|
Naslov: je kdo že poskusil Sporočilo napisal: nicole na ponedeljek, 11. maj 2009 ura: 22:14 Čau!
Že dolgo sem na tem forumu,preberem skoraj vse, le malo se oglašam. Ko sem bila v težavah so mi forumovci zelo veliko pomagali.Zdaj sem orecej boljša in gradim življenje naprej. mnogo let nazaj(10) ,ko sem imela zelo močan panični napad,da so me odpeljali v bolnico,si tega nisem znala predstavljati,ko mi je potem rekel osebni zdravnik. A papirnate vrečke pa niste imela pri roki? Haloooooooo! Sploh nisem vedela za kaj se gre. Pa mi je razložil,da je dobro ob paničnem napadu pihati v papirnato(!) vrečko,da se tao pomiriš. No,potem sem gledala film z Julio Roberts- Če me ujameš te poročim -ona je v paničnem napadu pihala v papirnato vrečko. Nisem preizkusila,ker tako močnega paničnega napada kot takrat nisem imela. Ste vi poskusili? Lp nicole :P Naslov: Odg: je kdo že poskusil Sporočilo napisal: Anchi na torek, 12. maj 2009 ura: 00:26 Dihanje v papirnato vrečko je smiselno pri hiperventilaciji, tj. ko dihamo tako globoko in sunkovito, da se nam začne vrteti v glavi. Jaz še nisem poskusila, ker moje dihanje tudi ob najhujših napadih panike ni bilo takšno. Je pa to koristna zadeva, za tiste, ki (še) ne znajo kontrolirati svojega dihanja, ko jih grabi panika.
Naslov: Odg: je kdo že poskusil Sporočilo napisal: moonica na torek, 12. maj 2009 ura: 09:42 jaz sem že pihala v dlani ... ista 'finta' kot pri papirnati vrečki
ja, 'v filmih' so že ne vem kdaj dihali v vrečko ob takih situacijah ... pri nas večina še vedno ne ve kaj je to panični napad :o Naslov: Odg: je kdo že poskusil Sporočilo napisal: majchy_slo na nedelja, 17. maj 2009 ura: 19:12 živjo! mene pa neki zanima, namreč tud jz sm mela že več takih paničnih napadov... kaj naredit če se ti to zgodi sredi ulice in si pač sam..?? me res zanima, ker si nikamor ne upm it sama.. ker me je strah da se mi zgodi napad ko ne bo nikogar od poznanih zraven mene??:S:S maja
Naslov: Odg: je kdo že poskusil Sporočilo napisal: jovanotta na torek, 19. maj 2009 ura: 00:15 Jaz v OŠ si tudi nisem upala sama ven, ma zaradi socialne fobije. Ko sem pa mela panične napade in preden so AD-ji začeli delat, sem se tudi bala sama ven, da ne kje padem potleh. Vse skupaj je že kmalu spominjalo na agorafobijo, ker sem se počutila varna samo doma. Vsako jutro, ko sem se zbudila je bila moja prva misel ta: "Komaj čakam večer, da se bom spet lahko ulegla in zaspala ... " Zdej že 2 leti in pol nisem več na AD-jih in grem dostikrat sama ven.
Poskusi s kratkimi razdaljami. Pojdi 100 m od hiše in nazaj. Ko boš tam obvladala strah, pojdi malo dlje. Bi bilo pa fajn, da greš k psihiatru, ti bo pomagal/a in ti mogoče tudi dala kakšne tablete,da boš lažje začela. |