FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni, 4 leta sem jemala antidepresive zaradi depresije, nato se mi je enkrat pojavila celo panična motnja ko so me odpeljali z rešilcem ker sem mislila da bom umrla (sem zelo težko dihala, mravljinci, tiščanje v prsih), takrat sem opravila vse preiskave (pljuča, srce), da sem se prepričala da je fizično vse vredu.
Nato sem pred pol leta nehala s tabletami, zdaj pa se mi spet delajo težave (čez mesec sem ponovno naročena pri psihijatru), sem pa pišem ker me je res strah, počutim cmok v grlu, ob tem težave s požiranjem in težave z dihanjem, strah me je da bom umrla, za vsako stvar ko me zaboli gledam po internetu kakšno bolezen bi lahko imela, zdaj imam v glavi (upam da je samo v glavi) da imam zožene dihalne poti in da bom nehala dihati, zelo me je strah. Stara sem 22 let. So to tudi znaki za panični napad oz. tesnobo?  :'(

Ja tale panika ga rada zagode z takimi simptomi, da mislimo da umiramo.
Ampak NE BOŠ UMRLA!!!

Kar velik pomen ima sproščanje telesa..vsakodnevno, redno....
zelo fajn je progresivno mišično sproščanje ali kaka vodena sproščanja po CD-ju.
Eden takšen je priložen tudi multimedijskemu projektu "TRIS panična motnja" (avtor: Klemen Rebolj).
V kompletu je še film o paniki in poučen priročnik. Dobiš v lekarni. Stane okoli 63 eurov.

Pišeš, da si že kar nekaj let jemala AD (antidepresive).
To je nekako le del zdravljenja, ki popravi porušeno kemično ravnovesje v možganih.
Drugi pomembni del pa je psihoterapija...pogabljanje vase, v to kako živimo, kaj si res želimo, smo iskreni, samozavestni, znamo postaviti meje v odnosu....
ali ne..in smo...nesamozavestni, imamo slabo mnenje o sebi, zadržujemo v sebi čustva, jih skrivamo...
ustrežemo vsem drugim le sebi ne...Lahko so v nas že dolgoletne težave..travme, strahovi....nezadovoljstva..
Vse to se predela s psihoterapijo. Na ta način se nam dogaja spoznavanje sebe...osebna rast...zorenje,
čustveno stabilnost postopno dosežemo, zavemo se svoje vrednosti....in ko spremenimo sebe, se spremeni tudi odnos okolice do nas...je pa to proces ki nekaj časa traja...

Plitko dihanja...umiriš tako, da dihaš s trebušno predpono (trebuh se izboči ko ga napolniš z zrakom)...
tako diha dojenček naravno...to izredno pomirja organizem....

Ena uspešnejših smeri psihoterapije pri panični motnji je kognitivno vedenjska terapija.
So pa tudi druge psihoterapevtske smeri učinkovite, odvisno od posameznika kaj komu ustreza,
ter od težav s katerimi se sooča.

Drži se..vse bo OK.
Paniko hrani prav naš strah pred njo....
Ko se prepustiš in si rečeš "pa kaj"..ona izplahni, se razblini..ni več tesnobe... :sesmejem:

Pozdravljena, Ella  :rozicodam:

Saj bolj ali manj vse je že Aslan napisala, dodam le to, da se od tega zagotovo ne umre. Vaje sproščanja, dihanja, so super in sčasoma ima človek tudi tovrstne napade lepo pod kontrolo.

Hvala vama, upam da bo čimprej to za mano  :o

Živjo :)

Panični napadi znajo bit zlo grozni, ampak to je pa tudi vse kar so. Niso nevarni, od njih se ti ne more nič fizičnega zgoditi in tudi zmešati se ti ne more. To je dejstvo. Problem je v tem, da povišana anksioznost kvari kvaliteto življenja, tako da ti priporočam, da si najdeš kakšnega terapevta ki se ukvarja s KVT. Pa pomoje bi ti tud koristilo, če bi spet začela jemat ADje. Kere pa si jemala prej? Nauči se dihalnih vaj in mišičnega relaksiranja, ker ko te začne grabiti panika, je ful pomembno, da znaš pravilno dihat. V begunjah imajo 3tedenski program teh relaksacijskih vaj, mogoče bi ti to koristilo... Uglavnem želim ti, da bi ti bilo čim prej boljše in ne se preveč bat panike, ker po nekaj časa dojameš, da je čisto nenevarna in da je samo neprijetna to je pa tudi vse.

Drži se  :rozicodam:

Najlepša hvala za te besede, pred enim tednom sem obiskala spet terapevta, in mi je ponovno dal ADje, jemljem pa Cymbalta 60mg.

No držim pesti, da ti bodo čimbolš pomagale tablete. Kaj pa drugač? Je kej izboljšanja?

Pozdravljeni,
tudi sam sem doživel (ponovno) napad panike. To se mi je že prej dogajalo, vendar sem vedno izšel iz tega. Najhuje se mi je primerilo pred 6 leti, ko sem mislil, da se mi bo zmešalo, ali da bom umrl in imel sem občutek, da živim v paralelnem svetu. Takrat sem šel po pomoč k psihiatrinji, ki mi je predpisala Asentro in Helex, veliko telesne vadbe in čim več zaposlitve oz. odvrnitve misli drugam. To se je izkazalo za uspešno in po 14 dneh sem bil že skoraj ok. Po tem paničnih napadov nisem imel več - do zdaj.
Spet sem imel panične napade, tako da sem popolnoma zablokiral. Vendar z eno razliko: tokrat sem si že v štartu rekel, da me ne bo sesulo. Takoj sem šel do zdravnice, prejel Asentro in sedaj, po 7 dneh, se mi zdi, da gre počasi na bolje. Današnje jutro je bilo sicer grozno, celo noč nisem spal, prva stvar zjutraj pa je bila, da sem šel bruhat od silne živčne napetosti. Potem sem na netu našel to stran in začel prebirati izkušnje ostalih uporabnikov. In te so v veliko pomoč, cel dan se počutim bolje.
Ne vem, če sem tale post objavil v pravi rubriki, vendar bi se rad zahvalil vsem uporabnikom, ki bodrite vse tiste, ki jih doletijo panični napadi. Najbrž si ne predstavljate, koliko moči to vlije tistim, ki smo trenutno na tleh. Hvala!
Lp
Grega

Grega pozdravljen
Ravno danes sem imela pregled pri psihiatrinji, in sem ji razlagala, da v trenutku paničnea napada vidiš samo dve možnosti: ali boš umrl, ali pa se ti bo zmešalo. Vsema nam, ki smo že doživeli kak napad nam je to popolnoma jasno. Saj načeloma tudi vsi vemo, da se ti ne more nič od tega zgodit, ampak v tistem trenutku na to enostavno pozabiš.
Sam si že spoznal kakšna je pot iz tega. In s strokovno pomočjo, ter telesno vadbo ti bo sigurno uspelo kmalu prebroditi krizo.
Predlagala pa bi ti, da obiščeš tud kakšnega psihoterapevta, da mogoče najdeš vzrok za svojo paniko in jo tako lažje odženeš stran.
Želim ti vse lepo

tvoji občutki so običajni za panično motnjo...
zapomni si da so glavni problem te motnje MISLI!
NA TEH MORAŠ DELAT!
vendar boš na začetku mogoče potrebovala pomoč..da se naučiš določenih tehnik razmišljanja...
temu se reče kognitivno vedenjska terapija!
to je tvoja pot ven!
probaj iskati dokaze za svoje misli..zapiši jih na list...umrla bom..zmešalo se mi bo...podobno...in jih poskušaj..ko se umiriš-...realno ovrednotit...
v paničnem napadu se ti nič hudega ne more zgoditi..samo počutiš se kot da se ti bo...takrat dihaj...globoooko..in doolgo...in štej.sama sem vse to doživljala kar doživljaš ti..verjemi da enkrat ko osvojiš določene tehnike znaš obvladat situacijo...do tega boš prišla brez skrbi...vse bo vredu!ampak čaka te nekaj dela!