FORUM Nebojse.si

Nisem si mislila, da bom tole napisala, ampak.... ja, tudi jaz sem po petih mesecih brez ADjev spet pristala na Paroxatu. Moj problem pred dvemi leti, ko se mi je prvič "podrl svet", je ... šumenje v ušesih. Tistega lepega junija 2007 sem odkrila nek zvokec v desnem ušesu in nisi sanjalo se mi ni, kam me bo to pripeljalo. Začela sem se poslušati. vedno bolj in bolj, in zvokec se je spremenil v zvok, v piskanje in nato v hrup. In kaj se je zgodilo? Grozljivo me je postalo strah tega šumenja. Po skoraj dveh mesecih so mi predpisali ADje. Najprej Cipralex (predpisal nevrolog in po manj kot dveh tednih zvišal na dve tableti), da se mi je strgalo od stranskih učinkov, nato Seroxat (30 mg), ki je prijel po šestih tednih. In sem bila okej. Šumenje je počasi izginjalo, zadnje leto pa sploh nisem več pomislila na to. Svojo izkušnjo sem opisala na starem forumu, kjer mi je veliko forumovcev pomagalo in sem vsem zelo hvaležna.
No, letos marca sem prenehala z ADji. Počasi in previdno, zato nisem imela odtegnitvenih simptomov. Prejšnji mesec pa sem spet "odkrila zvok". Moj bog, tako hudo me je stisnilo.... in, seveda, zvok se je spremenil v pisk, v šumenje, v brnjenje, v hrup. In spet sem se poslušala, spet sem si prisluškovala in spet sem se sesedla. Ne, saj to ne more biti res. In sem spet dobila Paroxat. Jemljem ga tretji teden, trpim stranske učinke, od katerih je eden tudi (kako ironično) šumenje v ušesih. In zdaj čakam.
Ampak. Kaj zaboga se dogaja z mano? Mar to pomeni, da bo to prekleto šumenje moj večni spremljevalec in se ga nikoli več ne bom mogla otresti. Grozljivo, grozljivo strah me je teh zvokov. Zaradi njih me stiska v želodcu, popolnoma sem onesposobljena, samo poslušam jih, moj strah pa raste. Opravljam zelo odgovorno službo, ničesar me ni strah, sprejmem vsako odgovornost, ti zvoki pa me spravljajo v obup. Vladajo v mojem življenju, jaz pa se tresem in jih poslušam, ker drugače ne morem. Ali mi sploh lahko kaj pomaga? Ali sem bom kdaj izvlekla iz tega začaranega kroga teh piskov in šumenja? Ker, tako mi res ni živeti.

Pozdravljena, Ronja
Ja no, bolje bi bilo seveda, da se ne bi oglasila...  :)

A si se kaj pozanimala, če je lahko vzrok psihičnega izvora?
Ker sicer ti drugega kot AD ne preostane.
Ma, po moje bi res lahko bil psihični izvor... poizkusi v tej smeri, vsaj jaz bi na tvojem mestu.

 :rozicodam:

Draga Ronja,

brala sem vse tvoje in vem, kako si napredovala.
In tudi tokrat boš!

Zdaj že veš, da je mogoče premagati zvoke in tokrat bo trajalo manj in bo tudi manj boleče.
Veš, tako je in vem, da te jezi, ker si mislila, da si s tem opravila.

Nič se ne jezi, čeprav je ta hip hudo.

Preberi si stare stvari, predvsem pa se zamoti in ZAVEDAJ, da bo minilo.

Res.

Drži se, Ronja, pokončna.

Vesna

Pozdravljena, Ronja  :rozicodam: en velik objem

Reci, kako to, da je temu tako?
Poskušaj ignorirat; sprejmi jih kot del sebe... Meni to uspeva, tu pa tam me še stirijo, a večinoma časa .. pač so  :kiselnasmeh:.

Hvala za spodbudne besede.
Ja, jaz si težko predstavljam, da bi bili piski drugačnega izvora, ker... kako to, da jih skoraj eno leto sploh nisem zaznavala (in od tega sem bila pet mesecev brez ADjev). Morda pa mi lahko pomaga psihoterapija.
Arwen, ne vem, ne znam razložiti... vem samo, da me je groza teh zvokov. In ja, verjetno je moj strah pred tem večji problem kot sami zvoki... in morda takrat, ko izgine strah, izginejo tudi zvoki.
Zdaj zaradi stranskih učinkov Paroxata (še veliko veliko večji strah) ležim v postelji in molim, da bi hitro minil čas, da bi ADji kmalu prijeli, da začnem vsaj malo funkcionirati. Naslednji teden sem imela planiran težko pričakovan dopust, pa  :jok:... sedaj ne bo nič iz tega.
Vesnav, hvala, res upam, da se bom kmalu izvlekla iz tega. Lažje je toliko, ker sem že šla čez to in vem, kako je. Upam, upam, da bo tudi tokrat tako.
Edino nekaj me še skrbi. Stara sem 32 let, nimam še otrok. Kako jih bom imela, če bom kar naprej na ADjih?

Ronja, mi piska v ušesu že vrsto let; sem se nekako navadila s tem živeti. Imela sem pa ravno tako paroxat.

Ronja pozdravljena!
Če boš malo prebrala moje poste, lahko vidiš, da sva na istem. Tudi jaz sem povratnica. stara sem enako kot ti in brez otrok. Sva že - najmanj dve.
Zdrži, da prime! Čez nekaj časa se bova pa obe potrudili za naraščaj a ne?

Jona, hvala za lepe besede. Kaj pa ti jemlješ?
Arwen, ali je bilo pri tebi tudi šumenje problem, da si začela jemati ADje?

jaz imam 50 mg asentre. Jemala sem jo 2,5 leti, potem pa dva meseca ne ( mislila da sem ok, se odločila za otroka), sedaj pa spet eno na dan. stranske učinke sem preživela s pomočjo foruma!!!!. 

ne, pri meni se je depra začela pojavljat pri 11 letih, šumeti mi je začelo poleti na morju pred, se mi zdi da 7 leti, AD-je pa sem začela jest decembra 2007.

Je pa živ obup, tole piskanje; uf, kaj vse sem jaz poskusla v vezi tega. Najprej seveda osebni zdravnik, ki je rekel, naj se primem za nos in pihnem in bo nehalo  :ne:, ja, saj..(no, saj kasneje sem ga zamenjala).  Ker seveda ni nehalo, sem se oprijela alternative - bioenergija, reiki, hoja po žerjavici,... uf, ni da ni. No, potem sem šla spet k temu zdravniku, ki me je takrat pa poslal naprej - vse od zobarja do pregleda ušes, nosa, grla, slikanje glave,... rezultati preiskav: organsko vse ok, nič ni videt kake okvare nikjer...

Prebrala sem kar nekaj o tinitusu in ugotovila, da je razlogov malo morje: od okvar sluhovoda do možnosti povezav s pritiskom do okvar hrbetnice do psihičnih težav... No, ko sem potem pristala na AD-jih, sem isto z grozo ugotovila, da je eden od stranskih učinkov paroxata tudi piskanje  :predaja: - juuuupiiiii, no, k sreči ni bla zarad paroxata intenziteta piska nič bolj intenzivna. No, nekako sem mislila, da bo po zaključeni terapiji ali pa med njo piskanje ponehalo, pa se kar noče poslovit od mene. In tako mi preostane le, da se s tem sprijaznim in kolikor se le da, ignoriram. Je pa to včasih prav obupno, preglasi čisto vse možne hrupe (še letalo al pa gradbišče sta manj hrupna od tega razbijanja v učesu), da bi človek kar iz kože skočil...

A potem si odločitev za otroka prestavila?
Jaz sem prvič jemala Seroxat leto in pol. Zdaj teče tretji teden jemanja Paroxata, prvih devet dni 10 mg, nato 20 mg. Stranski učinki so grozni, najhuje je zjutraj, ko se mi zdi, da bom umrla od strahu. Potem pa še to piskanje in šumenje.

Ojoj, Arwen. Meni ni živeti s tem piskanjem. Srčno upam, da se bo tudi tokratna epizoda utišala, ko bodo ADji prijeli (kot prvič). Jaz sem prvič ADje začela jesti julija 2007, po trimesečnih mukah, zamenjavi ADjev, ko sem shujšala že do kosti in imela vse pripravljeno, da si ... no, kaj naredim... so ADji končno prijeli in piskanje je odšlo ali pa se je vsaj utišalo, da sem lahko normalno zaživela.
Ravno zdaj sem spet sredi teh muk... groznega strahu, tresenja, potenja, piskanja... ne vem, kako dolgo še lahko zdržim.

saj meni tudi ne, a kaj naj? očitno je pri meni to zadeva, s katero se moram sprijaznit - al se sprijaznit in to nekako sprejet al pa z glavo butat ob zid  :kiselnasmeh:

Držim pesti zate, da te piskanje za vedno zapusti  :rozicodam:

meni so ad prijeli približno po 4 tednih, tako kot so mi povedale na forumu. hvala bogu. tako da res malo še zdrži. jutra so sedaj ok, čez dan pa še imam nekaj težav: neznosna utrujenost... verjemi da bo prišlo jutro, ko te ne bo strah.
za otroka sva se odločila in delava na tem   javascript:void(0);

Ronja. Ko sem te zadnjič videla, si bila v čudoviti formi. In spet boš. Naj te samo spomnim na te vpise: http://www.nebojse.si/ForumArhiv/index.php/topic,6670.0.html

Zaradi tega se splača potrpeti.


Objem. :rozicodam:

Ronja, težava je psihičnega vzroka, torej si poišči strokovno pomoč glede tega, torej psihoterapijo.

(verjetno si dosedaj že imela psihoterapijo, torej poskusi s kakšno drugo, ki bi se bolj obnesla.)

A je grdo, če na tem forumu zapišem: ej, tebe sem pa res vesel! Ma je grdo, vem.

Ronja, mislim, da je že Arwen povedala tisto, kar sem mislil tudi jaz: pustila si, da je vse 'uredila' kemija, morda je res v tem vzrok, da se je uhopisk vrnil.
Jaz mislim, da neka oblika psihoterapije ni potrebna za to, da najdeš vzrok, zakaj začne piskariti, pač pa za to, da postane jasno, zakaj okrog piskanja zgradiš cel klinični center. V to smer bi bilo po mojem treba brskat.
Nikarte pa obupovat zaradi tega. Prejšnjikrat si zadevo prebolela naravnost odlično in zdaj, ko večino zadev poznaš, gre na bolje lahko samo še hitreje.

se podpišem!
če želiš dolgoročno to 'odpravit' se ne zanašaj samo na kemijo

večkrat sem pomislila nate ... da si sigurno dobro, ko te tukaj nič ni ... in spet bo tako!! *objem*

Hvala vam, vsem, res. Zdajle sem ravno na robu joka, ko tole pišem.
Ton, imaš prav. Sama sem sicer mislila, da sem nekaj naredila na sebi... ampak, res je tudi, da so se v določenem trenutku, ko je kemija že kar dobro delovala, stari miselni vzorci vrnili, vrnil se je delovni ritem... in tudi moje navade... delo sem spet nosila domov in se gnala...
In, ja, ton imaš prav tudi glede tega, da je treba raziskati, zakaj je meni pisk tak problem. Ker vem, da mnogi ljudje živijo čisot zadovoljno in srečno tudi s piskanjem. Sem šla prvič tudi na psihoterapijo, samo sem bila v skupini, kjer so bili ljudje s paničnimi napadi. Jaz teh napadov nimam, imam pa grozljiv strah pred piskanjem... in verjetno rabim drugačno obravnavo.

Individualno, Ronja. Ne vem pa koga bi izbrala. Mogoče tu padejo kaki predlogi.

Pogumno naprej!!

kako to? ker ni obvladljiv? ker nanj nimaš vpliva? ....

Tudi otrok bo.
V to sem prepričana.

Ronja, ti pošiljam še eno sončno misel, da boš verjela vase, zaupala, zavedala, da pride mir, le dovoli mu..
NE BOJ SE, pikica, vse bo lepo in prav.

Drži se,

Vesna

Hvala, hvala, vesnav. Kako dobro denejo take besede.

Arwen, res ti ne vem povedati, zakaj. Še sama ne vem, zakaj. Morda tudi zato, ker ga nimam pod kontrolo. Pa še nekaj. Ko sem pri sebi prvič odkrila pisk, sem o tem marsikaj prebrala na internetu. In našla sem stvari, kot: neozdravljiv, ostane do konca življenja, kvaliteta življenja se bistveno zniža, ne moreš spati, ne moreš delati, depresija, anksioznost, zdravila ni (so neki blaževi žegni, ki ne pomagajo), do konca življenja, nikoli ne gre stran, se poslabša, življenje postane samo še životarjenje, življenje izgubi smisel, samomori, samomori, samomori, ....
Tinitus, tinitus, tinitus.... beseda, ki mi je uničila življenje.

Lej, Ronja, kako pa po tvojem pogledajo ljudje, ki jim povejo, da imajo raka? Misliš, da jih tista dobra polovica, ki bolezen premaga, z motnimi očkami obupa in čaka na neizogibno? Kje pa. Težave so za to, da jih rešimo.

Pripis: tale tvoj novi avatar je naša družinska šala: kadar bi kdo na vso silo kaj priprosil, se postavi v pozo tegale mačka iz Shreka in na vso moč razpre očke. Garantirano dela!

Saj vem, ton. Ampak verjetno moj strah izvira tudi iz tega, kar sem prebrala na internetu. Zdajle tako težko kaj več naredim, kot da počakam, da ADji primejo... ker so me stranski učinski res dobesedno položili v posteljo... pomirjeval na nočem preveč jesti. Saj sem vzela kakšen Xanax, ko je bilo res hudo, večinoma pa poskušam brez tega. In vem, da me obvezno čaka psihoterapija.

Aha, super - si že kej našla, si že kaj zmenjena?

Nisem še. Mi je pa sestra našla eno mlajšo psihoterapevtko. Takoj v ponedeljek se bom naročila.

Drugače pa mi je popoldne in zvečer malo lažje. Strah malo popusti, verjetno pa je nekaj tudi na tem, da lahko še en dan prečrtam na koledarju. Tako zelo si želim, da bi bila kmalu v redu.

Ronja drži se  :rozicodam:

Velikokrat se spomnim nate,zdaj sem pa kar  žalostna,ko slišim kako trpiš.
Dobro,je le to,da veš skozi kaj moraš ponovno iti.
Sem ti poslala osebno spročilo .

lp

Draga Ronja,

žal mi je, ko berem, da si spet na istem. Ampak saj nisi. Zdaj veš, da je lahko bolje. In da je lepo. Verjamem, da ti bo tudi tokrat uspelo, saj si zelo pogumna punca.

Če želiš, se oglasi, gremo na kak sprehod s pesjani, kaj praviš?

Drži se.

Ronja, kot so že drugi napisali, nisi tam kjer si bila takrat. Zdaj je pot že utrjena in se boš dosti lažje spet vrnila na dobro. Če si lahko spelzala ven takrat, ko sploh nisi vedela, da lahko, boš zdaj še toliko lažje. Psihoterapija je najboljša naložba. Držim pesti!

Pozdravček še iz moje strani. Imam en predlog, ki je meni vsaj malo olajšaj najtežje trenutke. Jaz sem vzela mp3 al pa kar telefon, si dala v ušesa slušalke in poslušala,poslušala,poslušala... Vrtela sem si glasbo, ki mi je tisti trenutek pasala, ali je bil to Gibonni in Toše al pa kakšna relaksacijska, ki sem si jo sposodila v knjižnici (npr. reiki glasba ali pa glasba za čakre)  :onaposlusa:. Tudi, ko sem delala, sem imela slušalke v ušesih, pa če sem počivala (predvsem v dneh stranskih učinkov AD-na začetku). Pa sem nekako pregurala najhujše. Mogoče si že poskusla to varianto, če pa nisi pa probaj, mogoče ti olajša muke. Držim pesti zate...če je šlo enkrat navzgor, bo šlo tud zdaj...pogumno naprej  :oki:!
Slavka

Ne morem vam povedati, kako zelo em vam hvaležna za vaše besede. In sploh za to, da ste se me spomnili. Kar nekaj časa namreč nisem pisala na forum... in razlog je tudi zato, ker sem se vrnila v "staro življenje", v "stare miselne vzorce". In, veste, poleg mojega fanta, staršev in dveh ali treh prijateljic, ste tudi vi tisti, ki me držite pokonci. Pa seveda moja psička Goja. Se mi zdi, da kar čuti, da nekaj ni v redu... in mi da celo dopoldne, ki je zame najtežji čas, mir.
V ponedeljek bo konec tretjega tedna, odkar spet jemljem Paroxat in počasi, počasi se mi zdi, da vidim svetlobo na koncu tunela. Zdaj se dobro zavedam, da me bodo ADji postavili na noge, da bom pa tam tudi ostala, potrebujem terapijo. Ker takole res ne gre. Znebiti se moram strahu pred zvoki, strahu pred tem, da nisem perfektna, strahu pred tem, da ima tišina pač zvok...
Anges, seveda sem takoj za sprehod s pesjani. Takoj, ko splezam iz najhujšega. Kaj praviš na Šmarno goro?
Anchi, tolikokrat se spomnim na tvoje tolažilne besede pred dvemi leti. Zelo dobro vem, da si mi takrat poslala zelo dolgo sporočilo, ki sem ga večkrat prebrala. Dala si mi ogromno upanja. Hvala ti.
Slavka, ko je zelo hudo, nekako težko posežem po slušalkah. Veš, med mojo prvo krizo sem tri mesece hodila s slušalkami v ušesih (ker nisem prenesla neznosnega hrupa v ušesih in glavi) in sem kar malo zasovražila slušalke. Ampak, včeraj zvečer sem po mp3 poslušala avdio knjigo in mi je zelo dobro delo... sploh, da sem preusmerila misli... pa še zanimivo je bilo.
Draga bikica, bila si prva od forumovcev, ki sem jih spoznala. Hvala ti.

Z veseljem  :oki:

KAko si danes?

Drži se!

Zelo počasi gre na bolje. Jutra so še vedno izredno težka. Tesnoba me tako daje, da se tudi premakniti ne upam. Popoldne pa potem počasi, počasi popušča in lahko bolj normalno zadiham. Zvečer se počutim še najbolje.
Res je lažje, ko greš drugič čez tole (jemanje ADjev), ampak pretekli teden je bil vseeno zelo naporen (beri: cel teden stranski učinki). Šumenje še vedno slišim, ampak se mi zdi, da se umirja. Morda pa mi bo vseeno uspelo, tudi v drugo. In morda bom potem s psihoterapijo le premagala svoje težave.

Ronjica draga spremljam tudi tule kako si...še malo pa bo najhujši del spet mimo...
Spet se boš veselo potepala, smejala, delala in potovala.

V drugo je laže:
- veš kaj se s teboj dogaja
- veš kako si pomagat
- veš da začetni učinki minejo...
- veš da se da splezat iz tega

Dejansko pa po prvi rundi ne vemo kaj vse imamo še za spremenit v sebi...Delamo na sebi, spreminjamo vzorce, zavemo se sebe...in napredek je očiten....ampak vseeno ostane še kaj kar se da spremniti...
pa smo v prvi rundi spregledali, ali pa je še nezavedno tlelo v nas in čakalo svojo priložnost...

Poiskusi odkrivat kaj te spravi v stisko, tesnobo, kdaj se piskanje pojača...
Razmišljaj o tem ali te služba res izpolnjuje ali ti jemlje energijo in je v neskladju s tvojimi vrednotami.
Razmišljaj o sebi, kaj si ti res želiš in kaj so želje po zadovoljitvi želja drugih (mogoče staršev)
Kaj te bremeni, v tebi, kaj so tiste notranje misli...strahovi...

Psihoterapija itak...jest mislim da individualno najbolje.

Drži se, objem od mene... pa se slišiva... :rozicodam:

aja?  ??? no ja, kar se mene tiče, to tudi pod razno ni res

Hvala bogu. Arwen, prav razveselila si me s svojim postom.

Prebrala sem skoraj vse poste na starem forumu, ko sem se pred dvemi leti ukvarjala s šumenjem v ušesih in globoko depresijo. Septembrski posti (2007) so me spravili v nekoliko boljšo voljo, saj sem lahko prebrala, kako bolje mi je bilo takrat. Upam, da bo tudi tokrat tako.

Seveda bo tako tudi sedaj, Ronja  :rozicodam: - pravzaprav bo sedaj še hitreje bolje, saj veš bolje, s čim se spopadaš  :rozicodam:

Saj se mi zdi, da sem ta teden malo bolje. Danes sem se tudi "vstala iz postelje". Še vedno me sicer grabi tesnoba. Najhuje zjutraj. Ironično... šumenja pa takrat skoraj ni in se pojavi čez dan. Toliko sem tuhtala o vsem tem, da ne morem več. Ne morem več razmišljati, kaj je z mano, zakaj mi piska, kdaj bodo ADji prijeli... prav utrujena sem od tega. Moram zbrati moči, da splezam ven, na svetlo, na sonce.

saj ni treba non stop tuhtati; prepusti se, poskušaj odklopiti misli in samo biti. Pojdi na zrak, v naravo... privošči si kopel, masažo,... pojdi v kino, gledališče,... naredi nekaj samo za Ronjo  :rozicodam:

Ta zdravila so grozna na začetku. Dobesedno te porinejo čisto na dno. Mene zjutraj še vedno grabi tesnoba, popoldne pa mi šumi po glavi, da je za znoret. Tako težko mi je tole.

Ronja upam da uvajas pocasi.......ker na silo uvajamo doloceno kemijo v telo in , pac telo se brani.

Čeprav mi je zdravnik svetoval, naj kar po štirih dneh začnem jemati celo tableto, sem ceo začela jemati po devetih dneh. In me je kljub temu zvilo. Verjetno bi bilo treba začeti še počasneje, po osminkah. No, ker sem zdaj že v tretjem tednu jemanja 20 mg in v četrtem tednu jemanja ADjev, bom pač nadaljevala z 20 mg. Danes se počutim malo bolje. Lahko sem že malo pospravljala (prejšnje dni sem namreč preživela v postelji)... upam, da bo šlo sedaj še na bolje. Sicer me v prsih še vedno stiska (tesnoba) in še vedno sem preveč pozorna na vse mogoče zvoke v ušesih, ampak upanje je.

Ronja saj veš - upanje umre zadnje  :oki:
Enkrat si se že borila za svoj prostor pod soncem in si bitko dobila.
Vem,da je težko a veš da bo kmalu bolje.
Drži se  :rozicodam:

lp

Danes se je pokazalo sonce. Počutim se bolje. Malo sem pospravljala po stanovanju, skuhala kosilo, si ogledala film... kar veliko glede na to, da sem bila zadnja dva tedna dobesedno skoraj prikovana na posteljo in so bili moji sprehodi omejeni na kopalnico. No, morda pa bodo ADji le prijeli.
Imam pa sedaj druge strahove. Strašno sem razočarana nad sabo, da se mi je tole ponovilo. Mislila sem, da sem naredila veliko, da sem močnejša, da me zvoki ne morejo več prestrašiti. Naredila sem kar nekaj sprememb v življenju, vendar sem očitno spet pozabila nase. Ko se prenehala jemati zdravila, je bilo pet mesecev vse okej, potem pa sem se ob poslušanju zvokov spet zavrtela v začaranem krogu. In, najhuje je bilo to... da sem prav dobro vedela, kam to vodi, pa si nisem znala pomagat. Ne morem verjeti, da se moji lastni možgani lahko tako zelo zarotijo proti meni. In, bojim se, če bom sploh lahko funkcionirala brez tablet. Vem, da ADji ne povzročajo odvisnosti, ampak... hudo je, ko vidim, da ko si enkrat na njih, se jih ne znebiš tako zlahka. Potem se sprašujem, če mi bo psihoterapija res lahko toliko pomagala, da bom potem lahko živela brez ADjev. Ker... tako neverjetno se mi zdi, da bi lahko moj problem rešil pogovor. In... kako bom imela otroke, če bom morala jemati ADje?

Ronja že jutri bo več sončka in ne glej na svet oz. nase tako temno.Eno bitko si dobila,zdaj bojuješ drugo,morda bo potrebna tretja a zato še to vse ni vojna. Tudi sama sem bila resnično razočarana nad sabo.Mislila sem,da je mojega življenja konec,nikoli več ne bom vesela,otroci bodo žalostni,ker se njihova mami ne smeji več,ne poje,ne pleše,jemlje tablete za živce,mož si bo našel drugo in še bi lahko naštevala.
Danes mislim drugače,znam se ustaviti - če ne prej mi telo samo pove,da moram ustaviti konje .Zdravila bom mogoče jemala celo življenje.Vem,da je pri tebi drugače si mlajša od mene,v življenju imaš še veliko ciljev,eden izmed teh so tudi otroci.Na forumu je kar nekaj mamic,ki so rodile v času jemanja antidepresivov,zato verjemi,da boš tudi ti nekoč mamica.
Meni tudi ni bilo jasno kaj mi bo pomagal pogovor,kako mi bo potem bolje.O ja pa je bolje ! Moja psihologinja me posluša,povem ji kako mislim,zakaj tako mislim,a tudi jaz njo poslušam saj mi tako dobro,realno in strokovno svetuje.
Ronja sprejmi  bolezen za nekaj kar ti je v življenju namenjeno,nekaj kar moraš premagati.Naj ti napišem nek izrek : v življenju je mnogo zmot,brez njih prehodi svojo pot,če hudo te doleti,se z vso močjo upri .

lp

poskusi, pa vidiš sama  :)

Pogovor ne bo rešil problema kot takega.

Bo pa pogovor TEBI pomagal, da boš določene stvari-dogodke-misli videla tudi v drugačni luči,
uvidela, da so še drugi vidiki iste stvari in da so morda smiselnejši od tvojega dosedanjega vidika.

Delujemo tako kot smo naučeni....mislimo da je to edini možen način.

In ko spoznamo svoje navade, vzorce, zavore, kvalitete in pomanjkljivosti vse bolj postajamo zreli. ZAVEDAMO se sebe, svojih občutkov, potreb, želja in si jih UPAMO uresničiti.

Sama dostikrat rečem, da psihoterapevt POMAGA klientu osvetliti situacijo z realno lučjo, z širšim pogledom na situacijo.

Edina oseba, ki jo lahko spreminjamo smo MI SAMI.
Da pa je to spreminjanje v skladu s samim seboj, moramo prvo spoznati sebe.
Tukaj je pomoč strokovnjaka še kako potrebna.
Potrebuješ ta medčloveški ODNOS, v tem je poanta...kar v tem odnosu
lahko brez zavor eksperimentiraš z novimi vzorci, ki se jih še učiš.
Terapevt ti nudi VARNO okolje, ki te sprejema takega kot si..

Ronja ša malo pa bo...naloge ki niso bile realizirane v prvi rundi..bodo pa sedaj v drugi.
Tud pri meni je bilo tako. Ampak očitno sem mogla ponovno na tanek led, da sem spregledala KAJ me žuli.

Nikoli nisem pomislila, da bi šumenje v ušesih lahko bilo povezano z depresijo ali sicer s psihičnim stanjem. Nenehno slišim ''čričke'', zdravnik je po občutku (brez pregleda) postavil diagnozo Menierov sindrom. Sprijaznila sem se s tem, da je pri meni tišina glasna in zoprna. Depresiji pa pripisujem to, da ne morem pospraviti stanovanja, da nikogar ne spustim v hišo, da v službi ne opravim dela. Hvala za vaše izkušnje.

Ronja, kako si kaj?  :rozicodam:

Dragi moji, koraki k boljšemu počutju so res "mišji". Zdaj teče peti teden, odkar jemljem Paroxat, počutje je malenkost bolje, ampak še nikakor ne takšno, da bi lahko rekla, da je res bolje.
Včeraj sem doživela hud "zlom". Zjutraj mi je bilo tako hudo, da sem se izjokala, izkričala... hvala bogu, je takoj prišla prijateljica in me malo pomirila. Vzela sem Xanax in potem spala, spala. Danes je malo bolje. Pri meni toooooliko časa traja, da primejo ADji.... da sem celo zdaj, ko se mi že drugič to dogaja, podvomila, da mi bo kdaj bolje. In potem se prikradejo misli: nikoli ne bo bolje, vedno bodo ti zvoki, to piskanje, življenje nima več smisla. In sem se zalotila, kako razmišljam o smrti, o ljudeh, ki sem jih poznala in so bili moje starosti, pa so že umrli... kar nekaj jih je naredilo samomor... in tako grozno se mi zdi, da se svet vrti naprej, vse gre naprej, ljudje še naprej hodijo v službe, zvečer ob sedmih so še naprej poročila, sonce še vedno vzide vsako jutro... tebe več ni, življenje pa gre svojo pot. Počasi te pozabijo. Ko tako razmišljam, mi je grozno.
Jutri grem v službo. Zdravnik bi mi sicer brez problema še podaljšal bolniško, pa se mislila, da bo morda bolje, če grem malo med ljudi. Če mi ne bo v redu, bom šla pa domov. O, kako si želim, da bi Paroxat že "prijel".

Ronja mislim,da je dobro iti v službo - vsaj misli ne bodo neprestano preletavale v glavi.
Ko smo na dnu imamo same črne scenarije,pri meni je bila druga epizoda dosti hujša kot prva.
Včasih je druga epizoda  hujša mogoče ravno zaradi tega,ker mislimo da obvladamo potek ponovnega dvigovanja .Pri vsakem je drugače  :(
Drži se in vedi,da bo bolje  :rozicodam:

lp

Ronja objem. Veš vse se pomeša psihična sesutost, ker se je ponovilo,
dost hitro si imel aveliko dozo Paroxata in so stranski učinki močnejši...
..že sam odčutek ko si dom ain ne funkcioniraš nas sesuje, sploh če smo sicer
aktivni in dinamični po naravi.
Vsak dan si bliže dobremu počutju.

Kar se minljivosti življenja tiče se je fajn z njo sprijaznit, soočit...jo razumet...
Zavedat se, da nič v življenju ni večno..in prav v tem BIVANJU sedanjega
trenutka najti smisel delovanja, radosti in sebe.
Z vsakim rojstvom bitja se začne odštevat čas ... in enkrat pride konec..smrt...
In prav zato je življenje pot, ki jo naj bi živeli tukaj in zdaj, danes....saj je to vse kar resnično imamo.

če imaš voljo si preberi knjigico
Živeti v sedanjem trenutku, Eckhart Tolle.

Topel objem in VERJEMI VASE!!!!
Aslan :rozicodam:

Bikica in Aslan, hvala vama.
No, danes sem bila v službi. In mi je kar pasalo. Vsi so bili zelo prijazni... čutila sem, da so me pogrešali in že to mi je bilo lepo. Sicer sem se malo tresla (stranski učinki) pa kar naprej sem poslušala svoje uho, ampak sem se na trenutke tudi zamotila z delom. In dan mi je tako hitreje minil. Ker... nič ni hujšega, kot ležati v sobi, ves prestrašen in čakati, da mine dan, da smo spet malo bližje cilju (ko ADji primejo). Ampak tale Paroxat je res en "lump".... toliko časa rabi, da prime (vsaj pri meni je tako). Prvič mi je Seroxat (30 mg) prijel šele po šestih tednih in potem, ko sem že pred tem skoraj pet tednov jedla Cipralex... takrat res skoraj nisem verjela, da bo kdaj bolje. Zdaj sem se prebila še čez en dan in to me kar malo pomiri. Ker zdaj zdaj bo prišel trenutek, ko bom spet vzela tabletko.
Sem se pa drugače že dogovorila za psihoterapije. Začnem 23. 9. in sicer pri psihoterapevtki Valentini Stefanovi. A jo kdo morda pozna? Moja sestra je njena kolegica in po telefonu je bila izredno prijazna. Sicer pa dela v Ambulatoriju na Savski cesti (po moje blizu Pacienta, kjer dela dr. Rebolj). Sem se pa po nasvetu svojega osebnega zdravnika naročila tudi pri psihiatru dr. Kapšu, ki je sicer v Novem mestu, ga pa zelo hvalijo. Se mi zdi, da sem na starem forumu brala kar nekaj pohval na njegov račun. Njega bi rada povprašala o ADjih in nosečnosti in sploh bi rada, da se... če mi bo morda le kdaj uspelo imeti otroka ... z menoj takrat ukvarja strokovnjak. Pa, seveda, da mi pove, kaj vse se z menoj dogaja... sem že po naravi takšna, da bi rada vse vedela. Sicer me je kar zabolelo, ko sem izvedela, koliko stane vse skupaj... ampak, na zdravju res ne morem "šparati".
Aslan. včasih ne morem verjeti, kje najdeš takšne lepe besede. Morala bi razmisliti o kakšnem literarnem delu. Mene je včeraj zvečer spet prijelo, da bi enkrat opisala svojo izkušnjo, izdala knjigo.
Zdaj bom vzela Paroxat. Bog daj, da bi kmalu prijel.

Ronja  :rozicodam:

Ronja dobro razmišljaš,pa tudi ad že malo prijemlje  :oki:

Joj, kako me "zdeluje"... nisem še dobro. A je normalno, da traja tako dolgo (v ponedeljek bo konec petega tedna, odkar jem Paroxat)?

Ronja po moji izkušnji sodeč je to normalno.Telo še ni sprejelo ad in ti zaenkrat močno sekajo stranski učinki.Jaz sem šla v službo po treh mesecih in ti lahko povem,da sem skoraj cel mesec delala samo v službi,doma sem samo skuhala - če sem,ostalo mi nikakor ni zneslo.

lp

O, bikica, hvala stokrat za te besede. Mene je namreč včeraj zvečer spet premagal obup in sem se zjokala na fantovi rami (sem mu tako zelo hvaležna, a mi stoji ob strani). Piskanje, piskanje, šumenje v glavi, elektrika v glavi... zmatrana sem od vsega tega. Zato sem zvečer vzela Xanax, da sem lahko zaspala. Sicer sem Xanaxa jedla izredno malo (včasih po pol tabletke) in zato trpela kot hudič. Spala sem 14 ur. Danes zjutraj mi tudi še ni v redu.

Še ena, ki te osebni zdravnik ne posluša in ne napoti na ustrezne preiskave.

Mislim da je vzrok nekje v delovanju možgan čisto organski, od hrbtenice do pritiskov na hrbtenjačo, povezava s slušnim živcem - kladivce, stremence in nakovalce - tole bi kanilo preiskati, ali se premikajo med tvojim poslušanjem tega zvoka. Po moje je težava organska.

Tvoj hud strah pred življenjem, kar sem tukaj zdaj citirala, pa je SAMO POSLEDICA  VSEGA TVOJEGA TRPLJENJA zaradi tega prisilnega groznega zvoka.

 Ker to, kar ti preživljaš, ti povroča travmo in depresijo za naprej. Med samim zvokom jasno panika… ob okrevanju pa, čisto normalno in značilno, travmiranje, žalost in potrtost . Kot posledica vse nemoči zaradi izgube nadzora zaradi tega hrupa v ušesu, črno razmišljanje. Saj ne more biti drugače.  Vsak bi tako čutil kot ti in nič ni čudnega to.

Paroxat je menda najmočnejši med SSRI, ki pa ti bo odvzel samo duševno muko zaradi hrupa. Če pa mene vprašaš, pa bo hrup še ostal kakšen čas, dokler se organski vzrok ne popravi.

V tem času pa ti bo Paroxat odvzel duševno bolečino – to pa je panika in žalost in te bo naredil brezčutno za to, do te mere, da boš ti lahko ta zvok z lahkoto psihično prenesla in ga boš občutila samo takrat trenutno fizično.

 Tvoja samopomoč je torej v tem, da ne trpiš več in rpi tem ti Paroxat pomaga, še pomembnejša naloga zate pa je,  da najdeš dobrega zdravnika, ki bo prepoznal organski vzrok tvoje težave in ti ga pomagal ODPRAVITI z ustrezno terapijo.

 
Tak zdravnik, ki zna take stvari in čudne bolečine brez zunaj vidnega izvora prikazati,  je npr.  dr. VRABL ŽIVAN in odkrije še tako skrite vzroke težav in tudi pove terapijo, ki večinoma ni zastonj, lahko vsebuje recimo samo masažo ali kitajsko akupunkturo, vedno je to uspešno, a se mora terapija ponavljati .

Dajem njegovo stran javno, morda bi ti pomagal tudi tebi :


http://www.protibolecinska.si/dejavnost.htm

 :)

Nehajte organsko oboleli iz sebe delati duševne bolnike, ker je to napačen pristop k rešitvi problema. Duševna motnja je samo v sekiranju zaradi hrupa, sam hrup pa ne izvira iz norosti, ČISTO MOŽEN JE NAVADEN PREHLAD UŠESA, kot bi rekla kakšna babica, a naj se sliši še tako preprosto!

 Najdite in odpravite organski vzrok in zaživite brez strahov in brez navajanja na zdravila za živce  in Ronja, lahko boš imela naraščaj in vse, kar brez obupavanja :oki:

Preberi tukaj, najdi ustrezne institucije ali ljudi, ki se s tem ukvarjajo in pomagajo, ampak mora bit to uradna medicina, ne pa mazači, ne znam dost nemško, poskusi se povezat takoj s kom, pa čeprav iz tujine, ki delajo s tinitusom , menda ja nisi mišljenja, da trpiš za prisluhi, ti nisi shizofrena, zgrabi bika za roge, pojdi v akcijo , do takrat pa se zjoči, če to pomaga

 :wav:



TINITUS

Tinitus je vsako zvonjenje, brenčanje, žvižganje, šumenje, sikanje ali kakšen drug zvok v enem ali obeh ušesih, ki se pojavlja brez posebnega dražljaja iz okolice.

Diagnoza

Tinitus – hrup v enem ali obeh ušesih

Ti zvoki se lahko začnejo pojavljati komaj opazno, v obdobju nekaj mesecev ali let pa lahko postajajo vse glasnejši. Lahko se pojavijo nenadno in z jakostjo s katero je zelo težko živeti.

Tinitus – velik udarec kakovosti življenja

Imeti stalno prisoten hrup v ušesih, pri čemer se spreminja jakost od komaj slišnega pa do neznosno glasnega zvoka, pomeni prikrajšanje za tišino in s tem izgubo počitka. Kroničen tinitus ne vpliva le na slab spanec, temveč vodi tudi v druga stanja kot je vsesplošna utrujenost in slaba koncentracija. končni rezultat pa so lahko nezmožnost obvladovanja socialnega okolja, zmanjšan delovni učinek in potencialna možnost izgube zaposlitve. Veliko ljudi, ki trpijo zaradi tinitusa konča v fizični in duševni izolaciji. Največkrat se pojavi občutek depresije in obupa.

Tinitus – razlogi za pojav oz. razvoj

- stres zaradi hrupa ali eksplozije - dolgotrajna izpostavljenost hrupu

- posledica nesreče in/ali operacije - nenadna izguba sluha

- piki insektov - mišična napetost (v predelu vratne hrbtenice)

- infekcija in/ali poškodba srednjega ušesa - premaknjena čeljust

- antibiotiki - visok krvni pritisk

- stres - itd.

Za tinitus se v veliko primerih domneva, da izhaja iz notranjega ušesa (iz polža). Tukaj se nahajajo majhne živčne celice - lasnice (čutnice), ki ob prisotnosti tinitusa ne delujejo pravilno.

Tinitus – različne vrste

Po letih obsežnih raziskav znanstveniki in zdravniki še vedno razpravljajo o enotni klasifikaciji tinitusa, v glavnem pa govorijo o naslednjih vrstah:

- objektivni in subjektivni tinitus
Objektivni tinitus lahko zaznamo in izmerimo z fizikalnimi meritvami, torej ga lahko z uporabo specifične opreme naredimo slišnega tudi za ostale. Subjektivni tinitus lahko sliši le tisti, ki zaradi njega trpi.

- akutni in kronični tinitus
Akutni tinitus se pojavi nenadoma. Lahko izgine tako hitro kot se pojavi, ali pa se razvije v kronično obliko. Če je akutni tinitus slišen dlje kot 3-6 mesecev, se smatra za kronični tinitus.

- kompenziran in nekompenziran tinitus

Ta pojma označujeta kako uspešno pacient obvladuje težave s tinitusom. Zdravniki uporabljajo pojem kompenziran tinitus ponavadi pri pacientih, ki so se naučili prenašati nastalo težavo relativno dobro. Dekompenzirani tinitus ima resne negativne posledice na pacientih, saj jih prikrajša za miren nočni spanec in povzroča stres. Ni potrebno poudarjati, da je kakovost življenja v tem primeru na veliko nižji ravni.

Zdravljenje

TINNEX – Pristop k zdravljenju

S TINNEX aparatom je možno odpraviti tinitus brez zdravil ali stranskih učinkov. Preko posebnih naglavnih slušalk se širi pulzirajoče magnetno polje in podpira bolne celice z energijo s tem pa tudi regulira njihov kontrolni sistem. Ker je magnetno polje del našega okolja, lahko smatramo zdravljenje s TINNEXTM aparatom za naraven pristop k zdravljenju, ki sloni na bioloških mehanizmih.

TINNEX je aparat, ki ga uporabljate doma in je namenjen zdravljenju tako akutnega kot tudi kroničnega tinitusa. S TINNEXTM aparatom lahko vsakdo sam zdravi svoj tinitus. Ta aparat se je izkazal v kliničnih raziskavah tako, da je izboljšal in/ali povsem ozdravil tinitus pri pacientih brez stranskih učinkov.

TINNEX – Raziskovanja in razvoj

TINNEXTM so razvili avstrijski elektronski strokovnjaki s pomočjo ing. Geralda Neuwirtha, ki je tudi sam 11 let trpel zaradi kroničnega tinitusa. Njegovo stanje se ni izboljšalo niti po neštetih terapijah in zdravljenjih, zato je sam začel raziskovati in končno razvil napravo za zdravljenje tinitusa. Po uspešno dokončanem prototipu, so strokovnjaki testirali napravo na njem za obdobje desetih tednov. Rezultat je bil revolucionaren. Njegov tinitus je bil popolnoma odpravljen. Za Neuwirtha se je začelo povsem novo poglavje v njegovem življenju.

Od razvoja TINNEXTM aparata in njegove posodobtve ter obsežnih testiranj otolaringologov je bilo vse več ljudi zdravljeno s TINNEXTM – om. Rezultat ni bilo samo znatno izboljšanje temveč v veliko primerih povsem normalizirano stanje.

TINNEXTM – Delovanje naprave

TINNEXTM sestoji iz dveh komponent: elektronske enote (15x8x3 cm) in naglavnih slušalk. Impulzi, proizvedeni v elektronski enoti, se v slušalkah pretvorijo v magnetno polje in prenesejo v notranje uho. S pomočjo nizkofrekvenčnega magnetnega polja poskušamo vzpostaviti sinhronizirano delovanje poškodovanih čutnic za sluh v polžu.

TINNEXTM – Pomembna je točna diagnoza vzroka tinitusa

Pred začetkom zdravljenja s TINNEXTM – om je potrebna zdravniška diagnoza. Z diagnozo je potrebno ugotoviti vzrok za nastanek in vrsto tinitusa. Če pacient trpi zaradi neenakomernega utripa srca, je pred zdravljenjem nujno potreben pregled pri zdravniku.

TINNEXTM – Navodila in zdravljenje

Zdravljenje s TINNEXTM – om sestoji iz dveh dnevnih terapij. Eno se izvede zjutraj, drugo pa zvečer. Vsaka terapija mora trajati od 20 do 30 minut v sproščenem stanju sede ali leže. Dolžina celotnega zdravljenja se razlikuje od osebe do osebe, ponavadi pa traja od dveh tednov do štirih mesecev.

TINNEXTM – V čem se razlikuje od zdravljenja z običajnim magnetnim poljem

Vsa magnetna polja niso enaka. Za razliko, npr. od magnetnega polja, ki ga proizvaja antena prenosnega telefona, je magnetno polje, ki ga proizvaja TINNEXTM, sestavljeno iz zelo nizkih frekvenc in povsem nenevarno. TINNEXTM je namenjen izključno zdravljenju tinitusa in je prva naprava za domačo uporabo, ki uporablja nizkofrekvenčno magnetno polje za zdravljenje tega nadležnega pojava.

TINNEXTM – Izredni rezultati

Zdravniki po Evropi so poročali o izrednih pozitivnih rezultatih ob zdravljenju s TINNEXTM aparatom. Ti predlagajo uporabo aparata pacientom, ki so pripravljeni poizkusiti z revolucionarnim načinom zdravljenja tinitusa.

TINNEXTM – Raziskave in certifikat

Metoda zdravljenja po kateri deluje TINNEXTM je bila testirana s tako imenovano dvojno-slepo raziskavo na univerzitetni kliniki v Liverpoolu (Velika britanija). Dodatne raziskave so bile narejene tudi v raziskovalnem inštitutu Joannem v Gradcu (Avstrija). Rezultati obeh raziskav so potrdili pozitiven učinek pri pacientih s tinitusom.

V evropi se TINNEXTM prodaja z znakom CE. Številka certifikata je 0408, ki ga je izdala TÜV v Avstriji. Znak CE je zunanji vidni znak za ujemanje z zahtevami EG direktiv 93/42 EWG za medicinsko opremo.

TINNEXTM – Kvaliteten izdelek

Podjetje Tinnitronics jamči za kvaliteto izdelka. V aparat TINNEXTM so vgrajeni le visoko kakovostni elektronski elementi, ki so bili temeljito testirani za elektromagnetno združljivost.

TINNEXTM – Nadaljevanje razvoja

Tako Tinnitronics kot Gerald Neuwirth sta si postavila za cilj nadaljevanje uspešnega dela v sodelovanju z znanimi strokovnjaki s področja zdravljenja tinitusa.

Kratek vodič in diagnoze tinitusa:

Anamneza

- genetski faktor

- izpostavljenost hrupu

Infekcijska anamneza:

- pogosti otitisi,

- rdečke,

- toksoplazmoza,

- gripozne infekcije.

Ostale sistemske bolezni:

- angiopatija,

- endokrinopatija (npr. diabetes mellitus),

- metabolične bolezni (npr. hipo oz. hipertiriodizem),

- artropatija,

- poškodbe glave in možganov.



Preiskave:

- Otoskopija,

- Timpanometrija,

- Audiometrija,

- Računalniška tomografija lobanje,

- Morebitna rentgenska slika,

- Temporomandibularna artroza,

- Mišični revmatizem v predelu glave in vratu.



OPOZORILO

Brezpogojne kontraindikacije za zdravljenje z TINNEXTM - om!

-Srčni vzpodbujevalnik

-Kohlearni implant

-Epilepsija

-Ponavljajoče infekcije

-Intrakranialni poteki

Pogojne kontraindikacije

-Hipertiriodizem

-Maligni tumorji v predelu glave in vratu

-Težka srčna aritmija

TINNEXTM se lahko uporablja v primeru kohlearnega ali idiopatskega izvora.

Uporaba TINNEXTM - a

Zdravljenje s TINNEXTM – om se izvaja dvakrat dnevno po 30 minut z frekvenco 6 Hz. Pri večini pacientov z znaki izboljšanja, se le-to pokaže v obdobju od enega do treh mesecev terapije. Ko se pojavi pozitiven učinek terapije, se zdravljenje nadaljuje z dvema do štirimi terapijami tedensko. Nekateri pacienti opazijo ob začetku kratkotrajno povečano raven tinitusa, ki pa jo je potrebno razumeti v pozitivni luči. Kar 55 % pacientov s tinitusom se je odzvalo pozitivno na terapijo s TINNEXTM – om.
1) Bentsen 2001

Kratek povzetek normalnega slušnega zaznavanja

Mehanske vibracije zraka okoli nas dosežejo zunanji sluhovod, kar povzroči vibriranje bobniča in osikularne verige. To vodi v nastajanje valov v perilimfi (v skali vestibuli), ki povzroči potujoči val v kohlearno ločno steno (bazilarna membrana), kjer se nahajajo zunanje in notranje lasnice (čutnice za sluh). Ta mehanska energija povzroči odprtje ionskih kanalov notranjih lasnic. Z energijo dotoka iz cepitve ATP (depolarizacija) se aktivira Na+/K+ črpalka. K+ teče v notranje lasnice in povzroča porast intracelularnega potenciala z –70mV na –30mV, povečani senzorni potencial za +40mV pa povzroči mehansko-kemično prevajanje. Glutamat, snov oddajnika, je sproščen in generira elektrokemično prevajanje na bazi celice. Električni signal potuje od sinapse po aferentnem živčevju nato pa se razširi po celotnem aferentnem auditornem traktu (slušnem predelu) do temporalnega cortexa, kjer je signal tolmačen kot zvok. K+ teče bazolateralno iz notranjih lasnic v extracelularno tekočino. Počivajoči potencial je spet pridobljen z repolarizacijo.



Delovanje TINNEX - a

Izsledki kažejo, da je pri tinitusu motena homeostaza med zunanjimi in notranjimi celičnimi potenciali notranjih lasnic. Vzrok je verjetno v Na+/K+ črpalki, ki ne deluje zadovoljivo (zaradi zmanjšane dotočne energije, katere vzrok je nezadovoljiva energija iz cepljenja ATP), zato nesinhronizirani signali dosežejo temporalni cortex brez zunanjega dražljaja. Električno pulzirajoča stimulacija (inducirani tok) povzroči cepljenje ATP, ta pa oskrbuje Na+/K+ črpalko z energijo, ki vzpostavi predhodno stanje delno ali v celoti. Proizvodnja glutamata je zmanjšana ali povsem ustavljena, kar vodi do zmanjšanja ali popolne odprave tinitusa.


Literatura:

Feldmann, Harald/Lenarz, Thomas/von Wedel, Hasso: Tinnitus, 1998

Schmidt, Robert F./Schaible, Hans-Georg: Neuro-und Sinnesphysiologie, 2001

Dr. Paal Bentsen, ENT, Narvik, Norveška

Norveški kongres otorinolaringologov – Kirurgija glave in obraza, Frederikstad, 2001

Namen raziskave je bilo ovrednotenje (ocena) zdravljenja tinitusa z napravo TINEXTM. Sodelovalo je 44 pacientov starih med 26 in 82 leti. Povprečna starost je bila 63 let. Raziskava je vključevala 18 žensk in 26 moških. Pri teh pacientih je tinitus trajal od 1 leta do 38 let. Imeli so različne vrste tinitusa od visoko frekvenčnih do pulzirajočega širokopasovnega tuljenja. Vzroki so bili: kohlearne narave (hrup, starostna naglušnost, Menierrova bolezen), apopleksia cerebri, kronično vnetje srednjega ušesa do idiopatske narave. Zdravljenje je bilo sestavljeno iz dveh dnevnih terapij po 25 minut v obdobju od 4-ih tednov do 4–ih mesecev - do izboljšanja. Po znakih izboljšanja se je zdravljenje nadaljevalo z eno do tremi terapijami na teden. Opazovalni čas je bil do 9 mesecev. 55 % (24) pacientov je zaznalo znatno izboljšanje ali popolno odpravo tinitusa. Pri 45 % (20) je bilo izboljšanje majhno ali pa ga sploh ni bilo.


http://www.audiovox.si/print/tinitus.html

p.s. : sama nisem brala vsega v celoti iz tega zadnjega posta....

Ronja na tvojem mestu bi obiskala tako onega zdravnika v prvem postu kot te ljudi obvezno tukaj, dobro je imeti več mnenj, ampak ne vem, kako do njih teh, ko pa ta link očitno ne dela. 

Martinca,

ko se je moj problem pred dvemi leti pojavil, sem bila pri treh otorinolaringologij in nevrologu. ORL so me odpravili, da imam pač smolo in da naj si kupim kak CD, da ne bom samo poslušala zvokov in da je to neozdravljivo, nevrolog me je poslal na preiskave (APMD, magnetna resonanca). Pregledali so me za ščitnico in borelijo, za vratna vretenca. Vse b.p. In ko sem jaz že čisto znorela zaradi tega, sem dobila ADje. Verjemi, da poznam vse mogoče internetne strani o tinitusu, da vem, da so v Nemčiji celo klinike o tinitusu, da je mogoče poskusiti z alternativno medicino ipd. Bila sem pri bioterapevtih, pri akupunkturi. Vse zaman. Ne morem več zapravljati denarja za nič. Moj osebni zdravnik, ki ga zelo cenim, je po vseh preiskavah in po družinski anamnezi (mama ima 70 % izgubo sluha) zaključil, da je zadeva verjetno dedna, da pa jaz zelo zelo težko prenašam te zvoke. Verjetno bom v prihodnosti manj slišala. In ker sem resnično padla v depresijo, mi je predpisal ADje. In nato sem po internetu iskala tudi strani o morebitni povezavi med ADji in tinitusom in našla članke o tem, da dejansko je neka povezava, da pa še ne znajo razložiti, kako to, da se tinitus ob jemanju ADjev zmanjša.
In... dejstvo je, da je pri meni šumenje ob jemanju ADjev izginilo... ni ga bilo več. Tudi potem, ko sem nehala jemati ADje, ga več kot pet mesecev ni bilo... Ne vem.. ne morem več razmišljati, kakšnega vzroka je to šumenje. Tudi ne morem več slišati besede tinitus. Kot so pokazale vse preiskave, je moje telo fizično b.p. Moj zdravnik mi je zelo lepo razložil, kako ti zvoki ob depresiji in anksioznosti oziroma ob zmanjšanem serotonitu prehajajo v možgansko skorjo in me motijo. Verjamem mu.
Sicer sem zainteresirana za dr. Žvana, vendar sem videla, da se ukvarja večinoma z bolečinami. O napravi tinnextm se tudi že slišala. Ampak ne morem zapravljati denarja (in to ne malo denarja) za neke naprave, ki dejansko ne delujejo. Poleg reklame za to napravo je na internetu tudi ogromno svaril, da naj ne kupujemo teh naprav. Poleg tega nihče, popolnoma nihče ni napisal, da bi mu to pomagalo.
Vem, martinca, da želiš dobro in sem ti hvaležna.

Seveda ti želim dobro, zato sem ti tudi vse to pisala, ker me take stvari pretresejo, pa bi rada pomagala, vendar pa nisem odgovorna za tvoje osebno sprejemanje mojega pisanja. S katerim se očitno ne strinjaš, saj si kapitulirala oz. se vdala prepričanju, da je razlog psiha.

Jaz pa pravim, da je psiha - torej zmanjšan serotonin, kot ti je lepo razložil zdravnik in mu ti verjameš, samo sprožilec v smislu kaplje čez rob, da pride do zvoka in da so osnovni vzroki organski, čeprav jih po tvoji izkušnji (še) niso našli in to mišljenje je popolnoma logično in morda pravilno, saj k temu napeljuje že samo dejstvo, da ima tvoja mami 70% izgubo sluha  - torej imaš lahko to dedno in to je popolnoma organsko in to kljub temu, da niso našli vzroka, ga pač niso, morda ga enkrat bodo.

AD pa pomaga lažje prenesti, dokler ne mine.
Na tem svetu so še vedno zakoni materije nad duhom in ni duh nad materijo. Brez telesne okvare na tem slušnem področju do česa takega ne bi moglo priti.

V otroštvu me je bolel trebuh in želodec v napadih, pa so rekli, da se bojim šole in češ, da pretiravam.

Res je bil strah pred šolo sprožilec , torej padec serotonina : toda vseeno sem imela rano dvanajstnika. Imela sem srečo, da so meni našli organski vzrok. In ko sem dobila zdravila, sem bila vredu.

A dokler jih nisem dobila, sem trpela.

Ti si rešitev že našla in si pravkar v stanju, ko se skušaš prepričati, da bojo AD pomagali, saj si vmes že podvomila. Paroxat je najmočnejši iz vrst SSRI.


p.s. : Na tvojem mestu pa bi ponovila vsaj MRI ! Meni je celjski radiolog iskreno povedal, da so naprave za magnetno različne kakovosti in da je najslabša v Ptuju pri zasebniku, v Fontani v MB tudi slaba, najboljša z najboljšimi slikami pa je v Celju v bolnici ali v Novi Gorici, sploh pa v Celju imajo nov aparat. 
Je rekel, da so slike različne kakovosti in da MRI na Ptuju pri tistem zasebniku pogosto celo ne pokaže ničesar, ker je preko 25 let star aparat.
Tud če greš pod nujno v Celje, seveda ni nujno, da bi kaj pokazalo. Povedala sem to samo mimogrede, ker je to izjavil sam tamkajšnji zaposleni, ko sem ga vprašala, kam iti za svoje koleno.


 

Verjetno imaš prav, da brez telesne okvare na slušnem področju ne bi moglo priti do takšnega psihičnega stanja, v kakršnem sem sedaj. Ampak glede na to, da zaenkrat niso ničesar našli, ne vem, kaj lahko še naredim... ker, vse tiste preiskave, ki sem jih opravila, so bile precej stresne... sploh ker ti že na začetku povejo, da verjetno to ni to... Po drugi strani si pa težko razližim organski vzrok, če sem bila sedaj polni dve leti brez zvokov (in to tudi v času ne-jemanja ADjev). Morda sem se prehitro vdala v usodo. Ne vem. Zdaj sem naročena na psihoterapijo in pri psihiatru. Slišala pa sem tudi, da je baje v Celju dober zdravnik, ki zdravi z akupunkturo. Morda bi še enkrat poskusila s tem. Ker, kot so mi razložili, so dlačice v polžu v notranjem ušesu tako majcene, da jih zaenkrat ne znajo pozdraviti.

Ali ne obstajajo neke vaje oz. terapije, da lažje prenašaš tinitus, nekaj v smislu KBT?

Ronja prav je, da si se odločila za psihoterapijo.
Glede na vse kar poznam o tvoji zgodbi, mislim, da si na pravi poti.

Čustvene stiske, ki jih zanemarimo se nam čez čas pokažejo v obliki telesne simptomatike.
Vsekakor pa je prvi korak telesni pregled in izključitev morebitnih organskih okvar.
Po mojem mnenju greš po pravi poti.

Mnenja drugih so dragocena.
Še bolj dragocene so lastne izkušnje drugih. Predvsem to res šteje.
Ne gre pa pozabiti na to, da ima vsak izmed nas svojo zgodbo, svojo pot in da
čeprav je simptomatika podobna...bo pot do razrešitve lahko zelo drugačna.
Drug drugemu tukaj ne moremo postavljat diagnoze..nismo strokovnjaki in
razpolgamo zgolj z omejenimi informacijami...

Ronja, objem...še malo pa bodo stranski učinki Paraxata minili...
Tvoj svet bo zopet tak kot si želiš....hkrati pa bo postajal boljši, kvalitetnejši,
kar boš dosegla z psihoterapijo. In morda ko boš uredila stvari v sami sebi...
bo tudi piskanje odpiskalo zavedno...saj boš v ravnovesju telesa in duha.

 :rozicodam:

Ronja si na pravi poti in ti to veš.Si izredna mlada ženska,ki točno ve kaj v življenju hoče in kaj pričakuje.
Življenje nam pa s svojimi preizkušnjami včasih zelo ponagaja in takrat se moramo upreti in se znajti po svojih močeh.Saj veš kako pravijo vsaka stvar je za nekaj dobra  :oki:
Kar te ne ubije,te utrdi.Vem,da boš zmogla,ker znaš in verjamem vate.
Pozdravi fanta,ki je prav tako simpatičen kot ti.
Objem !

lp

Včeraj se je začel šesti teden, odkar sem spet na Paroxatu. Danes mi je bilo hudo. Kriza. Verjetno sem se iz najhujšega že pobrala, ampak, prekleto, kako počasi gre. V službi komaj funkcioniram... ko pridem domov, sem pa tako zanič, da se lahko poberem samo v posteljo. Cel dan me preganjajo zvoki v desnem ušesu. Takšno životarjenje ni za nikamor. Počutim se kot en kupček dreka. Ne vem, kako to, da nekaterim ADji dokaj hitro "primejo"... meni se zdi, da se pri meni nikamor ne premakne. Stranski učinki res niso več tako hudo, ampak jaz tudi nisem za nikamor.  :jok:

Ronja objem... :rozicodam:

Danes je počutje malce bolje. Sem v službi in mi še kar nekako gre. Upam, da bo zdaj čim več dnevov takšnih oziroma še boljših, ker se še vedno bojim popoldneva... Ampak že to je uspeh, da preguram celo službo in še celo nekaj naredim. Mi je včeraj rekel fant, da ne smem preveč zahtevati od sebe. Pobiramo se pač počasi... in verjetno ni za pričakovati, da bom po skoraj treh tednih, ki sem jih preživela v postelji s stranskimi učinki, lahko cel dan funkcionirala s polno paro. Naslednji teden imam prvič psihoterapijo.

Ronja,

objemček tudi od mene  :-*

Ronja,
ali si danes že kaj bolje? Res mi je žal, da se ti je ponovilo in držim pesti zate, da ti bo uspelo.  :oki:
Če ti je že prvič uspelo, ti bo tudi sedaj! Verjamem vate!  :rozicodam: :rozicodam: :rozicodam:

Drži se in vse bo še dobro!  :-*

Janja

Vikend je in meni je bolje. Sem na obisku pri starših in čakam prijateljico, da greva na sprehod s kužki. Torej... napredek je opazen. In tega sem zelo vesela. Zvečer in včasih čez dan me še moti zvenenje v desnem ušesu, ki se je malo utišalo. Nisem še čisto okej, ampak napredek je... In treba je biti vesel tudi najmanjšega koraka, ki vodi k svetlobi, k boljšemu počutju, k življenju. Naslednji teden grem prvič na psihoterapijo, ki se je na nek način tudi veselim. Predvsem tega, da bom spoznala veliko o sebi. Naročena pa sem tudi pri psihiatri dr. Kapšu v Novem mestu, ker bi se rada pogovorila o zdravilih in predvsem o morebitni nosečnosti v bližnji prihodnosti. Zadnjič, ko sem prišla utrujena iz službe in sem šla malo počivat, sem si (mislim, da prvič v svojem življenju) resnično zaželela otroka. In tudi tega sem vesela.

Zdaj nisem več žalostna, da sem spet na ADjih. Čeprav se mi zdi, da sem po prvem "padcu" pred dvemi leti naredila veliko, vem, da ni bilo dovolj... predvsem pa me je potegnilo v stare miselne vzorce in v "staro življenje". Tudi doma so mi povedali, kako sem se spreminjala nazaj v "staro Ronjo" in to kar nekaj mesecev pred ponovnim jemanjem Paroxata. Upam, da mi bo s psihoterapijo in še s kakšnimi pozitivnimi spremembami v življenju sedaj uspelo. Če pa mi slučjano ne bo, se ne bom obtoževala. Kakor koli bo, bo dobro.

Ronja  :wav:
Same lepe misli in novice....
Vesela sem zate....In prepričana sem da greš v pravo smer... :oki:

Poljubček, objemček...pa počohaj še Goyo.... :rozicodam:

Danes sem bila pri dr. Kapšu v Novem mestu. Prijetno presenečena nad njegovim sproščenim pristopom. Razložil mi je, kaj se dogaja z mano in me pomiril. Zvedela sem veliko o vegetativnem živčevju in moji preobčutljivosti in tudi, zakaj mi ADji pomagajo. Pogovarjala sva se o morebitni nosečnosti in res sem si oddahnila, ko mi je povedal, da bom tudi ob teh težavah lahko imela otroka in kako "bova" prilagodila terapijo, če bi se zgodilo, da zanosim. Res sem zadovoljna. ADji počasi začenjajo delovati, psihiater mi je vse razložil, življenje postaja spet lepo in z menoj ni nič narobe. Moji vegetativni nevrončki mi pač "nagajajo", jaz pa sem (ker takšna pač sem) pretirano občutljiva, sploh na zvoke. In živela bom naprej.

 :rozicodam: bravo Ronja, vidis da da se trud in delo izplacata.
Pogumno naprej !!!

E, Ronja, to je to! Super, bravo, čestitam! Zdaj pa hitro pocrkljaj Gojo. Saj veš, vabilo na sprehod pa vedno velja. LP Agnes

Super, Ronja!

Vesna

Ronja..jupi! :wav:

Tak post mi je všeč. Bravo Ronja. Vso srečo še naprej.

alexx

Bravo Ronja  :) prav vesela sem zate  :pomezik:

Se pridružujem čestitkam :oki:

JUHU!!!

Pogumno naprej!

Prišla sem z izleta z Bohinja. In imela sem se FAJN. Zdaj grem naprej v kino. Ne morem vam povedati, kako sem vesela, da sem spet okej. In da nič ne slišim v ušesih. Kako je to SUPER. Hvala za lepe besede. Letim zdaj in se jutri spet oglasim.

Ronja, super... samo da je OK  :wav:

Me veseli, da je bolje  :rozicodam:

ronja :rozicodam:

Hej Ronja, kako ste zdej? Ker imam isto tezavo.

Uporabnica Ronja ni več registirana in aktivna na forumu.

Aha, nisem vedela. Sem jo hotela vprasat za kaksen nasvet s tem tinitusom. Mate vi tud take tezave?

Nekaj na temo TINITUSA

https://www.nebojse.si/Forum/index.php?topic=24465.0
https://www.nebojse.si/Forum/index.php?topic=20055.0
https://www.nebojse.si/Forum/index.php?topic=11662.0