FORUM Nebojse.si

Pozdrav vsem

nekajkrat sem že zasledila, da se pri nekaterih ljudeh pojavlja oboje okm in socialna fobija, nikoli pa na primer še nisem slišala, da ima nekdo z napadi panike okm ali pa soc. fobijo. Je med tem dvojim potemtakem kaka povezava? Je mogoče tu gori kak tak primerek, ki je 'pokasiral' oboje?   :(

veliko sončka vam želim, lp

Mislim, da smo na forumu imeli že vse možne kombinacije, tako da, ja, lahko soobstajata panična motnja in socialna fobija, in panična motnja z OKMjem. Jaz sem pri svoji panični motnji npr. imela tudi obsesivne simptome (+ sem zasledila v kartoteki od psihiatra..), prisilne misli, preverjanja itd.. Anksiozne motnje se sploh zelo rade pojavljajo skupaj.

Nekatere študije so pokazale, da se socialna fobija z OKMjem pojavlja precej manj pogosto kot recimo  s panično motnjo. Druge pa ravno obratno, tako da..

No tega nisem vedela....a iz tega lahko sklepamo pol, da imajo prav vse anksiozne motnje korenine v strahu, da bi izgubil kontrolo??

V splošnem majo psihične težave vseh vrst veliko skupnih izvorov in skupnih ali podobnih "simptomov" oz. posledic notranjih težav in raznorazni pretirani strahovi so prisotni praktično pri vseh ljudeh s psih. težavami, pa naj bodo takšne ali drugačne.

Seveda, to je res, da so v jedru vseh motenj in bolezni neke vrste strahovi. Vendar pa jaz ne govorim splošno o strahovih, vendar konkretno o tem, da bi izgubil kontrolo nasploh. Opažam da je to rdeča nit pri vseh anks. motnjah. Nekdo z OKM more met totalno kontrolo nad vsem, nekomu s paničnimi napadi se ta isti strah ne kaže vedno, sproži se le v določenih situacijah, nekomu, ki ima ta strah plus da ima še nizko samopodobo pa se bo to kazalo kot soc. fobija. Hočem rečt, da jaz opažam, da so vse anks. motnje neka oblika tega prej omenjenega strahu, če jim dodamo še določene dejavnike kot pri prej omenjenem primeru nizka samozavest, pa dobimo eno določeno motnjo ven. Kako ta strah prepoznavate, opažate vi?

Tutifruti; ko že rada analiziraš, primerjaš, raziskuješ oz. "kontroliraš" se še vprašaj po vzrokih oz. izvorih;
kaj povzoča oz. motivira in sproža to obsedenost s kontrolo?

Anchi, ok čist tako, recimo da ugotovim vzrok svoje okm, pa imam hkrati še soc.fobijo, ki pa ji ne vem vzroka, pa nekak skušam povezat, ali imata kak skupnen imenovalec. Moja radovednost je potem povsem na mestu... se ti ne zdi?

^^Tisto zgoraj je napisal Yang ne jaz ;).

Drugače pa se mi zdi vsaka radovednost glede naših težav povsem na mestu. Vendar pa mislim tudi, da veliko ljudi napačno pričakuje, da bodo ob brkljanju za vzroki doživeli eno epifanijo, ki jim bo odprla oči in bodo njihovi problemi izginili. Ne pravim zate tutifruti, ampak na splošno. Meni ni čisto nič pomagalo, ko sem 'odkrila' vzroke, saj sem itak od vedno vedela zakaj imam težave. :kiselnasmeh:

Oprosti Anchi, res je bil Yang ja, sm preveč na hitro pogledala  :A)  :)

Jaz mislim, da je ugotovitev vzroka ena pomembnejših stvari, to še ne pomeni da se pa avtomatično z vedenjem le tega vse reši, kje pa, ampak do bistvenega dela pa si le prišel in moraš naprej na tem vzroku intenzivno delat. Zanima me kako se tega čiščenja na sebi lotevate vi, s kako tehniko, s čim, pač poleg ustrezne strokovne pomoči? 

Tudi pri meni se pojavlja ta kombinacija socialne anksioznosti in simptomov obsesivno-kompulzivne motnje, s tem, da so slednji veliko manj izraziti oz. niso problematični do te mere, da bi mi dodatno okrnili kvaliteto življenja. Kar pa ne pomeni, da mi zato gredo kaj manj na jetra. :)

Ja tako je, okm je sicer zelo nadležna stvar, ampak nima moči, da bi te toliko bremzala in omejevala življenje kot ti ga na primer soc. fobija.

Uf to pa ti misliš, jes sm bil tolk nakonc zarad OKM, da se niti za sekundo usest nism mogu, lajf je čist propadu in v najhujši fazi nism spal 5 dni. Takrt sm mislu da se mi meša, tko da je mal nepravično rečt, da je OKM samo nadležnost, ker je uvrščena med top 10 bolezni na svetu, ki najbolj pokvarijo kvaliteto življenja.

Res pa je da imajo eni zelo blago obliko in se ta oblika ne more niti malo primerjati s pravim težkim OKMjom. Me je kr mal razjezilo use skupej :/. A tebe naprimer nebi motilo, če bi se skos bala, da boš mamo zaklala z nožem in sebi odgriznila jezik. No to sm meu jes in strah je bil grozno realen.

Oprosti Onix, resnično nisem tega želela.  :( Mogoče sem se le nerodno izrazila, mislila sem zase, okm se mi zdi svinjsko naporna stvar, pa vseeno ne dirigira življenja v takšni meri kot ga sf. Verjamem, da so občutki, ki jih doživljaš zaradi okm grozni....oz. ne znam razbrat čist dobro ali se ti to še dogaja ali je najhuje že mimo. Upam, da ti je šlo oz. da ti gre na bolje. Meni se okm izraža malo drugače, ves čas premlevam iste miselne vzorce, stokrat naredim vsako stvar....okm ti res izsesa vso energijo :o

EJ sj nism tko hudo mislu :). Se opravičujem, upam da nisi zamerila  :rozicodam:. Zdj je pr men že skorej dobr, hvalabogu hehe. Am drugač mam pa jes use skupej, OKM, SOC fob., Panično motnjo in generalizirano tesnobno motnjo. Haha use na kupu. Pa še depresija kdaj pride :). Še enkrat se opravičujem za moj izbruh, mi je zdej kr mal hudo. Posvoje je vsaka anksiozna motnja huda, OKM pa je zelo odvisno kako hudo je. Sj tud socialna fobija pri nekaterih ni huda, pri nekaterih je pa tako huda, da se sploh vn ne upajo prikazat.

Res ti nimam kej zamert, tko, da don't worry, be happy  :)

Uf, kar vse....nisem vedla da je tut to možno,...sam verjetno jih imaš v različno močnih oblikah. Ker če bi vse motnje imel res intenzivne kot maš okm, se ti pa res lahko samo zrola  ???

me veseli, da ti je uspel okm lepo v boljše stanje spravit, kako ti je uspelo, s terapijo? kako drugače?

Ja ene stvari so pri meni bolj izrazite kot druge. Ful sm bral od anksioznosti in OKMja in sm se na tem področju ful izobrazil. Pri teh boleznih je izobrazba orožje s katerim se lahko boriš proti bolezni. Bil sm na oddelku za kognitivno vedenjsko terapijo v begunjah, tm so me tolk k seb spravl, da sm sploh lahko sam na sebi začel delat. Pri anksioznih motnjah je bistveno realno gledat na stvari in se čimveč izpostavljat, seveda postopoma. Morm rečt da so zarad izpostavljanja men nasilne vswiljivke že skoraj čisto zginile. Se pa borim proti OKMju že 3 leta, pri 19ih sm zbolel, zdj sm pa 22.

Kako gre pa tebi kej?

Mislim, da je to bistveno, da je na dolgi rok to zdravilo za vse anks. motnje.
Sliši se tako malo... :sesmejem: Namreč, jaz imam okm odkar vem zase, že od otroštva, vendar se tega dolgo nisem zavedala, počasi sem svoja dejanja ozavestila in nekak poštekala, da pa to početje ni normalno:da ene dvajsetkrat stopiš skozi vrata preden se dejansko odpraviš v drugo sobo...mi je odleglo, ko sem izvedela da ima ta zadeva dejansko ime in da nisem nora. :)


 :oki: :clap:


Tako kot si že ti ugotovil, se tudi jaz zavedam, da je znanje moje najmočnejše orožje. Tako, da si ga širim vsak dan, veliko berem, ta forum mi je tudi v pomoč. Ne jemljem pa nikakršnih zdravil. To je nekako proti moji filozofiji...razumem pa da pri nekaterih primerih enostavno ne gre drugače.

Ja sj posvoje mam jes OKM že tud čist od mejhnega hhehe, ampak pri 19ih mi je pa res vn usekalo use skupej. Ampak se da zrihtat, pa še življenje ful bol ceniš, ko si enkrat zdrav :). Am jes pa mam zdravila, pa mi kr pomagajo, brez bi bilo zelo težko :/. Super, da se zanimaš o svoji bolezni, to te bo rešil. Glede socialne fobije ti pa svetujem, da se izpostavljaš, ampak lepo počasi in postopoma. Jes sm se čist izolirov od vseh in sm bil skos samo notr, dons pa grem že lahko vn in mi ni bed. Izpostavljanje se res splača.

Povezava med OKM, socialno fobijo, generalizirano anksioznostjo idr. podobnimi motnjami je v mentalni predstavi, da nisi dovolj dober oz. imaš neko pomanjkljivost, nisi normalen, ok ...
Pri OKM to pomeni, da to predstavo - nisem v redu - kompenziraš z dejanji, ki jih izvedeš popolno in se tako vsaj za nekaj časa počutiš ok. Imaš strah pred tem, da če tega ne narediš, da se bo zgodilo nekaj strašnega (t.i. otročje kompulzije). Vsiljive misli lahko razložimo s podobnim mehanizmom - ne počutiš se ok in se bojiš, da bodo drugi za to izvedeli, če storiš kaj čudnega, nevarnega itd.
Pri socialni fobiji je zelo preprosto - bojiš se, da bodo drugi izvedeli, da nisi ok, da je s tabo nekaj narobe. Pojavljajo se predstave, da se ti smejijo, da si mislijo, kaj slabega o tebi itd.
Pri generalizirani anksioznosti gre za nedoločen strah pred prihodnostjo oz. neobvladovanjem situacije, v kateri se bomo znašli v prihodnosti (pri tremi gre za strah pred točno določeno situacijo) oz. drugače povedano, projiciranju predstave nisem v redu v prihodnost (da nečesa ne bomo naredili prav itd.).

Nevrofiziološka teorija govori o pomanjkanju nevrotransmiterjev, ki so skupni vsem omenjenim (in neomenjenim) motnjam, ki pa se pri posameznikih manifestira različno.

Upam, da sem vsaj malo razložil, kakšna je povezava med motnjami.

Hvala Ventilator tudi tebi za razlago.

Imam občutek, oziroma nekako mi je logično, da ko začneš zdraviti eno (če jih imaš seved več) ansk. motnjo, da avtomatsko zdraviš tudi drugo.


tu je govora verjetno o serotoninu, kajne.  ali je mogoč še kak drug zaslužen za aks. motnje?

Ja največkrat se omenjata serotonin in norepinefrin (=noradrenalin); po moje je pomanjkanje serotonina bolj značilno za depresijo, pomanjkanje norepinefrina pa za anksiozne motnje. Čeprav je to področje zelo neraziskano; glede depresije obstajajo tudi hipoteze o pomanjkanju endorfinov (na opiodne receptorje delujejo opiodi, kot so heroin in morfij, ki povzročajo evforijo itd., če opaziš povezavo), vendar ta ni toliko v ospredju, ker je današnja farmacija še ne zna učinkovito zdraviti. Vendar vse te motnje niso tako enostavne, da bi lahko govorili le o pomanjkanju nevrotransmiterjev, pač pa gre tudi za nepravilnosti v delovanju amigdale (odgovorna za čustva) in še katerega drugega dela možganov.
Pa za zdravo delovanje možganov je pomembna tudi zgradba nevronov oz. njihovih ovojnic, dovoljšna količina določenih elementov, ki uravnavajo prenose med sinapsami (npr. kalcij, magnezij ipd.) ter nekateri drugi nevrotransmiterji, ki na počutje ne vplivajo neposredno (acetilholin). Pri napadih panike se izloča tudi adrenalin (=epinefrin), pri shizofreniji/psihozah so napake v delovanju v zvezi z dopaminom itd. Zato je zelo pomembna pravilna diagnoza in raziskovanje učinkovitejših učinkov zdravljenja (po moje se naša medicina preveč osredotoča na serotonin in norepinefrin ...).