FORUM Nebojse.si

Hey usi,

Učerej sm bil na pijači s prjatlom, in on je že mal preveč popil. Pol se je pa začel. Govoru mi je, da sm reva, ker ne hodim z njimi vn na žurke, da bi si mogu najdt punco in da sm še zmer na isti stopnji, kot pa na začetku bolezni. Skos mi je nekej najedov glede tega, ampak jes mu sploh ne morem razložit, da preprosto ne morem use na enkrat. Do včeraj sm bil ful zadovoljen s svojim napredkom, zdej sm pa začel dvomit v vse skupej. Pač ne morem bit še normalen 22letnik, ker je pretežko use doseči naenkrat. Ampak seveda pa mam veliko željo, da bi enkrat normalno funkcioniral. On mi pravi, da rabm samo brco v rit in da bo pol use ql. Ne zastopi pa kakšnih grozot sm dal skozi, in kako težko se je po vsem tem pobrati. Nevem, men se zdi normalno, da ne morem kr naenkrat use dosečt, še zdravim je težko, kaj šele meni :(. Sicer me je hvalil, kako sm v resnici pameten in da mi tudi po videzu nič ne manjka, da pač nism edini, ki ima trebuh in da nebi smel meti tako slabega mnenja o sebi. S tem se strinjam, da imam pač zelo slabo samopodobo, ampak mi čist nič ne pomaga, če me en hoče prisilit, da drugače razmišljam. Pa po pravici povedano, mi ni do tega, da bi s prijatelji šel v petek zvečer vn in jih gledal, kako se zapijajo, sam pa bi tm trezen stavu in se smilil sam sebi, pa tud nisem tak človek, da bi kr sam pristopil do punce, ki je ne poznam, sm preveč sramežljiv zato. Pred včerajšnim dnem sm mel neke jasne cilje in zdelo se mi je, da mi gre dobro, ampak zdej pa sploh nevem več. Mogoče pa res nism nič dosegel? Nevem, zgleda me zdej spet depresija napada.

Onix, vem, da je veliko lažje verjet slabo kot dobro, ampak saj sam vidiš, da teh zadev pač ni možno razumet, če jih nisi dal skozi. koliko napora in jajc je potrebno, da sepostaviš na noge in sestaviš skupaj zato, da ti potem nekdo, ki se mu o tem niti sanja ne, lahko pametuje o tvojem napredku. Tud jaz sem bila že vse možno- lena, patetična, neumna, šibka, strahopetna, včasih med vrsticami, včasih kar naravnost, vse odvisno od tega pač, kdo si je večal svoj spolni organ na račun problemov, ki jih ni sposoben kapirat. Saj vem, da je na slab dan to zelo težko, ampak zaupaj si toliko, da te ne povozi ravno vsak, ki misli, da je boga za jajca prijel, pa naj bo prijatelj al pa kr en, ki ga prvič vidiš, ok?

Hvala ti za ta odgovor, si mi ful izboljšala počutje. Res je, folk ne more zastopit, če bi njim dau samo en dan takega pekla, kot sm ga jes doživljal, bi mi vsi rekli, da je čudež, da sm sploh preživel.

Urssska ima prav. Ljudje, ki se ne spoznajo niti imajo čas, da bi se malo poglobili v zadevo, najraje rešujejo zadeve takole: jasno, malo se zmigaj, pa bo. Ampak kaj bo? Da boš tak kot on? Bi bil rad tak kot on? Jaz že ne.
Seveda je težko, Onix, drušna je zlata vredna in zoprno je, če tvoji frendi počno nekaj povsem brezzveznega - ampak saj se stvari s časom nekako postavijo na svoje mesto. Poskusi spoznati še koga, najraje na področjih, ki so všeč tebi.

Največja ironija pri vsem tem je, da folk misli, da ti s takim pridiganjem dela dobro.

Ja, ampak paradoksalno ti iskreno želi pomagat - samo ve ne, kako pristopiti. In najbolj simpl je prav ta recept - zmigaj se, boš videl, kako bo po tretjem piru letelo (posebej bejbe).

Sam to je men isto, k da bi invalidnemu človeku očital, da je len, ker ne smuča...

Seveda je Onix, samo da je v tem primeru pač to malce bolj očitno in predstavljivo. :) Lej, jz sem mnenje in oporo o teh stvareh iskala tu in pri ljudeh, ki vejo, za kaj se gre. Sprijaznila sem se z dejstvom, da se o tem s tistimi prijatelji, ki tega ne razumejo ali se niti ne potrudijo razumeti pač ne pogovarjam. To smo jasno razčistili- 'Moje zdravje-moja stvar! In...Kakšno je pa kaj vreme zadnje čase?'

Mislim, da nihče ki ni poskusil (vsaj malo) tega ne more razumeti. Lahko se trudi...razumeti pa ne more. Dokler nisem doživela pred dvema mesecema...saj veš kaj...tolažil si me, nisem vedela niti, da je lahko tako hudo.
Težko je tudi biti v družbi vseh ki so pijani. Vem. Menjaj družbo, kot pravi ton. In trebušček...ma daj. Odkritost...nasmeh...pameten stavek...to šteje. Pri ženskah tudi.  :pomezik: Spoznam se. Moj prvi "ljubi" je imel kriv nos (zelo), nosil je špegle in 5 cm je bil manjši od mene...a jaz sem bila zatreeeeeeeeeskaaaaaaaaaaaana...jau...s lišala sem travo rast.

Drži mi se!

Res vam hvala za odgovore  :rozicodam:. Se že bolš počutim. Res mam srečo, da mam vas tukej na forumu, in družino, ki me zastopi in ne obsoja. Prijatelji so pa žal druga zgodba, ampak sj posvoje sm že navajen takih pripomb...

Sam malo še priložim k tej temi. Meni se je dogajalo inako, le da je bila zadeva še hujša, ker zadeve z mojo psiho nekako ni uspel pokapirati moj edini in najboljši frend. Vlačil me je ko medveda s sabo v družbo, po žurih, na babe... pa nekako ni šlo. K sreči sva nekako skupaj odkrila, da samo brca v rit včasih ne zadošča. Sam sem potem nekako naredil nov socialni krog s folkom na faksu, veliko sem visel s kompanjonom, ki je imel v podobnem obdobju podobne (tudi psihične) težave, s prijateljem sva se sicer oddaljila, ampak ostala v stiku.

Nevem, jes bi takim prov privoščil bolezen, pač povem po pravici. Pa da bi pol jes njim pamet solil.

Zdravo Onix;
Jaz imam srečo, ker je moja najboljša prijateljica v približno istih "težavah" kot sem jaz in me ne kritizira, ne priganja, ipd. Sem zelo srečna, da jo imam. Poznam pa kup ljudi, ki se jim ne da dopovedati, da pač nimam želje niti potrebe, da bi hodila po lokalih in gledala pijane moške, ki se slinijo po vsaki, ki gre mimo. Sem vesela, da še obstajate takšni kot si ti ;D
Dobro ti gre in ne obupaj zaradi prijateljev/kolegov.
Drugače pa, Onix, meni se zdijo trebuščki sexi...saj veš kako pravijo: Dober gospodar ga ima vedno pod streho! :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem: :zardevam:

Hehe Mery, pol sm pa jes res dober gospodar :). Ja to maš res srečo, da maš tako prijateljico. Hvala ti za vzpodbudo  :rozicodam:.

Ah Onix,

Veš kaj so meni enkrat rekli: ne pričakuj preveč od drugih in to je res. Ne mislim, da to gre vsakomur a vendar. Sigurno ti bi rad pomagal, a ne ve kako. Ti povem mojo izkušno: že pred mojo depresijo sem imela depresivno prijateljico. Enkrat sem bilo z njo, ko jo je prijel neke vrste panični napad. Zelo me je bilo strah. Odreagirala sem tako, da sem ji rekla, d bo že šlo mimo, jo tolažila, blabla...Pa v resnici nisem vedela, kako naj odreagiram - celo ustrašila sem se je ?!? Zdaj vem, takrat sem pa zamrznila. Takrat nisem vedela za ta feeling.
Po moje tvoj frend ne ve, kako bi odreagiral. Žal je tako. Saj veš, da če tega ne doživiš, ne veš.

Ej, pa vendarle napreduješ, saj veš!!!In mi vemo tudi. Meni pa vsi govorijo, da tako super zgledam napram leto nazaj, pa mam še vedno tisto tesnobo, včasih adrenalin (hud notranji nemir, ki mi tudi sploh ni všeč- ne vem kaj mi je huje)...Torej kar izžarevaš ni nujno da je res :) Tako ali drugače: super človek si!

Hvala ti tinkibinki  :rozicodam:.

Sj zdej sm že dosti bolje, sam me je use skupej mal prizadelo. Ampak posvoje drugega ni za pričakovat od ljudi, ki so zdravi in ne vejo, kako hudo je lahko, če si zelo bolan.

Ojla Onix... Vem iz lastnih uzkušenj kako obremenjujoče so misli o tej težavi, ki te matra. Tudi jaz sem dajal in to še dajem skozi.. V tem vsekakor nisi sam. Za tem trpi nešteto število moških, ki so jim tekom let zbili samozavest ali pa so razvili manjvrednostni kompleks.

Da te težave premagaš, da greš preko te grbine, je potreben čas in delo na samem sebi. Okrepi svoj karakter!

Kar se pa tiče samega navezovanja stikov z puncami... ma lepo je biti zaljubljen v punco in biti v vzajemno ljubečem razmerju. Ampak vseeno za to je treba nekje začeti - se pravi osvojiti razum in srce :)

Kaj jaz vem... da te opazijo, je treba izstopiti iz množice... razvij svoj "pavji" stil - (bolj izrazi svojo osebnost). Kile gor ali dol.. z garderobo ki izraža tvojo osebnost zažigaš v vsakem primeru. Navadi se, da se boš dobro počutil v svoji koži, kjerkoli že greš. To se potem odraža v odnosu, ki ga bodo imeli drugi do tebe.

Last but not least.. ziher nisi edini .... tudi jaz sem še do vratu v tem... ampak če hočeš se lahko vidimo na kakšnem od srečanj naše ljubljanske ali morebiti celo kranjske skupine za samopomoč.

Lahko pa se zmenimo da gremo skupaj ven pa da vidimo kako deluje naveza dveh zelo podobnih hehe ..

Nič, drži se Onix .. podpiram te v vsakem primeru!!

Hey Katulus :)

Hvala ti za tvoj odgovor :). Am ja maš prov, najbolj je važen karakter. Ampak jes trenutno sploh bolš, da nimam punce, ker se res hočem prej porihtat v zasebnem življenju in pol šele dobit kkšno punco, ko bom normalno funkcioniral. Za mano sta 2 hospitalizaciji in res se je težko pobirati po takih krizah, ampak mi počas skos bolš ratuje. To glede skupine za samopomoč ni slaba ideja, mogoče se bom pa kdaj opogumil in se je udeležil, sm pa iz kranja. Še enkrat hvala za tvojo podporo, veliko pomeni.

Onix, zelo dobro ti gre in tudi zelo dobro razmišljaš. Pohvalno :oki:
Si v najlepših letih, ko dozorevaš v moškega. Nekateri ostanejo še v puberteti pri teh letih :zvizgam:
Ukvarjaš se s seboj, se spoznavaš in rešuješ iz krize.
Ljudje, ki smo na forumu te lažje razumemo, kot tvoji prijatelji. Njim je normalno, da se ga napijejo, žurajo, lovijo punce. Nihče pa ne ve in ne razume kakšne bolečine in težave si dal skozi.
Ne rabiš jih obsojati, ker pač takšni so.Ker te motijo ,zamenjaj družbo ali pa se jim preprosto umakni. Itak pa to že počneš in si na pravi poti, da zlezeš iz svojih težav.
Trebuščki so pa itak sexy :pomezik:

Hvala Trzinka  :rozicodam:.

To lih nevem, kolk so trebuščki kej sexy hehe  :sesmejem:. Aja morm pa omenit, da mam enga prjatla, ki me ne obsoja in je res uredu. On mislim, da vsaj malo zastopi.

Onix, mal se vprašaj kdo ti je Prijatelj in kdo "prijatelj"....

To pa vsekakor... dandanes so "frendi" že skoraj vsi katere trikrat vidimo na ulici. Pravi prijatelj je s tabo skozi.. in to sploh takrat, ko greš skozi hude stvari z njim rame ob rame.

Moje prijatelje moja bolezen zanima samo takrat, ko me hočejo poniževat, da pa bi mi kdo pomagal, to ga pa ni. Hvalabogu za mojo družino...

Živjo stari! Ej 100% te podpiram v odločitvi da najprej pošlihtaš sebe. Res je da vsi tisti okoli nas ki se štejejo za "normalne" nimajo niti najosnovnejše predstave kako nam je pa kj nas je udarlo. Tiste ki te bi pa sm po enih žurih vlačil pa kod praviš te imel za norca pa bo bolš če jim rečeš adio. Lej maš 22 let, sam sm se oženu ko sem imel 26 let pa veš kj ti povem; niti najmanj nisem biv zrel za kj tazga in to priznam zdj ko jih mam 40 pa še depro povrh vsega!! Počasi se najdalj pride veš, sj bo. Tud ti boš dobiv deklco ki bo prava zate, pa res boš in vedu in čutu da je prava zate ne pa taka kt bi bla kolegom všeč ne pa tebi. Onix glavo pokonc, in korajžno naprej, življenje se šele odpira in začeja pri teh letih pa za bušček se nikar ne sekiraj, pa kj če je tm, sj je tvoj pa od nobenga kolega pa ne nič. Drži se stari in ne obupaj. Good luck!!  :wav:

Hvala mare za tvoj prijazen odgovor :). Imaš prov, ko bom pripravljen na punco jo bom že dobil (upam). Kako gre pa tebi kej? Če se ne motim, si zdaj začel z antidepresivi ane? No uglavnem drži se tudi ti, pa se še kej slišmo :).