FORUM Nebojse.si

hello

na neki internetni strani sem zasledila da je naj bi bila panična motnja kronična bolezen in da samo 40% bolnikov popolnoma ozdravi, nekaterim se pa pa kljub zdravljenju z ADji še vedno pojavljajo simptomi...me je kar malo zaskrbelo in me zanima če je to res?

Odvisno. Zdravljenje samo z zdravili (brez psihoterapije) ima precej višji odstotek ponovitev, kot zdravljenje v kombinaciji s psihoterapijo (podatki so za KVT). Kljub temu pa je panična motnja z ustreznim pristopom relativno lahko in hitro ozdravljiva (lažje kot nekatere druge anksiozne motnje) in tudi če se kdaj ponovi se jo da s pravilnim reagiranjem/zdravljenjem spet dobiti pod kontrolo.

Po mojem je veliko ponovitev zato, ker se je ljudem zelo težko spremeniti in usvojiti določene navade, ki bi preprečile ponoven nastop panike. Večina nas (vključno z mano), ko se enkrat dobro počutimo pozabimo na dihalne vaje, sproščanje, pozitivno razmišljanje, fizično aktivnost itd., itd... in ko pride naslednji stres nas spet udari. Ključ do uspeha je po mojem to, da za stalno zaživimo drugače in bolje kot prej.

Panična motnja ni nobena obsodba (konec koncev je 40% zelo velik odstotek) je samo nekaj, kar nas bo opozorilo, da ne poskrbimo dovolj zase. Mnogo ljudi tega varuha nima in jih (nekatere dobesedno) v grob spravijo druge bolezni povezane s stresom. Razmišljanje v smeri "nikoli ne bom normalen, za vedno bom anksiozen, panična motnja je moj križ" ni koristno niti za eno samo stvar. In če ti ta misel ne pomaga pri boljšem počutju jo je treba zamenjati s kako drugo. Človek ne more biti srečen v življenju, če že vnaprej sam sebe prepriča, da bo nesrečen.
Lp.

hvala Anchi  :oki:
me je res mal zaskrbelo ko sem prebrala to nekje in ker sem še bolj na začetku pri tej motnji sem se malo ustrašla...bom probala bolj pozitivno razmišljat  :zardevam:

še jaz nekaj povem o panični motnji mene SPREMLJA ŽE 18 LET VČASIH JE BOLJŠE DA SE SAMO SMEJIM TEMU KO SE SPOMINJAM TRENUTNO PA JE Z MENOJ KAR HUDO MORAM SE ZOPET POSTAVITI NA REALNA TLA  :oki:

Tudi jaz se bojujem z ankso in verjetno tudi depresijo cca. 2,5 let. V tem obdobju imela vzpone in padce. Sedaj imam zopet nekakšno krizo za katero upam, da bo šla skozi brez tablet in da mi bo dosedanje delo na sebi vsaj nekoliko pomagalo skozi krizo. Zjutraj imam boje sama s seboj, zvečer pa se načeloma počutim bolje.
Opazila sem, da več ne ločim, kaj je normalna zaskrbljenost in kaj je že pretiravanje. Kaj je normalno slabo počutje in kaj pretiravanje.
Sedaj je že drugič, da sem bila najprej prehlajena potem pa se je pojavila tudi psihična kriza. Mogoče se samo preveč sprašujem ali se dobro počutim. Da bi si mogoče morala dovoliti biti tudi slabe volje in razdražena.

Sedaj sem prišla iz sprehoda in moram reči, da se počutim bolje.