FORUM Nebojse.si

arahnofobija ... mislim, da se reče tako ...

te teme sploh ne bi odpirala, če ne bi zdej doživela ... bližnje srečanje ... ker so mi te fobije (specifične), ki jih imam ... pred pajki, višino, bruhanjem, dvigali ... ma, ni konca teh strahov ... ampak izmed vseh je najhujši strah pred pajki ... že od malega se jih bojim ... ampak glede na moje druge motnje (panična motnja itd.) dajem te fobije na stranski tir ... z njimi se nekak da živet še vseeno kvalitetno, ne ovirajo tolko, da ne bi mogla na pošto, v trgovino itd. (kot recimo pri panični m. oz. agorafobiji) ... no, glede arahnofobije ... z mojim sma že poskušala, da bi se jaz tega strahu vsej malo znebila ... prišla sma do točke, ko jaz tiste čiiiist mičkene pajke (mrtve in zavite v ful papirjev!!!) nesem v wc ... in pa tudi tiste suhe južne prenesem, da kej visijo kak dan, če je to mesto nekje visoko na stropu na hodniku recimo ... to je za mene že ful dosežek ... ampak tu se je pa tudi ustavilo, naprej ni šlo ... ne morem ... ampak sej pravim, se da živet s tem ... dokler je kdo poleg mene doma sploh ni problema ... jaz vpijem, on hitro prileti in pobije žival (pa naj povem, da sem drugače proti pobijanju živali ... ne mravlje, ne polže, ne nič ... ampak pajki pa zame kot da ne bi bili žival ... mi predstavljajo grozoto, ki jo je treba uničit) ... uglavnem tako nekako gre ... s tem, da večinoma ne naletim na velike pajke ... le vsake tolko kak manjši, kakšna suha južna ... ki jih dragi spravi proč ... pa ni meni dovolj, da bi ga recimo samo odnesel ven, ne, jaz moram bit 100%, da ga je ubil, da ta isti ne bo več hodil po svetu in s tem ne bo mogel več met srečanja z mano, pridet nazaj v bajto ... jaz se čist zavedam, da je to ful pretirano, zato sem tud pristala na to, da bi se skušala te fobije mal rešit, jo ublažit, pa sej sem napisala ... to ni šlo daleč ... no in pred eno uro je bila pa kriza ... da bi videla kakšnega večjega pajka v bajti že dolgo nisem ... na morju mislim, da sem nazadnje imela tako bližnje srečanje ... in ob tem jaz doživim napad panike ... ki pa je drugačen od 'standardnega' napada (tistega ob panični motnji, ko je zraven tudi filing, da se ti bo zmešalo itd.) ... se pa cela tresem, postanem prav histerična, vpijem, na bruhanje mi gre ... prava norija ... s tem, da je bilo danes še tolko hujše, ker sem bila sama (nikogar, ki bi mi pajka odstranil) ... moja reakcija - histerija, tresenje, slabost... - bi bila tudi, če bi bil pajek kake dva metra stran od mene, zdaj, ko pa je bil proč 5cm pa je vse to bilo še v toliko večji meri ... verjetno se bo dosti ljudem tole zdelo 'čist mim', kar je razumljivo, če sam ne doživljaš nobene fobije v tako veliki obliki, je težko to razumet ... zdajle se nahajam spodaj, kjer je tudi tašča, gor si še ne upam it ... rabim še malo časa, da se približam tistemu fotelju ... sedela sem namreč tam, ko si popravim tisti mali poušterček na fotelju pa začne lazit ven ta stvor ... ko sem vidla noge sem odskočla in ... norija ... prijela sem telefon, poklicala dragega ... kak poseben nasvet nisem dobila, sem pa zaradi pogovora vsej ostala 'dokaj prisebna' ... z oči sem pajka spustila samo toliko, da sem šla tri metre stran, po vrečko za smeti ... jaz bi tisto pustila tam in zašprintala ven, ampak potem bi pa bil bog ve kje, ko bi jaz prišla nazaj, ga ne bi našli ... mene pol ne vidiš več v tistem prostoru (ja, tako hudo je!) ... stala sem tam vsa tresoča in ... ko je prišel cel ven sem vedla, da moram ukrepat predno začne lazit po fotelju ... na drugi strani sem prijela poušterček in ga vrgla v vrečo ... zašibala do kante ... če me je kdo videl tam na ulici ne vem (hvala bogu, da ne vem) ... pol je trajalo še ene pol ure, da sem se delno pomirila ... da zdej lahko sedim, da mi ni več tako dosti slabo ... slike mi še 'flešajo' pred oči in tudi apetit je na nuli ...
ni mi jasno kako je tista reč se tam zaredila ... !? ... je lahko to tako hitro ?? sej čistim madona ... ali je mogoče, da je prišel skozi okno (ki je poleg fotelja) notr in ... al kaj hudiča ????? zdej me morijo še misli, da je mogoče še kje tako ... in lih dones pride dragi pozno z dela ... če seveda ni logično (po vsem do zdej napisanem) ... dones pred spanjem boma imela generalno čiščenje ...

sej ne vem kaj sem s tem pisanjem hotela ... mogoče bo komu lažje, če bo videl, da ni edini tak 'odštekanec' ... in ... zgleda, da sem mogla 'dat iz sebe' ... čeprav kaj mi pomaga ...

jap, arahnofobija je, ja:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Arahnofobija

pa eno luštno zgodbico sem našla
http://kitchenstories.blog.siol.net/2008/03/31/fobijo-mam-pa-je-nikomur-ne-dam/

...drugače pa, če je kaj v tolažbo, je ta dan, ko sem postiljala, en sršen al kaj pa vem kaj je bil za en nebodigatreba, v spalnico prifrčal, se mi zdi, da so moje bojne krike tja do Antarktike slišal in seveda je moj vitez situacijo reševal  :zardevam:

hvala Arwen za post :)



tole je s tistega drugega linka
"Z malo vztrajnosti se je lahko seveda rešite, vseeno pa mislim, da jo je bolje pustiti pri miru in ne bezati vanjo, če resnično ne moti vašega vsakdana."

mojega vsakdana ne motijo fobije ... pred dvigali, pred višino ... in še kakšna ... ta s pajki pa je čez vse meje ... če ne vidiš ne moreš verjet ...

dosti ljudi mi je že reklo, da se boji pajkov ... pa meni to ni nič, da parkrat zakriči in ga na koncu mogoče celo sama 'pospravi' ...

bom kar tule postavila še tole vprašanje ...

iščem kakšno zadevo s katero bi lahko pošpricala vse tekstilne zadeve v stanovanju ...

zdej samo po netu iščem kaj se dobi ... kaj bom nabavila ... kako bom vse počistila ... kot da nisem že celo večnost ... kupila sma že tiste mreže proti komarjem - zaradi tistih nadležnh tigrastih komarjev lani ... pa razmišljam, da bi blo pametno dat gor, da ne prileze kak pajek notri ... čeprav imam ful rada na oknih nič, je občutek boljšega pretoka zraka, svobode, povezanosti ...

pozna kdo - http://www.navtikasport.com/index.php?productID=626 ??


sem našla, da ima tesa fajn mreže proti mrčesu ... http://www.tesa.si/consumer/products/mreep23347/mreep23373/93778.html


v Conradovem prospektu pa sem enkrat zasledila eno napravo, ki imaš vštekano v elektriko in bi naj odganjalo pajke ... samo vprašanje, če ne oddaja kak nadležen zvok !?


našla tudi tole ... http://www.helios.si/colours/show.php?ID=75
glede na to, da imajo baje radi zavetrne place, nadstreške itd. ...

Moonica, si pa to dobro napisala !  Se ti pridružuje, le da imam jaz te občutke
do sršenov (čebeli in sitne ose so še sprejemljive) in tistih nagravžnih velikih
zelenih kobilic. Pa za to fobijo vsi vejo, pa me ni nič sram!
Lp, Oliva.

pajki, kobilice, zabe, kace,...huh,..raje ne nadaljujem,..moja najvecja nocna mora,..ce mi kaj od tega prekriza pot se samo obrnem in stecem proc,..nikakor ne nadaljujem poti

jst kače ne bi prijela v roke nikoli pa mi niso tako grde samo noo way ??? :o

...punce....gremo v zivalski vrt, na izpostavljanje.....

...meni so pa kace gravz.....no sicer slepec je kuscar in tukaj gor pri nas,jih je toliko da kar sviga sem in tja......no prijet ga pa ne upam....oziroma bljak...neki me ful bremza......

...nekaj dni nazaj sem mislila da iz skalnjaka visi  plevel, je bil pa le od slepca rep...sem kar lepo nehala rozice okopavat.....bbbbrrrrr....

uf ... ko bi jaz bila tako daleč, da bi pomislila na izpostavljanje v ZOOju ali karkoli podobnega ... ni šans ...

zdej sem ugotovila od kdaj je bil tisti poušterček na miru ... od ponedeljka ... od takrat se ga nihče od naju ni dotikal, nisma sedela na fotelju ... danes je četrtek in ... ma, graužasto!!!!!

Jaz imam pajke zelo, zelo rada, ampak se jih hkrati tudi bojim. Prenašam jih relativno dobro, edini, ki mi vzbudijo gnus in željo po pobegu so suhe južine. Teh pa ne prenašam. Vsakega drugega pajka si upam ujeti v kako posodo in vreči skozi okno (ne ubijem ničesar kar najde pot v mojo sobo), pri enih me bolj zvija v trebuhu pri drugih manj, pri suhih južinah je pa konec.. Tukaj sem pa zmožna sredi noči zbudit sestro (če fanta ni pri meni) in jo prosit, naj ga vrže ven zame. Brrrrrrrrrrrrrr.... So mi pa drugače pajki zelo fascinantna bitja, ena najljubših, samo da bi se jih dotaknila pa ne.. No, edino, če so čisto miceni, potem gre.

Je pa še eno bitje hujše od vseh pajkov, ki sem ga videla samo dvakrat v življenju in brala, da živi praktično povsod. Mislim, da sem zelo slabo spala naslednjih nekaj dni...UF!

Se sliši čudno, ne-možno ... pa je res lahko tako ja ... občutim jaz enako, AMPAK jasno, NE PRI PAJKIH ... tu čisto pogorim!!

skor ne upam vprašat ... katero bitje ?

Nočeš vedet, verjemi.. Jaz tudi rajši ne bi vedela..

zdaj sem pa še pošteno radovedna.....

Haha, ok, tisti, ki vas tako zelo zanima lahko na privat sporočila, samo če nimate fobije pred raznimi žužki oz ste prepričani, da je ne boste dodali repertoarju obstoječih. Zdaj spet berem o tej živali in gledam slike in me kar stresa.. :dft005:

Anchi, zdaj me pa še tko hudo radovednost daje, da prevzemam polno odgovornost za prejeto info in obljubim, da jo bom dodala k seznamu fobij  :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem: , ajde, skašljaj že  ???

vem, da bi blo bolje, da ne vem, ker sem 99procentna da bo šlo na moj 'seznam' ... ampak ... sem tolk firbčna zdej, da ...

Pogumne punce ;).

joj jst tudi mam tak strah pred pajki, da niti v živaskem vrtu jih ne morem gledat niti na sliki... ne kr vpijem... ampak imam pa tud strah na druge golazni... naprimer ščurke, ki tukaj v španiji sploh niso tko mejhni... omg... moj dragi je sedaj nabavil en rajd... ki jih je odstranil, ampak prej je bla pa kr panika... jaz ni šans da jih ubijem, pa ne ker bi se mi žival smilila, ampak ker mi je tolk nagravžna... k vsaj ne bi mela tistih tipalka vn, al kaj so.... pa sej če jo na cesti kdaj vidim mi še ni tolk na bad, sam če je pa v isti sobi kr jst.... omg...

ampak bi rada šla na eno terapijo in se rešila teh bedni strahov...

 :sesmejem: jaz sem pa uganila katera je ta živalčka - spada med pajkovce... več pa tudi jaz ne povem.

sej nismo zdržali ... vsaj jaz, sem pisala takrat Anchi na OS :) in ugotovila, da imam jaz večkrat bližnje srečanje s to živalco ... ne, da bi se je bala, ampak mi ni prijetno, če frči mimo mene ... tistih hitrih gibov se ustrašim, zato dostikrat cviknem tud pri drugih živalcih, če prileze ali prileti na hitro ... pa tisti gibi ala rak itd. ... uglavnem, če me spomni na premikanje pajka mi ni prijetno

Uf.. Sem šla takoj zapret okno v spalnico, zdaj ko sem znova prebrala to temo :zardevam:...

Ženske iz svoje kože ne moremo. Upam da se ne boste sesedle, če vam povem, da sem predlani držala, oziroma je šla na sprehod po moji roki tarantela :A). Ko sem videla kako otroci to pogumno delajo (Živ-Žav) sem si rekla, da to zmorem tudi jaz in sem šla probat. Občutek sploh ni bil tako slab.
Drugače pa tiste dolgonoge prekljaste suhce tudi jaz ne maram. Doma jih mož ali sin lovita, jaz se jih nebi dotaknila :slabost: :slabost:
No, ker sem že pajku dovolila, da je naredil en điro po moji koži sem šla prijet še kačo, Ameriškega goža. Na pogled je bil krem oranžne barve in sem takoj pomislila na kakšno lepo torbico :kiselnasmeh:. Ko sem se opoguljala in se mi je dobesedno gravžalo, sem požla knedelj v grlu in prijela. :ohoho: :ohoho:, sploh ne veste kakšen lep občutek. Zaprla sem oči in ...........kot da bi v rokah držala najmehkejšo svilo.
Ampak ta velikih kač se pa ne dotaknem, no way :nehvala:

No tole je bila moja izkušnja, za nekatere malce prismuknjena , za nekatere pa čist OK :kiselnasmeh:

Pri meni pa kače niso ravno problem (vseeno je ne bi imela ravno doma), pajki so pa nagnusni, čeprav se mi zdi da je to pri meni že bolj ali ne minilo. ko sem bila majhna sem vedno kričala ko sem kakšnega našla, sčasoma pa se nihče ni več menil za moje krike in če nisem hotela pajka v sobi sem morala sama opraviti z njim...

Tukaj nihče ni omenil čebel, jaz imam pa fobijo ravno na čebele. odkar se mi je ena čebela zapletla v lase, ko sem bila še majhna, lahko še sedaj slišim njeno brenčanje od blizu...še toliko huje je, ker sem alegrična na čebele. ko me je pičila tik na očesom, sem imela skoraj cel mesec tako oteklino nad očesom, da sem koma videla...

Moonica, čisto razumem tvoje doživljanje. Tudi sama se ZELO bojim pajkov. Panično. Tako zelo, da en upam ostajati dlje časa sama doma. Tudi ubijem jih ne (no, z leti sem se naučila ubijati tiste majhne primerke), ampak jih mora kdo drug (tudi jaz sem  ljubiteljica živali, imela sem že vse vrste ljubljenčkov, od mišk, želve, mačka, rib... trenutno imam doma dva morska prašička-pajki pa, kot pravi Moonica, meni niso živali, ker so tako neverjetno grdi). Sliši še čudaško, toda izgledajo mi blazno ZLOBNO. In občutek imam, da me opazujejo iz kota ali kjerkoli se pojavijo. In tisto njihovo visenje...kot bi lebdeli v zraku-GROZLJIVO!!!

Telesni simptomi so tudi pri meni enaki (še pol ure imam mehka kolena).

Zanima pa me, ali je kdo že slišal za kakšno zdravljenje ali ga preizkusil?

No, pa da še jaz povem kako je z mano glede živalic...

Pajkov se menda bojim že od prve ure, ko se prijokala na svet. Ko sem bila stara 7 let mi je mami zaupala ometanje pajčevin na spodnji strani stopnic v kleti. Med ometanjem sem zgleda naletela na enega malo večjega pajka in ga zmotila. Padel mi je na glavo in mi potem z glave zlezel preko obraza na prsi. Potem pa se ne spomnim ničesar več. Padla sm skupaj. Ko sem se zbudila nisem hotela povedati kaj je bilo. Mami me je peljala k zdravniku in tam so domnevali, da gre za epileptični napad. Šele potem sem zdravnici povedala kaj je bilo... Mami in zdravnica sta doživeli ogromno olajšanje, mene pa je še en teden skelel del obraza po katerem je lezel pajek...

In potem tiste velike, zelene kobile!!! Ravno, ko sem dobro začela s terapijo ad-jev se je neki večer ena pojavila v spalnici, direktno nad posteljo. Moj dragi pa je bil v nočni. Nekajkrat sem iz oddaljenosti petih metrov vrgla v kobilico metlo... Ampak zaradi tresenja rok je bila to misija nemogoče in ko je prišel moj dragi ob sedmih zjutraj domov sem še vedno sedela za računalnikom... Na našem starem forumu sem celo noč z nekom klepetala in vsakih nekaj minut šla pogledat, če je tista velika, zelena kobila še tam...

In potem še sršeni... Sem imela enkrat z njim bližnje srečanje, ki je bilo zelo boleče. Od takrat se jih bojim. Nekega poletnega večera sva z možem stala na balkonu, se naslanjala na ograjo in gledala konje, ki so se pasli na bližnjem pašniku. Pa prileti sršen in zmoti najin mir. Seveda v tisti paniki nisem mislila na nič drugega kot na beg in pri tem sem skoraj porinila svojega dragega čez ograjo...

Toliko o mojih živalskih paranojah, ki pa so se čudežno zmanjšale za 50%, ko so mi začeli delovati ad-ji. Situacija s pajki: suho južino sama odnesem ven, seveda mora biti zavita v milijon papirjev. Za vse večje primerke pa mirno pokličem moža. Situacija z velikimi, zelenimi kobilami: popolna ozdravitev. Situacija s sršeni: ne zapaničim več in ne začnem opletati z rokami in nogami. Se le kolikor morem hitro umaknem v stanovanje. Ena boleča izkušnja je bila dovolj.

Ja, tile strahovi znajo biti kar moteči. Vsaj pri meni se je stanje po jemanju ad-jev kar umirilo. Ne vam ali so za to zaslužni ravno ad-ji ali le placebo efekt, ampak sem vesela, da se je stanje kolikor toliko normaliziralo.

Objem in lep pozdrav vsem. Lily.