FORUM Nebojse.si

Anksiozne motnje => Za nove na Forumu => Temo je začel: tixx na petek, 07. avgust 2009 ura: 09:44



Naslov: to sem pa jaz
Sporočilo napisal: tixx na petek, 07. avgust 2009 ura: 09:44
Pozdravljeni. Sem se odločila še jaz malo pobrskati po forumu v upanju, da najdem kaj zase. :kiselnasmeh:

Sploh ne vem od kje začeti :(.... NAjprej strah...bolezni, že precej let nazaj so se mi začele različne bolečine, pri katerih postanem še bolj panična, tudi sredi noče sem se že zbudila, ker sem imela občutek da ne morem dihat, že ko sem bila mala, se prav spomnim kako mi je mami razližila, da mi v prsih bije srce, nato sem večkrat preverjala če mi še bije tako kot je treba, čez leta, me je začelo po mesec ali dva, nato nehalo, boleti v prsih, niti ven nisem dosti upala ali pa se športat ker sem samo "čakala" kdaj me bo kap, bolečina se občasno ponovi. Občasno se mi na podoben način začnejo glavoboli, omotica, tudi do mesec vsak dan in potem zgina, niti telefona ne upam uporablati (strah pred sevanjem pa to). Uf, nato se je začel strah pred kožnim rakom, kar videla sem kako se mi vsa znamenja spreminjajo, sem morala na vrat na nos na samoplačniški pregled k dermatologu. Ko je ena iz vasi umrla za rakom na želodcu, sem imela podobne simptome....vsakič mi gre na jok :jok: kaj je z menoj narobe...in pri vseh bolezih vidim pri sebi podobne težave.

Potem vsakič ko zazvoni telefon se ustrašim kakšne slabe novice bom izvedela, ko hodim po stopnicah si recimo kar predstavljam kako bom padla, podobno pri voznji z avtomobilom..ne zdej čisto vsakič ko se vsedem, velikokrat pa.... :o

Trenutno se mi zdi da priprava na poroko, načrtovanje otrok in urejanje stanovanja, še nekaj izpitov, kljub temu, da se veselim življenja nekako slabo vpliva vse name... ???

Vesela pa sem, da imam razumevajočega partnerja ampak nočem, da bi mi moji problemi tako ovirali pri normalnem življenju. :wav:

Srečno


Naslov: Odg: to sem pa jaz
Sporočilo napisal: trzinka na petek, 07. avgust 2009 ura: 10:51
Živjo Tixx!

Spopadam se z enakimi težavami kot ti. Pri meni sežejo tudi v otroštvo. Iz leta v leto se je strah stopnjeval in potem je izbruhnilo......
Če si dala vse preiskave skozi, obišči še psihiatra, kajti težave izvirajo iz naše glave.
Če že težko prenašaš bolečine strahu, ti bo verjetno predpisal kakšne antidepresive. Kljub temu ti svetujem, da si poiščeš psihoterapevta , ki se ukvarja z kognitivno vedenjsko terapijo.
Sama sem na Adju že 10 mesecev (po letih trpljenja) in sedaj obiskujem tudi psihoterapije. Tam te naučijo spremeniti miselni vzorec, ki te ovira.

Zberi pogum in naredi to zase :rozicodam:



Naslov: Odg: to sem pa jaz
Sporočilo napisal: tinkibinki16 na petek, 07. avgust 2009 ura: 12:41
Ojla,

Dobrodošla med nami. skoraj vsak od nas ima podobno zgodbo in seveda težave. Jaz ti svetujem isto kot Trzinka. Pojdi k psihiatru in ne se sramovat tega stanja. To je pogost pojav in veliko od nas trpi za anksioznost. Začet moraš z prvim korakom zdravljenja: Povem ti, da je ozdravljivo in res ti bo lažje ko se pogovoriš s strokovnjakom. Jaz sem začela z zdravljenjem 8 mesecev nazaj.

drži se


Naslov: Odg: to sem pa jaz
Sporočilo napisal: tixx na ponedeljek, 10. avgust 2009 ura: 17:02
Živjo, hvala Trzinka in Tinkibinki za odgovor...

Ja, že pred novim letom, po mesecu glavobolov, sem se pogovarjala z neko terapevtko po mailu in sem se celo k enim najavla na pregled, pa se je stanje uredilo in sem opustila. Nekako kar upam, da se bo spet umirilo. Niti se ne predstavljam da bi nekem tujcu se tako v živo pogovarjala o mojih problemih...

Čez dan se še kar zamotim z delom, med pavzo in pa zvečer pa spet vsa narobe, samo razmišlam kaj je z mano narob....



Naslov: Odg: to sem pa jaz
Sporočilo napisal: trzinka na ponedeljek, 10. avgust 2009 ura: 20:49
Včasih se je bolje zaupati tujcu, kot pa prijatelju. Drugače pa je z našim zdravjem takole, niha.....
Ko že misliš, zdaj sem pa v redu, te pa spet udari.
Sicer pa smo tukaj gor tudi sami tujci, pa si se nam zaupala :)
B


Naslov: Odg: to sem pa jaz
Sporočilo napisal: trzinka na ponedeljek, 10. avgust 2009 ura: 20:51
Sem hotela še nadaljevati, pa me je nekaj prekinilo.
Želela sem povedat samo še tole, da dober psihoterapevt ve, kakšen pristop mora imeti do bolnika in kako ga usmerjati. V nič te ne sili, je pa vsekakor bolje, da mu zaupaš svoje strahove, kajti le tako ti lahko pomaga.