FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni!

Ne vem več na koga se naj obrnem oz. kako naj pomagam svojemu partnerju.

Situacija je sledeča. Pred 6-imi leti je bil moj partner odvisen od pomirjeval - jemal jih je približno 7 let (lexaurin 1,5 mg). Zadeva je bila res skoraj brezupna, vendar mu nekako je uspelo. Bilo je zelo težko, hudo stresno - tudi zame, a mu tega nisem pokazala, ker nisem hotela.
Življenje se mu je obrnilo na bolje (vsaj jaz sem tako mislila), dobila sva otroka in si delala načrte za prihodnost. A sedaj, ko imava v planu gradnjo hiše se je zadeva zalomila. Doživlja neke napade - moje laično mnenje (kolikor sem prebrala na tej strani) je to, da ima napade panike. Pravi, da ga boli v predelu trebuha, da ga obliva pot, da ga je nečesa strah, pa ne ve točno česa (oz. mi ne zna povedati), da misli, da se mu bo strgalo in da bi rad jemal pomirjevala, ker, da je prepričan, da so to živci...
Meni je hudo, ko ga takega gledam, vendar sem mu pripravljena pomagati - ko bi le lahko. Rekla sem mu, da ko se zaloti, da o nečem premišljuje in ga to vodi v tako stanje, naj nekako poskuša preusmeriti svoje misli (vem, da je to nekomu - ki ne ve kako je biti v takem stanju, lahko govoriti....ampak jaz bi mu rada samo pomagala. Rekla sem mu tudi, da se naj poskuša zamotiti z nekim opravilom.
Ne bi rada, da bi spet začel jemati pomirjevala in spet zapadel v odvisnost...Kaj lahko naredim, kako lahko pomagam....

k zdravniku je šel?


 :ne: močno odsvetujem

ne, zaenkrat še nišel - je rekel, da bo šel edino po tablete. Pa mu pravim, da bi naj šel h kakemu strokovnjaku po nasvet, da verjetno ni sam s takimi težavami

On pa le obupava, pa pravi, da on sebe dobro pozna in, da če ne bo jemal pomirjevala ve, da se mu bo zmešalo in ga bom lahko samo še na psihiatričnem oddelku obiskovala.

Jaz več ne vem kaj naj. Imam ga rada, rada bi mu pomagala ali vsaj stala ob strani, vendar se ne strinjam s tem, da začne jemati pomirjevala, kar sem mu tudi povedala.

naj malo po tem forumu pobrska, se mi zdi, da se bo kar našel v opisih mnogih

+ preglej teme  v rubriki za svojce in prijatelje, mogoče najdeš kak nasvet

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,2682.0.html

verjamem, da se bo našel - sem mu dala že link od te spletne strani, ampak , če pa je kaj prebral pa dvomim.

Ne vem - včasih samo sedi ves sključen, si grize nohte ali pa kožo na palcu (ki je zaradi tega postala kar trda), ali pa se s konicami prstov drgne po bradi, ki jo v tistem izboči...no, ne vem opisati ampak v tistem momentu kar koli ga vprašam me ne sliši - ali pa odreagira čisto čudno - se npr. zadere...ne vem več kaj naj

hja, žal je tako, da namesto njega nič ni možno narest...

Težko je, pomagati nekomu, ki tega sam noče. Ti mu lahko odpreš vrata, vendar pa bo moral sam stopiti skoznje. Spremembo si mora sam želeti in narediti, nekaj v tej smeri, da do nje pride.

jaz se tega zavedam in to sem mu tudi rekla. Da moram nekaj narediti oz. storiti sam na sebi oz s pomočjo strokovnjaka, če želi, da mu bo boljše. Vendar je tako pasiven...
"On bi šel k zdravniku - po tablete - če mu omenim psihologa ali psihiatra, le skomigne z rameni in pravi, ja kaj mi bo pa on, dal mi bo tablete in to je to. Kaj mu naj razložim, kaj mi je...če še sam ne vem"

Ampak ne vem zakaj ne vidi, da s tem uničuje mene in celo najino družino

Ej, stoj! Tablete bo ziher rabil, vsaj za nekaj dni, tednov, morda mesecev. Samo da dober psihiater
ne piše Helexov in Lexaurinov, razen za akutno stanje. Obstajajo še druga zdravila, res pa je, da nisi
dober takoj, ampak malo traja. Splošni zdravniki pa običajno kar Helex fliknejo in čao, običajno še
brez opozoril o odvisnosti. Helex je dober, ampak ga je za jemat samo kake 2 tedna in potem občasno
po potrebi, ampak on samo umiri akutne napade, pozdravi pa popolnoma nič.
Dobro opravita pri psihiatru, in naj si moje stavke prebere.
Oliva

točno to sem mu jaz rekla, da pomirjevala blažijo samo simptome, ne ozdravijo oz. odpravijo pa vzroka - zaradi tega in zaradi njegove pretekle odvisnosti od lexaurina nisem za to, da bi jemal tablete, vsaj ne take od katerih lahko postaneš odvisen

Pozdravljena partnerka !

Edina in prava pot je pot k zdravniku.Lahko gre tudi k splošnemu,če mu zaupa.Skupaj bosta našla rešitev.
Vsekakor mora začeti jemati antidepresive,saj bo šla njegova pot samo še navzdol.
Lepo počasi in razločno mu povej,da tudi ti in otrok zelo trpita.Takšno življenje ne vodi nikamor.
Zaradi njegove bolezni in tvoje nemoči kako mu pomagati, se kaj hitro lahko znajdeta na dveh bregovih.
Vse dobro vama želim  :)

lp

pozdravljena partnerka



se popolnoma strinjam. S pravilnim pristopom se bo pozdravil. Nikakor pa to niso pomirjevala, tudi zato ne, ker so ga že zasvojila in bi bilo ob ponovitvi jemanja le teh samo še mnogo slabše.

Zato čimprej do zdravnika. Seveda pa ga prisiliti ne moreš. Povej mu, da bo z obiskom zdravnika pomagal vsem, celi družini, ne samo sebi.

vse dobro :oki:

Jes tud močno odsvetujem pomirjevala, sploh zato, ker ima že preteklost odvisnosti in mislim, da če bi jih spet začel potem bi se spet zasvojil. Ko pa si enkrat zasvojen si pa skoraj zapečaten in je nujno potrebno zdravljenje odvisnosti. Tud sam kdaj pa kdaj uzamem kkšn Apaurin, ampak to je recimo 2krat na mesec al pa še to ne. Eni ljudje pa začnejo pretiravat s temu in zgleda tvoj partner je nagnjen k odvisnosti, zato mu pomirjeval sploh nebi smel nihče predpisati. Prava rešitev tu je psihoterapija in antidepresivi, npr. men so antidepresivi panične napade čist odstranili, tako da razloži mu, da bo šel s pomirjevali samo po klancu navzdol in da naj raje razmisli o jemanju antidepresivov.

Pomirjevala žal niso rešitev. Lahko ga samo zasvojijo. Če želi sebi in obenem družini dobro, bo moral  nekaj ukreniti. In to je najboljše, da čimprej. Vsako čakanje lahko zadevo samo poslabša. Tu bi bila strokovna pomoč psihoterapevta zelo dobrodošla, vendar pa je on tisti, ki bo moral narediti odločilni korak in se odločiti za spremembo. 

pri nas je pa obratna situacija. jaz sem tista z napadi, partner mi govori vse, kar si ti povedala svojemu partnerju.

ne vem, meni ni pomagalo da bi preusmerila pozornostkam drugam- v bistvu se iscwem pomoc, ki bi mi dejasnko pomagala odpraviti te napade.

situacija podobna - otrocek, hisa, pac nekaj drugace kot je bilo prej, pa se kaksni ljudje, brez katerih, bii mi verjetno bilo boljee.

:sesmejem: :sesmejem: :sesmejem:

ja, sej! ampak... najbolj enostavno in dolgoročno smiselno je spremeniti svoj odnos do njih. to zaležeza vse čudne ljudi v okolici za vedno.  :oki: