FORUM Nebojse.si

Po sedmih letih skupnega bivanja mi je partner rekel, da me ne ljubi in da naj spakiram.
Pred tem sem se zdravila za panično motnjo, očital mi je, da bi me moral že takrat nagnati,
pa da se me je usmilil, ker sem bila tako uboga - psihično na tleh.
Tokrat pa, da naj grem...
sem v hudi stiski, ker nimam nikamor za iti...
imam neznosne bolečine v predelu srca, telo pa mi odreagira s slabostjo, mlahavostjo, ponoči se zbudim vsa mokra...tako, da se komaj premikam, dobivam rahle panične napade. Napetost v sebi pa komaj premagujem...V takem stanju si niti ne morem poiskati kakšno podnajemniško stanovanje..
Saj vem, da tako stanje ne more trajati v nedogled..

Ali naj grem k splošni zdravnici, da mi predpiše kaka zdravila?
Ali so to normalni znaki stiske ob ločitvi?

Draga Sorale.

STRES vpliva na celotno telo. Stresni hormoni se izločajo v kri..potujejo po celem telesu...in vplivajo na številne organe... in nato traja nekaj časa da se telo spet uravnovesi, umiri...

Si v sila stresni situaciji...in ja tvoji občutki so normalni.
Ker si se že zdravila za panično motnjo potem tudi veš kako zgleda panični napad.

Sama imam take izkušnje, da ko se mi zgodi hud stresen dogodek (podoben tvojemu),
se mi anksioznost poveča...in je neprijetno, ne pride pa do napada panike.

Pomagam si s sproščanjem....(na cd-ju)
Nekaj dni potrebujem počitek in nestresno okolje, da se telo umiri...

Situacijo, ki je nastala poskusi pogledat z vidika tretje osebe...
ker je tako čustveno manj napeto in zato bolj realno.
Vprašaj se ali je partner ves ta čas bil resnično ljubeč...
ali je ta dogodek le pika na i nesoglasjem ki se vlečejo že dolgo...

Je to rekel v jezi? Afektu? Pod vplivom alkohola?

Zberi se..vzemi si nekaj časa..pojdi morda domov k staršem ali h prijateljici za nekaj dni...
Razmisli u miru...prespi...predihaj...
In nato si u miru najdi novo bivališče.

Morda bo čas pokazal drugače in se bosta še videvala...morda pa ne.
Kakorkli že...boš "na svojem"....in boš lahko bila samostojna.

prav res nikamor? niti podnajem ne?

Joj, take besede so res krute. Včasih res rečemo kaj, kar v resnici ne mislimo. Mogoče je tudi on tako reagiral, mogoče je s temi besedami samo sam sebe hotel "potolažiti", če pa je res to mislil, potem pa te ni vreden.

Vem, da se trpi. Jaz sem bila v dolgoletni zvezi in nikoli, ko sem partnerja najbolj rabla, mi ni bil ob strani. Niti, ko sem mela močne panične napade in depresijo. Tudi če sem ga prosila, me je gladko preslišal. Potem pa, ko sem začela delati na sebi in analizirat situacije v katerih sem se znašla, sem ugotovila, da on ni oseba, s katero želim deliti svoje življenje in da sem vredna boljšega. In tako sem ga pustila. In on? Je bil totalno nesrečen, na vse možne načine me je skušal prepričat, da ostanem z njim, obljubljal mi je vse mogoče, ma jaz sem s sabo razčistila in nisem popustila. Saj je bilo hudo, ma mi ni bilo nikoli žal. Njega je takrat to totalno povozilo, mu spodneslo tla pod nogami, bil je hud šok za njegov ego (mogoče tudi za srce, ne vem) in je bruhal, se tresel, bil slab ... in takrat mi je rekel, da sedaj ve, kako mi je bilo in da je bil svinja, ker mi ni stal ob strani. Ma je bilo prepozno. In danes imam drugega partnerja, ki itak ni perfekten, ker ni nobeden od nas, ma je ljubeč, mi stoji ob strani in se dobro razumemo. In imava čudovitega 6-mesečnega sinčka in sem srečna. In sem tudi 2 leti že brez tablet. O, vsako tolko se kak paničen napad pojavi, ma v blagi obliki in ga znam kar hitro odpravit in odmislit. Ni še vse idealno, ma sem full napredovala. Če bi se pa slučajno ponovilo v hujši obliki, bom šla pa k psihiatrinji po tablete.

Tako da verjemi, da bo spet posijalo sončke tudi zate!   :sunny: Če se pa zelo slabo počutiš, pojdi se pogovorit k zdravniku, mogoče ti bo kaj dal, da ti bo malo olajšal to ločitev.

Predvsem pa čimmanj misli na to, ko se ti vrinejo misli si reči "to niso moje misli" in začni mislit na kaj drugega ali pa se začni s čim ukvarjat. Pojdi ven, med prijatelje, družino in boš vidla, da bo boljše.  :)

Meni se zdi, da so to normalni znaki ob takem dogodku.
Če pa misliš, da bi ti pomagalo pa vseeno lahko prosiš zdravnico, da ti predpiše kakšna zdravila.. Da ti malo pomagajo iti čez vse to.

Imaš kakšno prijateljico, sestro, kogarkoli, na katerega se lahko opreš ob takih trenutnkih ?
Ob končani zvezi meni vedno pomaga tretja oseba, na katere rami lahko cmeram  :-[
Pa bi ti potem lahko tud ta oseba mal pomagala pri iskanju stanovanja etc.

Punca, drži se  :rozicodam:

Jovanotta...se te spomnem še iz starega foruma.... zelo me veseli slišati kako si v redu  :rozicodam: !

Prav gotovo si pod stresom in bi bilo dobro, da obiščeš svojega zdravnika. Proti stresu najbolj pomagajo sprostitvene vaje, kot je recimo AT. Ta te pomiri in sprosti tvoje telo.
 
Glede selitve, pa verjamem, da obstaja kakšna rešitev. Sigurno imaš sorodnike, prijatlje ali znance, ki ti lahko priskočijo v najhujši krizi na pomoč.

Srečno.