FORUM Nebojse.si

heei..pozdravcek usem...ist sm nova na tem forumu..nasla sem ga preko forum.tosemjaz.net res me veseli ko vidim da nisem edina s tezavami....počutim se kot da me vsak trenutek nekaj zadusilo...našla sem arhiviran forum prva pomoc..bil mi je zeloo vseec...zal mi je da ga ni vec...bi lahko tukaj zaupala svojo zgodbo..bojim se da bom nekega dne zarezala pregloboko in se ubila..ne vem kje je poanta ker si to želim..le strah je prevelik  :'(

Broken,

za začetek dobrodošla med nami  :)

Lahko nam zaupaš svojo zgodbo, saj ni treba vsega naenkrat - toliko, kot si se pripravljena odpret.

Zakaj se režeš? Kaj je tisto, ki "spravi čez rob"? A veš, od kod pride psihična bolečina, ki jo želiš s tem "zadušit"?

A si poiskala pomoč? Sicer nisem strokovnjak, ampak ko je nekdo tako nasilen sam do sebe, so v ozadju zelo globoke čustvene rane, ki jih sami težko premagamo. Včasih je dovolj, da nam kdo od bližnjih stoji ob strani, da nas podpira in razume. A imaš koga ob sebi?

Gaia

hvala gaia za dobrodošlico =)


Izbrisano na željo uporabnice.

Broken,

to je že začetek, da si nam tole zaupala. A ve kdo od tvojih bližnjih?

Moje mnenje - četudi sem boš nekako "zadržala" in se ne boš več rezala, boš namesto tega našla neko drugo obliko samodestruktivnega vedenja. Kar pa seveda ni rešitev. Če se boš osredotočila na odpravo simptoma (v tem primeru je simptom tvoje samopoškodovanje), to še ne pomeni, da si rešila problem. Ker vzrok bo ostal v tebi, dokler ga ne odpraviš. Ta bolečina te bo vedno silila v to, da boš škodila sama sebi.

Razumem, da je tvoja psihična bolečina tako huda, da preprosto moraš narediti nekaj, da preglasiš to bolečino.

Ko se ima človek rad, ko se resnično ceni, ne stori ničesar, da bi sebe prizadel. Ti pa s tem prizadeneš nekoga, ki bi ga morala imeti najraje - in to si TI.

Kaj je tisto, kar te najbolj boli? Še hodiš v šolo? Imaš morda tam težave? Ali so težave v družini?

Mi ti tukaj lahko stojimo ob strani, te podpiramo, moraš pa vedeti, da nismo strokovnjaki, da se sami borimo z svojimi bolečinami. Ni ti treba iti sama skozi to, pomagalo ti bo, če izliješ bolečino.

Drži se...

gaia vem da niste strokovnjaki..ampak po prebranih temah na forumu se mi zdi da imate vseeno nekaj izkušenj ki mi morda lahko pomagajo..ali pa me vsaj usmerijo na pravo pot..in kot si ze rekla najboljse je ce te nekdo poslusa...to je ze veliko..vesela sem da sem nasla ta forum..vendar imam v sebi nekaksno blokadoo..ne vem nikakor ne morem in ne znam govoriti o težavah v živo s ljudmi..mogoče je krivo to da komurkoli sem kdaj kajkoli zaupala odreagiral na zame povsem nesprejemljiv način...in name je to vplivalo..ali pa saj še sama ne vem..a kdo pozna občutek ko te vse duši in stiska v tebi pa ne znaš niti dobro povedati kaj je narobe..samo nekaj brblaš :( ..in v živo sploh ne gre..smejem se navzen jočem v sebi...in ne morem govorit ker že sama zase mislim da sem čudna...zdaj je počasi to težko spraviti na papir..težave...vse skupaj je nekako povezano..družina,družba okoli mene in " prijateljice " ki jih nikoli nisem zares imela..prej so me vsi zaničevali kot karkoli drugega..bojim se da se je usedlo to vame :( vseeno bom poskusala povedati stvari..le da bolj zmedeno.. :( :'(

Broken, nevem, če ti bo tole ravno pomagalo, ampak vseeno..

jaz sem se rezala nekaj časa nazaj. s kosem stekla, potem z alfa nožem..
moj višek je bil, ko sem na eni žurki, vsa zadeta prišla do kopalnice.. ko sem se pogledala v ogledalo, sem bila šokirana.. ker se nisem več prepoznala..videla sem se v notranjost, spomnim se, da sem si prav rekla - kaj si delaš sama sebi.. od šoka sem se sesedla in jokala ene pol ure.. in me noben niti povohal ni..

takrat sem dojela.. v mojem življenju me ne bo nihče rešil. lahko bom spoznala ljudi, ki bojo razumeli, lahko ljudi, ki me bojo imeli radi, ampak jaz sem tista, ki bo mogla poskrbet sama zase. jaz sem tista, ki si moram dat ljubezen sama sebi, ker mi noben drug ne more nadomestit ljubezni do mene same.

mene ni bilo strah smrti. strah me je bilo življenja. in same sebe. da bi si upala biti to, kar sem, ne to, kar sem si v glavi skreirala, da sem.

zdaj, si VSAKIČ, ko se pogledam v ogledalo povem, da sem ok. da imam pa danes res lepe oči. ko slišim komad na radiju začnem naglas pet in po možnosti še plesat, pa čeprav mi ne eno ne drugo ne gre preveč dobro :) o sebi ne govorim več slabo. rečem - tole sem pa dobro naredila - pa čeprav vidim, da drugi ne mislijo tako.   
več se smejem, VEDNO poskušam v vsaki stvari najti nekaj pozitivnega. nehala sem razmišljat o včeraj in jutri, samo še danes. in še vedno pridejo dnevi, ko me stisne, ko se zjokam, ko ne morem vstat pod težo depresije, ampak si rečem "ok boli me, boli me za znoret. težko mi je, ne najdem izhoda itd. ampak vem, da je to obdobje. mogoče bom spet poskušala jutri. mogoče bo jutri bolje"

rezanje bo izginilo samo od sebe takrat, ko boš pripravljena na to. ko sem si jaz rekla, da bom pa še danes nehala s tem, sem se šla že čez pet minut rezat.
predlagam ti, da poskušaj delati bolj v smeri, da si daš vrednost in ljubezen. sama sebi. in takrat ne boš imela več potrebe po tem..

aja, in pa.. punca.. če dvomiš..

JA, vredna si vse ljubezni in vsega dobrega v življenju.
Vredna si vse topline, varnosti in lepote.
Ne pusti se. Še veliko nas je, ki se iščemo v življenju in verjemi, nisi edina !

madamebovary hvala tii  :jok: :-*
res si dobr napisala...in vesela sem da ti gre in drzim pesti zate še unaprej =) sam zase nwem..si bom uzela tvoje besede k srcu ampak si morm mau uredit misli..da povem kako je u resnici z mano..ampak hvala ti res :-* lepo je vedt d je nekomu mar zame d me posluša čeprov se ne poznamo  :'(

ni problema.

tud sama sem bila vedno sama za vse. nisem imela nobenega, ki bi znal poslušat,
pa tudi sama nisem upala nikoli govorit o tem. Ker sem se počutila čudno, slabo, nevredno, bilo me je sram..
Ker še hujše od tega, da nisem nobenemu povedala je bilo pa to, da končno nekomu sem, pa sem naletela potem na tiste plitke oči in besede, ki niso razumele kako in kaj.

Zato, VEDNO dobrodošla.. Če ti karkoli leži na duši, kar napiši, zato smo tukaj a ne.. sj js sm tud šele pred kratkim prijadrala na tale forum  :) tko da smo vsi pomalem ranjeni, zapsihirani, čudni (vsaj jst, no, da ne bom koga metala v isti koš  ;D) ampak dobrega srca in se borimo naprej  :pomezik:

 :jok:
in kako si rešila težavo?mislim kako si se odprla sebi?ker meni ne gre...ne vem več kaj je prav in kaj ni..kdo sem v resnici..kako se obnašat..nič..vedno sem delala po nekem "navodilu" ker sebe toliko nisem marala zaradi zaničevanja drugih da nisem vedela kakšna naj bom..zdej mi je use zmeden,zmešen predvsem pa sem zbegana in prestrašena..sploh več ne znam ljudem povedt kaj je narobe..tako da bi razumel..nikol noben ne razume in potem se še sebi zdim nejasna...gostobesedna pa nobenega smisla..napr..me moti nekaj pa ne vem točno kaj oz.ne znam to izrazit in ko že naredim spet ugotovim da ni tako vse skupaj... kr neki :'(

Dobrodošla broken. Že to je dobro, da si zmogla tu gor napisati svoje težave. Imamo še našo jade*shade, why, Clarisso...pa še koga. Skupaj se bomo borili. :)
Si že morda poiskala tudi kako pomoč? Psihologa ali psihiatra. Mislim, da škodovalo ne bi. :)

hej alexx ..začela pa sem kajne?usaj nekaj sem povedala čeprav je v ozadju se veliko..moznost psihiatra ali kaj podobnega pa mislim da odpade..ker sem ze bila u mladinskem centru pri strokovnjakinji in to..tudi v centru za socialno delo..pa nisem zmogla povedati resnicnih custev..vecinoma sem povedala nekaj malega,zmesanega polovicnega..in se to sem bila ves cas povsem prestrasena obenem pa me je imelo da bi se histericno smejala zenski ki mi je govorila naj bom mirna,in naj se ne bojim ker nic ne bo hudega..ne vem zakaj se mi to dogaja...ne znam vec se pogovarjat o problemih..nikakor se s sabo zeloo tezkoo..kar povsem zbegana in prestrasena sem ali pa mi gre ob vsem na smeh..to mi je še najbolj utrgano..kako se lahko temu smejem  :'( ne gre ...se na papir spravim tezko vendar mislim da bo prisel trenutek ko bom vsaj tukaj lahko povedala čedalje več..in upala da se bo našeu kdo ki bi me bolj razumeu in ne bi gledau name kot na neko utrgankoo.. :'( v živo pa ne gre..ni sigurnosti vase :'(

Ciao Broken!!
Jaz se počutim natanko tako in mislim, da se nas kar dosti tukaj tako počuti!! Zato nisi sama. Vsi iščemo svoj prostor v tem vedno bolj zmešanem svetu. Čeprav ga jaz že dolgo in ga še vedno nisem našla pa mi ostaja upanje in to upanje me drži pokonci ( včasih bolj včasih manj).
Tebi pa res svetujem, da si poišči kakšnega psihologa ali psihiatra. Jaz sem tudi na začetku imela nekakšen odpor do njih in se še vedno nisem čisto odprla nobenemu do zdaj, ampak tudi s psihiatrom ali psihoterapevtom najprej gradiš odnos in zaupanje. Pojdi najprej se samo malo pogovarjat, povej mu ali ji, da na začetku ne misliš govorit o problemih, vsaj dokler ga/je ne spoznaš bolje, tako da se ustvari najprej malo zaupanja. Glej na njega/njo na začetku kot na prijatelja ali prijateljico oz vsaj kolega/kolegico. Počasi se daleč pride. To je moj nasvet. Meni je tak odnos pomagal! Sploh pa imej v mislih, samo da je tam da ocenjuje tvoje stanje in ne da si ustvari kakršnokoli mnenje o tebi, ampak samo o tvojih simptomih in razmišljanjih. Je kot vodnik do samega sebe!! In to se mi zdi da rabiš!!
Probaj, ne bo ti žal.
Želim ti veliko sreče in veselja in da se naučiš imeti sama sebe rada ( sama tudi še delam na tem, je težko ampak izvedljivo!!)
LP Mačica :rozicodam:

sem enako doživela na csd, da psihiatra sploh ne omenjam.. samo pri psihologinji je bilo kar ok (je celo poslušala), ampak sem bila vseeno samo trikrat.. :)

nevem, kako sem se odprla sama sebi.. začela sem si dajat vrednosti. to bi bilo to.
potem je steklo vse samo od sebe.

recimo, nehala sem biti perfekcionist. jaz sem vedno razmišljala, da samo še to in to spremenim, pa bom v redu. ampak tukaj ni ene "nove" mene. sem ena sama in tud če sem še tako grozna, se moram sprejet  :) če sem kaj naredila "narobe", sem se nehala obtoževat v nedogled. če s tem prizadanem druge, se opravičim, ampak, da se bom žrla po cele dneve..
 
občutek krivde je bil eden najhujših vzrokov za moje psihiranje. zato sem si razložila v glavi, da sem srčen, dober človek. da vsem privoščim dobro, da sem bila stokrat rama za druge in da se ne bom vsakič v tla metala.. vedno sem si rekla, da je vsaka stvar izkušnja za naprej. da v življenju ne more biti nič slabega in dobrega. samo različne situacije, ki me nekaj naučijo.

najdi si lastnosti na sebi, ki so ti všeč. najdi si del obraza ali telesa, ki ti je všeč. in se pohvali potem večkrat na dan. sliši se mal čudno, ampak ful pomaga  :)

aha, je kaj kar te veseli ?
se kje /s kom počutiš varno ?
na kaj si ponosna ?

Broken, tukaj te popolnoma razumem. Tudi sama sem bila takšna. In tudi pri meni je bil vzrok to, da ko sem se nekomu prvič v življenju odprla in mu pustila blizu, ko sem izlila svojo bolečino - je rekel, da to pa res nič ni takšnega, da je tudi on marsikaj doživel. Skratka tisto mojo bolečino je dal v nič, kot da ni pomembna. In od takrat sem se bala komu odpret, ker sem mislila, da moje težave niso pomembne. Bala sem se takšne reakcije. To je tudi posledica majhne samozavesti, ko se sama sebi ne zdiš dovolj pomembna dovolj vredna.

V tem pogledu sem zdaj veliko bolj odprta. Bolj si dovolim čutit in bolj si dovolim pokazat čustva. Če mi je hudo, se zjočem. Pa kaj, če se komu ne zdi, da imam dovolj pameten razlog. To je moja bolečina, pravico jo imam izrazit. Čeprav sem še daleč od "ideala", ampak vsaj čutim, da imam pravico ČUTIT, kar je zame velik korak naprej.

Sprememba pa ne pride čez noč. Vsak dan se lahko odločiš malo bolj odpret sebi, drugim ljudem, svetu. Vsak dan lahko narediš nekaj samo zase, nekaj kar te osrečuje. Vsak dan se lahko naučiš imeti sebe vsaj malo raje. Vsak dan se lahko vsaj malo bolj sprejmeš.

Vem, da ni lahko. Velike spremembe niso nikoli lahke. Si pa naredila prvi korak naprej. Forum pomaga. Meni je veliko. Najprej se tukaj z vsako besedo malce bolj odpreš. Ko boš videla, da te nihče ne obsoja, da se nihče ne zgraža, da se lahko počutiš varno in napišeš točno to, kar se ti podi po mislih - boš tudi sama sebe lažje sprejela. Videla boš, da si ti čisto ok, da si le ujeta v določene vzorce. To bo zate dobra vaja, da boš tudi "v živo" lažje nekomu povedala, kako se počutiš. Tukaj se lahko naučiš izraziti sebe, svoja čustva. Tega pač ne znaš, ker se nisi nikoli tega naučila. Se pa da, veš...

Še tole - to, da nismo strokovnjaki, sem ti napisala zato, da veš, da če to zate ne bo dovolj, še imaš vedno možnost poiskati nekoga, ki o človeški psihi ve več, kot mi tukaj. Saj odnos s psihologom ali psihoterapevtom se ne zgradi čez noč. Govoriš, kolikor si pripravljena povedat. Nihče ne vrta v tvojo bolečino. Verjemi, da ne. Ti ljudje najbolje od vseh vedo, da se človek tako le zapre vase. Tudi jaz na začetku nisem spravila iz sebe ničesar, ker pa lažje napišem, sem mu nesla kar natipkano verzijo. Strokovnjak bolj od vseh ve, da človek, ki nosi v sebi veliko bolečine, težko zaupa - in niti ne bo pričakoval od tebe, da vse "izblebetaš" na 1,2,3.

Ti je pa zelo lepo vse napisala MadameBovary, ona te lahko najbolje razume, ker je bila tudi sama v takšni situaciji.

Drži se...

Gaia

Pozdravljena Broken,

moja hči je pri svojih 13-ih počela to, kar počneš zdaj ti. Težko sem ji pmagala, vendar mi je uspelo. Pridobiti boš morala samozavest, imeti se moraš rada. Včasih je težko priti do tega, zagotovo pa skoraj nemogoče priti SAM do tega. Naredila si prvi korak - SUPER  :clap: . Priznaš, da imaš težavo - to je že veliko korak. Začela si se odpirati, čeprav v pisni obliki. Nič hudega. Za začetek je to veliko lažje.
Žal, brazgotine se ti bodo verjetno kar nekaj časa poznale. Moji hčerki se in zdaj se zato sekira - na srečo ne pretirano. Torej - le naprej. Pošči si pomo. Verjemi vase! Kajetan Kovič je zapisal:

"Vsak človek je zase svet. Čuden, svetal in lep, kot zvezda na nebu.
Vsak tiho zori, počasi in z leti. A kamor že greš: vse poti je treba na novo začeti."

Lepo bodi,
Flip

heej :rozicodam:
najprei hvala usem za odgovore pa spodbudne besede :rozicodam:
a je blo učeri kej narobe na strani? nekak mi ni odprl kao server not found ??? :'(
vazn da mi zdej dela :sesmejem: torej kar se tice psihiatra hvala za te super nasvete :rozicodam:
ampk mislm da ne bom šla...ker mi je nekaksen odpor o tem govort ce te clovk pozna..nwm men je velik bols da zaupam tko povsem anonimno da tut ce folk slabo odreagira da tega ne vidm..pa tut lazje je kot ce te nekdo pozna al pa spozna...pa tut mislm da mi financno ne bi se izslo kaj sele zdej s solo pa vsem :unsure: :unsure: ampk bi pa rada naredila korak naprei in tukaj zaupala celotno zgodbo...rada bi da se vsaj se enkrat izpovem in mislim da se lahko potrudm..da mi bo lazje,da bo mora manjsa...verjetno bom napisala cel roman vendar upam da mi boste prisluhnli..ker vidm da nism edina mi je lazje..pa tut starejsi ste tukaj s vec izkusnjami....do zdej sem namrec prebrala velik res dobrih nasvetov vendar bi blo lazje ce bi oboji vedeli za kaj se gre...hvalezna bom vsakega odgovora in najmanjsega nasveta..tako bom lazje razcistila stvari in zacela delati na boljsih spremembah...vem da nic ne gre cez noč..ampk splaca se pa zacet :A) :happy:
no upam da boste mi prisluhnili..pa res hvala za use.. :rozicodam:

Torej..

Izbrisano na željo uporabnice.

Izbrisano na željo uporabnice.

hej broken...

Najprej bi ti rekla to, da tista oseba, ki bi ji bila rada najbolj pomembna, to si lahko samo ti sama...Vem, da je težko brez prijateljev...zaničevana v družini sem bila tudi jaz...in prav tako dolga leta brez prijateljev...in vem, da imam danes srečo, ker je zraven mene moja najboljša prijateljica,pa še nekaj drugih zelo tesnih prijateljev...Šele, ko sem se odselila od doma, se je začel prvi korak...Iskanje sebe, lastne identiteto (s tem mam sicer še sedaj problem), kljub vsemu pa sm nekak takrat začela postavljat določene meje, določene vrednote sm zase skoraj uzakonila in se jih držala...in prijatelji so prišli sproti, na tej poti, sej so se vmes tudi zamenjal...ampak, danes mi je večinoma jasno kako zlate ljudi imam okrog sebe...Pa vseen, tudi najboljši prijatelj ti ne more vedno dat tistega, kar si želiš, tudi on te kdaj razočara,...popolne osebe ni...Najbolj se lahko zaneseš samo sama nase.
Ljudi pa spoznavaš na najbolj različnih mestih...

hmmm...glede kolonije, če ti ne uspe, pa poskusi s kakim študentskim delom?

lp

krasendan hvala za nasvete... :rozicodam:

Izbrisano na željo uporabnice.

Ta občutek je samo posledica depresije. To je samo občutek, ki ga imamo v sebi. Tvoje življenje mogoče res ni posejano z rožicami, vendar to še vedno ne pomeni da lahko obupaš nad njim. Življenje poteka v intervalih. Enkrat bolje in drugič slabše. Četudi se kar naenkrat nabere veliko slabih stvari jih lahko s časoma premagamo. Nič pa se res ne da narediti čez noč. Za vsako stvar je potreben čas.

Čakaj umiri malo konje. Še predobro vem kakšen občutek je to, ko ne vidiš več izhoda. Vedno si je potrebno zapomniti, da je to samo produkt naše glave, ki nam kaže izkrivljene misli. Nič na svetu ni tako hudo, da bi se splačalo zato umreti. Življenje je edina stvar, ki jo imamo in še to je velikokrat prekratko.

100% nisi poskusila še vsega. Udarci znajo boleti, vendar še niso razlog da se vdamo. Poskušati je potrebno vedno ponovno in ponovno. Enkrat mora ratati. Je pa depra res hudič, ker nas noče kar tako izpustiti. Ne obupaj, življenje imaš samo eno.

Izbrisano na željo uporabnice.

broken, si pomembna, verjemi, da si. Žal si odraščala v težkih pogojih, bila deležna zaničevanja, slabega, .. prisoten alkohol, .. težko je, resnično je težko, a poglej, kljub vsemu si zdržala, kljub vsemu veš, da je nekako treba najti pot iz tega začaranega kroga... in, veš, kljub temu, da je sedaj okrog tebe le temna oblačnost, da je težko videt pot iz tega, ..verjemi, bo bolje. Poskušaj iz sebe iztisniti še preostanke moči, dokončaj šolo... potem je mogoče res edina rešitev, da se zaposliš in preseliš na svoje, študiraš pa ob delu, ko bo čas za to.

Broken, čisto razumljivo, da si na tleh; bi mogoče le razmislila o strokovni pomoči? saj niso vsi tako slabi, žal si imela slabo izkušnjo... so psihologi, psihiatri, tudi osebni zdravniki, ki si vzamejo čas, ki znajo prisluhnit in ki znajo svetovat... poskusi... pa piši na forum, te razumemo; mnogi so doživeli podobne zgodbe, tako da te tukaj resnično razumemo. In ti prisluhnemo. 

In ja, kot je rekla krasendan, kaj pa mladinski servis...saj, lahko bi dobila kako delo, kjer bi bila cel dan od doma,  da bi hodila le prespat domov...

..težko kaj pametnega povem, vem le to, da vedno, a prav zares vedno, za vsakim dežjem posije sonce. Pri meni sije šele sedaj, recimo...ok, res je, da tako hudo pri meni ni bilo, a kljub vsemu...

Kar se tiče prijateljic ti pa iz osebne izkušnje povem, da bolj, ko se trudiš, slabše je...bolj, ko na vso silo, za vsako ceno, želiš imeti koga ob sebi, zagotovo take osebe ni, je ne najdeš, ... bolj, ko se trudiš, bolj deluješ "vsiljivo" in s tem posledično odbijajoče ..  Jaz osebno sem sem prvo pravo prijateljico dobila pri 18, že skor 19 letih. Prej pa.. tko tko. Sploh srednja šola - katastrofa na celi črti. Na faksu pa sem s pomočjo profesorice oz. njenih predavanj (psihologija) začela malce drugače razmišljat in delovat.

Broken, držim pesti zate

objem  :-*
 :rozicodam:
arwen 

arwen hvala za tvoj odgovor :rozicodam:
sj sm od zadnjih vasih postov res razmisljala o strokovni pomoci,sj ves u tretje gre rado :) ampk k sm pregledala cenike pa to mi je postal slabo..denarja za eno srecanje sama ne bi nabrala niti u 3 mescih :'( da bi delala cel dan in hodila domov samo prespat?hmm zelo tezko bi nasla kaj takega pa ne verjamem da bi zdrzala...ker to bi blo vrjtn zelooo zelooo utrudljiv...kolonijo sm si zbrala pa tut zato kr sm tm pou dneva na pocitncah ob morju delam kar hocem :'( druzm se s uredu ljudmi :'( usaj bols k kle no :'( ne vem se jim bom tezila vodjo bom klicala nocm se vdat :'(
tudi tebi objem :-*
broken :rozicodam:

broken, kaj pa osebni zdravnik/ica? meni osebno je veliko pomagal prav osebni zdravnik...


se mi zdi pravila odločitev.  :)

arwen

pozdravljena broken,

videti je, da ti je zelo hudo in razumljivo je. morda malce za motivacijo in da morda ne bo popravnih: potrudi se, da boš lahko čimprej stala na svojih nogah, kot ti je povedala že arwen. zagotovo imaš kakšne talente. poišči jih in se tam razvijaj. izkušnje, ki jih imaš, poskusi uporabiti v svojo korist. čeprav te zdaj uničuje, te lahko kasneje (verjela ali ne) naredi močno. po strokovno pomoč pa si le pojdi. zagotovo imate na šoli prihologa ali socialnega delavca. zaupaj se mu. to ti morda lahko koristi tudi pri ocenah, če bodo videli, da imaš RESNIČNE težave in te bodo razumeli, bodo morda tudi kriterij malenkost znižali - če bodo seveda mnenja, da pa se kljub vsemu trudiš. za psihiatra pa rabiš napotnico osebnega zdravnika. ne denar. odkrij tvoje probleme. ne bodi tiho. to je najslabše. nisi TI kriva. krivi so drugi. naj te ne bo sram.

drži se, punca
flip

hvala flip :rozicodam:
kako pa pridem do napotnice...mislm a kr grem do zdravnice in recem da rabm napotnico za psihiatru al kako...kako pa naprej s cakalnimi vrstami... :'( :'( ... pa kako najdt pravega k sm slisala da imajo razlicne metode za razlicne probleme :'( :'( sm pa iz ljubljane ce mi lahko kdo svetuje kam najboljse da grem  :-* upam da bom zbrala pogum trenutno ga ne vidm :jok: :jok: u soli to ne pride u postev...psihologinja je ziva nocna mora... :o :'(
broken

broken, najbolje, da kar greš do osebne zdravnice in že njej razložiš, kako in kaj, potem pa vidiš, kaj ti bo ona svetovala..in ja, ji lahko tudi rečeš, da bi rada še napotnico za psihologa ali psihoterapevta. So pa na prvi strani so priporočila uporabnikov, pobrskaj, lahko kaj pametnega najdeš.

arwen

 :'( :'( moja zdravnica je moraa :jok: ne morm verjet kasn folk je okol mene :'( :'( res use mi gre narobe kr razrezala se bom pa mir :jok: :jok: njej se to bi tezko rekla za napotnico k je zatezenaa :seznojim: :seznojim: ze to me je naibl strah..pa d bi kj rekla starsem sm pa tko ze pod zemljoo :jok: sm brala o dr.rebolju pa me zanima kje dela pa tm pise samo samoplacnisko ??? pa nwm ce ne bi raj zenske nobena ni pohvaljena lih :'( pac lazi mi bi bloo nwm no :'( ma k vragu z usem :'( :'(

Broken, glavo pokonc.... ej, lahko pa te zdravnica prijetno preseneti? če prav vem, dr. Rebolj dela v Begunjah...

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=27&Itemid=37

broken, nič obupat! objem  :-* :-* :-*
arwen

sm slisala zdej za saso rojc...stacionirana je  na taboru..ma kdo pojm kje je to :( sm uprasala ze za mnenje uporabnico,ki jo je omenila :happy: samo nwem kako nj a pol k mi dajo napotnico kr poklicem in grem ke al kako..se opravicujem ampk mi tuki res ni nc jasn ??? :'( :(

ko dobiš napotnico, pokličeš in se dogovoriš za termin; mogoče bo osebna zdravnica napisala gor nujno, da si čimprej na vrsti...

Broken, drži se, mislim nate in...pazi nase  :-*

objem

Broken, res pretresljiva zgodba :'( Ampak jst vrjamem vate, da ti bo uspelo najti svetlo točko in mir v srčku!!! :wav: Poskušaj ne več iskati popolnosti v drugih ljudeh (ker je ni) in hrepeneti po tem, kaj drugi imajo, ker lahko to tudi ti imaš. Verjemi, da če boš najprej nase gledala kot na neprecenljivo stvar, najpomembnejšo stvar v življenju, ko ti bo tvoje življenje drago, ko ga boš cenila ... boš tudi ti potem gledala na svet z večjo radostjo, z bolj svetlimi učkami in predvsem bolj pozitivno in mirnejše. Veš koliko sem že videla ljudi zunaj, na cesti, ko sem hodila po mestu, kao neki popolni, fit, obdani z družbo ljudi, pa so govorili en mimo drugega, sploh niso zaznali, kaj drugi govorijo, bli mrki, na obrazu sem jim videla, da niso zadovoljni ... in kolk sem že videla posameznikov, ko so se ponosno sprehajali, z dvignjeno glavo, po cesti in z nasmehom na obrazu. :pomezik: In taki posamezniki mi dajo zagona za življenje naprej. :) Tud jst sm mela prijateljico, zelo dobro in tesno prijateljico, in ko sva pred zdaj že skoraj letom dni prekinili stike, se mi je zrušil svet, tudi jst sm hotla jt s tega sveta, ker nism mogla prenest poraza in tega, da sm ostala sama. Ampak se mi je uspelo pobrati po 9-ih mesecih ... prišla na forum ... spoznala res veliko čudovitih ljudi tukaj gor! :) Ne rečem, da sm sedaj vedno super, tud jst mam padce, ki zabolijo, a mnogo manj, kot so me nekoč. Skušam na življenje gledat drugače, predvsem sem pa nehala čakat ... stalno čakat in hrepenet po nekom oz. nečem ... zakaj bi hrepenela po tem, da bi rada plavala, če pa lahko grem (in sm šla), zakaj bi hrepenela po nekom, ki mi je nedosegljiv, če pa lahko najdem druge ljudi (pa sem jih), zakaj bi hrepenela po tem, da bi rada šla na koncert Kitića, ko pride zdj v petek v Lj. (in grem, z enim fantom, ki mi je zadnje čase res pri srcu), zakaj bi skrivala svoja čustva in lagala drugim, da sem ok, da nisem jezna nanje ..., če pa ne čutim tako (skušam vedno povedat tisto, kar čutm, pa mi je ful težko, k nism ravno tip človeka, da to zmorem in da lahko to počnem na izi) ...

Dobro bi bilo tudi zate, da si poiščeš kak hobi, neko dejavnost, ki ti bo zapolnila prosti čas ... in vrjemi, da skozi dejavnostjo bodo prišli tudi novi ljudje (skupna točka pogovora je že ta, da obiskujete isto dejavnost in preko tega lahko navežeš kontakt). Je pa masi v Gorjah rekla eno ful dobro misel, pa ti jo kar jst tuki zapišem (če ne, me prosim naj kdo popravi), pa upam, da bom zadela: namreč, ljudje, ki niso depresivni, so motivirani za nek hobi, dejavnost ... in se zanjo odločijo na podlagi interesa oz. motivacije. Depresivni ljudje pa nimajo motivacije za ničesar in si zato morjo najprej poiskat dejavnost in potem se preko dejavnosti razvija motivacija. Tud men na začetku, ko sem se vpisala na fitnes, ni blo neki fajn, da bom zdj hodila na fitnes, samo sem si rekla, to je zdj tvoja dejavnost, tja boš hotla, ker si si jo plačala ... in hodm, zdj že 3 mesece ... in če lohk povem po pravici, mi ni več taka muka hodt, ampak grem že iz užitka (pa sem v SŠ sovražla, kadar smo mel pri športni vzgoji fitnes).


Kam pa greš to v kolonijo? Greš kot strežnica al vzgojitelj? Sprašujem zato, ker tudi jst hodim v kolonije kot vzgojitelj, pa se mogoče še kje vidimo, če greš slučajno v isti kraj.

Drži se in naj ti sonček sveti povsod ... :rozicodam: :rozicodam:

hej, broken,

verjemi, ni tako črno, kot se ti trenutno zdi. ranjena si, na tleh in verjamem, da se ti zdi pogled vsakega človeka očitajoč, jezen, skratka, negativen. zagotovo so tudi okoli tebe pozitivni ljudje. povsod so. probaj na njih gledat iz drugega zornega kota, ne iz tako pesimističnega, obupanega. ko berem tvoje prispevke, me kar stisne. punca - NUJNO rabiš pomoč. ampaka - res: ne jemlji vsakega stavka, ki tebi velja, negativno. morda je problem ta, da že v naprej pričakuješ negativen odnos drugega do sebe in potem dobesedno najdeš dlako v jajcu. to me pri tvoji žalosti in obupu ne bi čudilo.  morda kakšna profesorica, ravnatelj, sosed.... verjemi SO dobri ljudje. SO ljudje, ki bodo pomagali. in SO ljudje, ki te imajo radi. le videti jih moraš. včasih namreč gledamo, vidimo pa nič.

glavo pokonci in HITRO po pomoč.
podraček,
flip

hvala usem za odgovore :rozicodam:
morska deklica...ze dve leti zapored sem bila na debelem rticu..sm delala u kuhinji nikol noben reku d kj narobe letos so me zavrnil :'( sicr sm napisala da ne bi bla vec u kuhinji da bi delala drugje npr strezba,sobarstvo ampk zdej mi je pa usen :seznojim: samo da grem :jok:
 :-* :-*
broken

Ne poznam, kako potekajo zadeve na Debelem rtiču, ker tja ne hodim, jst hodm v Poreč in Savudrijo. Če so te zavrnil, so mogl kak razlog navest?! ???

oj, saj lahko je pa to razlog zavrnitve, ker drugje že imajo dovolj ljudi... najbolje, da vprašaš; lahko je pa posredi nesporazum...

ne zavrnil so me z razlogom da so si pac poiskal druge..in se to prov nesramn so mi povedal..problem je k so mi ze lani lagal d ni prostora pa so mi pol tm povedal d je to zto kr so bli problemi..ampk jz nism bla nikol zravn..nwm zkj me mecejo u isti kos :'( :'( al pa nj mi usaj povejo zares kaj je :'( :'( nc jim ne vrjamem :'( :'( uglavnm zdj je dokoncno..vrgl mi telefon dol..mislm neki hocm rect pa prekine me in rece smo se tko odlocil adijo :jok: :jok: :jok: kr umrla bii :jok: :jok: tok sm odvisna od tega...kako nj bom doma :jok: :jok: al kako nj grem na morje s starsi :jok: :jok: res ne bom prezivela tega poletja k use k vidm naprej sam praznina :jok: :jok: morjeeeeeeeeee :jok: :jok: :jok: :jok: :jok: :jok:

Broken, bom jst povprašala, če potrebujejo koga za strežnika, samo ti čisto nič ne obljubljam, ker sem bila ravno prejšnji teden v Savudriji in mi je upravnik doma rekel, da jih ima že preko 100 prijavljenih. Posamezna izmena (kolonija) traja 10 dni.

Prosim, povej mi, kateri mesec bi imela čas (julij, avgust), pa se bom skušala kaj zmeniti, SAMO NIČ ne obljubljam, to vedi, lahko pa vprašam ... upam, da se lahko potem nate zanesm, če bo odgovor ja, ker ne bi rada, da potem izpade, da rihtam delo neresnim ljudem. :-[ :pomezik:

Drži se! :)

Kaj pa junija - bi imela čas, broken? Sm se spomnla, da tud junija potrebujejo kader in da je junija precej manj ljudi prijavljenih zaradi izpitov, šole ...

morska deklica :rozicodam:
junija imam se solo :seznojim: julija pa avgusta pa kadarkoli..kako pa je s tem...mislim za koliko casa te vzamejo..pa a si tm u kasnem campu al pa sobi nastanjen..in nasplosn kako je tm..pa reci mi za streznico prosim ja za otroke ne bi slo prevec odgovornosti cel dan pa se polnoletna nisem..a je kj mladine tm za druzbo preostali cas ko ne delas pa tko...kj se dogaja zvecer pa cez noc...upam d nism prezahtevna.. :kiselnasmeh: :kiselnasmeh:
hvala za odgovor :-*
broken

Broken,

dobrodošla v svet odraščanja.

- v življenju po vsej verjetnosti ne bo NOBENEGA ČLOVEKA, ki bite lahko rešil. nobenega, ki bo s tabo kot eno, nobenega, ki bo tvoj "best". ne pri kolegicah, niti v zvezi. to ni "krutost" tega sveta, ampak samo dejstvo, da moramo sebe VEDNO postaviti na prvo mesto. ni samo fraza, da šele takrat, ko ljubiš samega sebe, lahko to ljubezen oddajaš drugim.

- sprejeti boš morala odgovornost za svoje življenje. bistvo tvoje zgodbe je, kaj so naredile tvoje kolegice. ti si se trudila, one pa ti tega niso vrnile. razumem tvojo bolečino, sama sem doživela enako. AMPAK, vprašanje je, kako si se sama obnašala, da so one tako ravnale s tabo. in to NE !!! zato, da si nabiješ občutek krivde, ampak IZKLJUČNO zato, da si razjasniš, kaj je tisto, kar ti lahko spremeniš.

- svet NE FUNKCIONIRA po principu, da so ljudje, ki so bogati/lepi/iz dobrih družin/dobro oblečeni "kul" in ljudje iz nižjega razreda/razočarani/drugačni/iz disfunkcionalnih družin "ne-kul". vsak ima svoje vzpone, padce, vsak ima svoje življenje. NIKOLI se ne primerjaj, nikoli ne veš, kaj je v ozadju. se zavedaš, da tudi sama delaš eno hierarhijo ljudi.. obnašaj se do vseh enako, pa če pride do tebe punca z namazanimi nohti, šminko, kratkim krilom in petami ali pa punca v temnih oblačilih s črnimi nohit in majico IronMaiden.

-  razumeti moraš, da tako kot funkcioniraš, tako ljudje funkcionirajo nazaj.. jaz sem se stokrat vprašala, zakaj me ljudje ne sprejemajo.. ampak, če ne sprejemaš sebe, misliš, da tega ljudje ne opazijo?! če se zgleduješ po drugih, če jih občuduješ, če se jim klanjaš, s tem avtomatično sebe postavljaš v nižji položaj. oni so večvredni in ti manj. zato s tabo tako ravnajo. In verjemi, da če bi nekdo tako povzdignil tebe, bi sama naredila enako. Tako ljudje funkcioniramo.

- tudi jaz imam take dneve, ko se mi trga, ko ne zmorem, ko bi enostavno nekam zbežala. takrat si pustim, da se mi vse nakopiči, da magari jokam, kričim, psihiram.. AMPAK vedno vem, da bo prišel čas, ko se bom morala pobrat. Sama. Žal mi je, ker ob vsem tem nisi imela nikogar, ki bi ti stal ob strani. Sigurno so bili to preveliki problemi za otroka in bi potrebovala veliko ljubezni in podpore, da ne bi imela posledic. Ampak, na žalost, s starostjo si vedno bolj prepuščena sama sebi in, prej ali slej boš morala strahovom pogledat v oči. In tvoj problem ni v tem, da so te kolegice razočarale. Tvoj problem je, da se ne počutiš enakovredno njim, zato se potem tudi to zgodi. Glede rezanja se ne boj, da bi si odvzela življenje, mislim, da je bolj klic na pomoč in opozarjanje na to, da ne zmoreš vsega skupaj.

- za psihiatra, greš drugače k zdravnici, rečeš, da si samomorilsko nagnjena, da ne moreš spat, jest, da jokaš po cele dneve in ti bo en dva tri dala napotnico, po možnosti, ti bo napisala "TAKOJ" in boš en dva tri na vrsti. tudi moja zdravnica je bila grozna, ampak po izkušnjah zdravniki kar radi napišejo napotnico za k psihiatru (da se verjetno ni treba njim ubadat)

- za delo preglej študentske servise

hvala  :rozicodam:
pomoje res naibols..razocaranj mam prevec :'(

lepo povedano, MadameBovary  :oki:

res je dobr napisan hvala :-* :rozicodam:

Malo pozno, ampak vseeno. Broken dobrodošla na forumu! Nisem imela časa, da bi prebrala celo temo, a sem v mnogo besedah našla sebe, zato lahko razumem, kaj se ti dogaja. Kar se samopoškodovanja tiče imamo pod Podpora za vsak dan temo o rezanju, kjer bomo veseli novih prispevkov. Nismo strokovnjaki, a si skušamo pomagati z nasveti na podlagi izkušenj in medsebojno podporo ob malo slabših dnevih.

 :jok: :jok: :jok: :jok: :jok: :jok: :jok: :jok: :jok: :jok: :jok: :jok: :jok: :jok:

Nam lahko kaj več napišeš ...? :kiselnasmeh:

me je učeri popadl...use se mi spet sesuval..strah pred razocaranjem..neuspehom..nimam več volje..usak vikeend si recm zdj pa konc porikti se in bo pa pride spet nov tedn in nč...vse bi rada z dons na ju3 sam ne gre...ma NIMAM več volje nč...kokrat sm ze use probala pa nč...in pol si tok stvari zadam narest pa sam čakam na čudez nc ne nardim...sam zdim doma pa čs bezi...in igram pred folkom d je use kul čeprov bi jim najraj plunla u obraz...tem feik frendoom :'( took sm zmedena sploh nwm kako nj si karkol razlagam k se mi usakic zdi d si narobe...in pol se še bl sovrazm :jok: :jok: :jok: vem d bi lah drgac misla pa rekla zmorem pa zacela neki narest poklicala pomoc pa use....sam k pridejo tezki trenutki najlazi se je izgovarjat :jok: :jok: jooj  ne prenesem se nc pa ne nardim d je bols...nj gre use nekam ampk res :'( :'(

Broken boš videla bodo tudi lepši trenutki prišli v življenju. Ne vem kaj ti naj rečem ker sem tudi sam trenutno v podnu in se mi je sesu svet.

Ne obupaj!  :rozicodam:

broken, samo od sebe se nič ne naredi, pa saj veš to, kajne? čakat na nekaj...treba bo začet ukrepat, delat, živet....

Arwen ima prav. Najlažje je obupati in čakati na rešitev. Boljši dnevi ne bodo prišli sami od sebe. Ti boš morala sama nekaj spremeniti v sebi, da se bo tudi tvoje življenje približalo temu kar bi rada. Postavi si realne cilje in ne bodi pretirano stroga do sebe. Ekstremi še nikomur niso prinesli kaj dobrega. Been there, done that in nikoli več ne bi šla nazaj.

V podporo so ti lahko strokovnjaki in zdravila, a nihče ne more tvojega življenja živeti namesto tebe. Ne obupaj, bori se, poišči si pomoč, če je treba. Nisi edina, ki se je znašla na dnu in z voljo boš našla pot na gladino.

hvala usem k ste odgovoril..sm bl odsotna na forumu zdej :unsure: :( ..sj to dobr vem da bo treba spremembe..samo k sm ze tokrat poskusala da me je strah zacet znova..pa tut prevec perfekcionisticna sm ne dam si pravih ciljev :o mogoce neki dobrga.. 3 julija mam prvic obisk pr psihologinji..bomo vidl :'( :rozicodam: broken

Broken,
poskusi z majhnimi navadami, npr. da vsak dan narediš to in to.
Ali z manjšimi cilji in načini, kako bi jih lahko dosegla.

Nič bat, sama imam tudi pomanjkanje volje (še posebej zadnje čase :( )
in tudi zadanih ciljev vedno znova "padem nazaj" v iste štose in se počutim kot ujeta v začaranem krogu.
ampak se vseeno splača. korak po korak, pa gremo naprej..

in lepega dne boš pogledala nazaj in ugotovila, kaj vse si že naredila zase.
wish you all the best  :srce-utrip:

 :jok: :jok: Poskušam pa Poskušam pa ne gre nikamor :'( :'( Ta Prooklet perfekcionizem me bo spravu u groob :jok: :jok: k me obsede tako mišlenje mi po glavi hodjo ene same blazne ideje..in najhuj k me kr stiskat začne k d me bo neki zadušil..pol nairaj najveckrat to odmislm kr itk nikamor s tem ne pridm kdrkol se lotm in pol preidm u drugo skrajnost k mam use razmetan in po glav in okol sebe...k nimam volje ne časa ne nč usak dan pospravlat..in pol pride dan kokr je dons..k je konc šole in spet punca kuje velike načrte k jih bo nrdila...da morm prvo sobo pospravt k je grozna pa spucat use pa kopalnco itd..in pol me kr prime obsesija d začnem spet perfekcionisticn gledt na use..in trikrat okol obrnem omaro s cunam pa so na konc zložene tko k prej in še vedn mi ni kul..pa brišem police pa nwm kaj use pa še vedn sam prah okol vidm..pa nč mi spet ni uredu..k hočm uno popolnost in si ne znam dopovedt d ne gre to tko d je tko tut uredu..in pol občutk jeze,nemoči,žaloostii :jok: :jok: šibkosti d nč ne znam narest..in grem še mau po hiši in vidm d je use razmetan..moji pač niso tko perfekcionisti sploh seka in brat mata bombe v sobah :seznojim: in me kr prime d bi use začela okol metat pa pospravlat..pa okol hiše pa povsood..zmešaaal se mi booo :jok: :jok: :jok: pol pa rečm nč ne gre u k** s tem in se usedm in obupujem in si mislm še bl slabš o seb in usem...d sm prizadeta,umazana neurejena d nč ne znam narest tko k je treba..in ne morm si zbit tega s glave...pol pa ok pride nov dan pa spet tisoč stvari za delat k te zaposlijo..in pozabs in niti volje nimaš spet začet...k wem tkoj kaj bo..spet samo sranje nikamor nam pršlaa... :jok: :jok: rekla sm si dons konc je šole pa tega stresa lah bi lahko počas začela s mejhnimi koraki pa še prvi da pospravm okol sebe pa tko ne nardim... :'( :'( :'( maaah jz hočm koonc k iz škatlce usee al pa rais nc da sedim tuki in jokam al pa d se zaposlim in to odmislm..sam pol se spet ozrem naokol in spet sm jezna na usee :jok: in pol spet odmislm in se zgodi d čiz zanemarm use..da kr namečem stvari okol sebe..in je še slaabš...ma dj :jok: :jok: preeekletoo težkoo je :jok: :jok: do julija k sm naročena bom sama sebe u grob spravla...in najhuj k vem d bom mogla use narest sama drugi me sam vodjo..pa vod mene tut te besede pa nasveti s foruma sam u praksi men to use odpove..kaj mi nj pol bo teorijaa...ta svet je pretežk zamee... :jok: :jok: :jok: najbolš d se poberem :jok: :jok: :jok:

Verjamem, da je izredno težko, a perfekcionizem te lahko pripelje do roba in čez, verjemi. Poskusi se zamotiti z drugimi stvarmi, zdaj ko ni več šole. Obstajajo razne prireditve, krožki, tabori, prostovoljno delo... Če se ves čas ukvarjamo samo s seboj in svojimi problemi, je tega kmalu preveč. Lepo, da imaš rada red, ampak vse do neke mere. Pospravljaj svojo sobo, če že čutiš, da mora biti kot iz škatlice, z drugimi pa se ne ukvarjaj, ker je to njihov problem.

Drugače pa, če te res tako muči in se ti zdi, da ne boš zdržala do datuma, ko si naročena, še vedno obstajajo druge možnosti- dežurni psihiater itd. Kljub temu, si v veliki meri lahko pomagaš samo sama. Svet je takšen kot je, spremenil se ne bo. Res je krut, ampak se v njem najde toliko lepih stvari in trenutkov, četudi včasih beda prevladuje, da ga ne moremo kar tako zapustiti.

Ne obupaj. Vsak dan je možnost za nov začetek.

broken, kaj misliš s tem, da praksa slabo uspeva? kje, se ti zdi, je problem? kaj težko realiziraš? ali je perfekcionizem v bistvu že OKM? ... katere tehnike za izboljšanje vedenja uporabljaš? zanima me, da vem kaj naj napišem, oz. potem bi mogoče laže kaj pametnega svetovala...

arwen

men se zdi problem u tem daa use sm ze prebrala in na forumu in na miljonih straneh kako si pomagat pol mi pa u praksi use odpove..uno k se ti zdi d use veeš pa s tem ne znaš nč narest :'( :'( amm OKM? ej jz sm pa u tem že čiz nova..kaj je to :-[ nwm probala sm to k so napisal tuki pač nared kj bl povprečn..pa tut če nardim se pol tko slabo zrd tega počutm..k vidm lepo zložene obleke pa usen ni ravn use in zmečem use wn pa nazaj zlagam pa spet pa spet...in se ne znam prepričat d je tut drgač uredu.. :A)

clarissa..jz u tem zaposlovanju ne vidm nč druzga kokr puščanje bolečine za sabo..mislm da počneš use kar je mozn d odmisls bolecino,vzrok pa ostane..in ubistvu se zabavas zgledaš ciz supr pa use k vedn pride u zivljenju ksna dobra malenkost..u resnic je pa problem zakoreninjen globoko vate...in s tem ga ne rešiš in te tkrt k pride slab trenutk se bl ubija...sam pustis ga da pade za zaveso k se odkrije k to najmn rabs in prcakujes...k wem sama to sm delala in se vedn delam..pustim bolecino pa vzrok za sabo in se smejem zabavam use...pol pa pridejo dnevi k pride use na dan in sm totaln sesutaa...se spravm probat kj rest in pristanem pr perfekcionizmuu... :'( :'( in zkj delam to d puscam za sabo..d ne jokam pa trpim usak dan ker se mi ze tko zdi d zivlenje ni vredn sploh nc..ce pa bi mi blo skoz bed pa sploh ne bi blo..ampk tega feik hudga laifa k se delas d je use kul s tabo ceprov je za tabo razsuta familija,razsuta preteklost,feik prjatlstva in totalnoo sesuta osebnost...morm to enkrt za vselej rest kr sm sita teh vzponov in padcev na tak nacin..da mi pride use skupi na dan in jokam,se dusim drugic pa nc..in k hocm use rest ne gre nikamor... :jok: :jok:

da resm use sranje okol sebe..da lahko pol res polno zazivim in se znam pobrat k pride tezji trenutk..ne pa d puscam use za sabo in se neki grem en hud laif..uresnic pa umiram u seb usak dan bl..in k to pride na dan je trikrat hujs k kdajkol :jok:

toplo ti polagam na srce da poiščeš pomoč že prej.
sodeč po tvojih postih si stalno na toboganu, da niti ne vemo
kam naj ti mahamo, gor ali dol !?
ne se pustit mučit, naredi nekaj zase in čimprej poišči strokovno pomoč.
kot je nekdo omenil, imamo tudi dežurne psihiatre na PHP (psihiatrična hitra pomoč)
ker tu ti ne glede na dobronamernost z nasveti žal ne bomo odpravili tvojih težav.

želim ti samo dobro 8)

a je ta PHP kje v forumu..mislm se opravicujem nism se tok pregledala usega.. :-[ bi mi kdo lahko povedu kj vec ? hvala :rozicodam:
broken

broken...to je sedaj EKI  (enota za krizne intervencije)
Tu je naslov. Pa še tudi druge uporabne informacije. http://www.psih-klinika.si/index.php?id=120

hej, tule ti prilagam link, samo klikni gor in se pozanimaj po telefonu ;)

http://www.psih-klinika.si/index.php?id=166

LP, T.

hvala obema :rozicodam:
se opravicujem ce sm karkol nadlezna ampk..sm se ful sibka pa prestrasena glede tega..mislm kr oklevam..k problem je ta d prvo ne vem kako poklicat in kaj rect..tok sm zapirala bolecino pred drugimi plus to da kdorkol sm mu povedala me je gledu k d sm prizadeta al pa dau use u nič...da ne znam sploh povedt to..k sm klicala za narocitev pr dr.sasi k mi jo je nekdo priporocu sm povedala sam to kdo sm pa telefonsko pa d bi se rada narocila..in se upala ji nism rect d je nujno d ne bi kj sprasevala k bi sam onemela pa prekinla tok mi je srce razbijal :'( :A) :o :'( uglavnm men je konc grozn it kr na bus pa se tm pojavt..k bom padla skupi predn bom splčoh odprla vrata kaj sele usta..kaj rect..kako pridt do prave ambulate..nwm use skupii :'( :'( :'(

in doma mi noben ne sme niti prblizn zvedt :'( ze tko me majo za przadeto k se seb smil kao enim je se hujs..mislm to mi mtka nonstop pod nos daje te zgodbe..kokr uno vids prevec se sekiras kao :o :'(

Draga broken. Ni se ti treba opravičevati. Ti kar vprašaj. Saj smo za to tu, da si pomagamo. :)

A.

maah d me naujo tm sam pol nafilal s tabletam tega ne rabm..k itk znam se predobr odrint za sabo bolecino pa se met supr..k je pa najhuj pa pomaga jok pa ziletka :jok: ceprou bi zdele zrla use :jok: :jok:

sam spet bi mi nrdile tablete obcutk d je kul..in bi blo tko k d odrinm bolecino in sm kul..vzrok bi pa ostal spet neresen..problem neresen :jok: :jok:

lej -
ko pokličeš ke (na tel. kerga sm ti linku prložu;) te ne bo noben sploh spraševal kdosi, štekaš?
kaj šele da bi te s tabetami filal, kere maš ti, c c c c.
folk je tm iber nice in sam pomagajo ti lah, od tega da te poslušajo pa noben nau mislu
lej to, kera pacientka ampak ti bojo kvečem svetoval in dal info kaj pa kako narest
da bi se ti bolš počutla.
skratka.
nehi tuki spraševat pol pa prehitevat use po vrsti, bejba izi.
in nehi se obotavlat ker to nima smisla. če ti je res tok pena pol nared neki,
kork sm ti reku, ne krizerat ampak akcija.
itak pa da neboš tega rešila u enem dnevu, kapiš ?
ker še noben ni.
use bo še kul, zdej pa rufn ke in boš vidla da bo laži.
men verjem. če sep ne ;)

take care & b safe !

p.s.: in NI fora v odrivanju bolečine. morš jo soočit potem pa se naučit z njo ravnat
in jo postopoma odpravjat... tko da, nehi že fejkat - pa bot tru ;)

govoris iz lastnih izkusn d je tko?? :( a ti misls da bi poklicala in tko povedala ne d grem ke..kr to odpade..se u zivo nwm kako bom kj skp spravla bom vrjtn napisan nesla pa še to bo pou spet ciz zmešan :'( :'( kaj sele po telefonu odlozila bi predn bi karkol skp spravla..ze tko mi je za narocitev blo konc bed klicat pa sploh nism nc omenla kaj mi je :'( :'( maah zto pa zame ni izhoda...k se ne znam izpovedat :'( :'( ne gre in ne gre..

sj ni vec vazn :jok: :jok: sj bo tko me fotr enkrt prpelu do zaklucka :'( ni vec pomembn...
"ker vse me duši"
"pri srcu me boli"
"po roki teče kri"
"škarje so brez milosti"
"in ko nasmeh bledi"
"izhoda za jok več ni"
"vse v temo zagrne se"
"zame vse končalo se je"
 :jok:

¨preveč skrbiš dete moje, pol preveč ;) magari sprinti tuki te poste pa nes ke :)
zmen za termin, reč da je nujno in to je to.
ne rabš nč razlagat preveč, boš že ko boš začutla tko.
najbolj važen je da prideš v stik z ljudmi k so strokovno usposobljeni
da ti dajo smernice, da se znajdeš ven is tega kaosa u kermu si.
za vse obstaja rešitev, vprašanje je samo na kak način se zadeve lotiš ;)
to ti je lah prvi korak ;) al pa da stojiš pa čakaš na komet iz vesolja...

pozz

 :jok:
Do you ever feel like breaking down?
Do you ever feel out of place?
Like somehow you just don't belong
And no one understands you
Do you ever wanna runaway?
Do you lock yourself in your room?
With the radio on turned up so loud
That no one hears you screaming

No you don't know what it's like
When nothing feels all right
You don't know what it's like
To be like me

To be hurt
To feel lost
To be left out in the dark
To be kicked when you're down
To feel like you've been pushed around
To be on the edge of breaking down
And no one's there to save you
No you don't know what it's like
Welcome to my life

Do you wanna be somebody else?
Are you sick of feeling so left out?
Are you desperate to find something more?
Before your life is over
Are you stuck inside a world you hate?
Are you sick of everyone around?
With their big fake smiles and stupid lies
While deep inside you're bleeding

No you don't know what it's like
When nothing feels all right
You don't know what it's like
To be like me

To be hurt
To feel lost
To be left out in the dark
To be kicked when you're down
To feel like you've been pushed around
To be on the edge of breaking down
And no one's there to save you
No you don't know what it's like
Welcome to my life

No one ever lied straight to your face
No one ever stabbed you in the back
You might think I'm happy but I'm not gonna be okay
Everybody always gave you what you wanted
Never had to work it was always there
You don't know what it's like, what it's like

To be hurt
To feel lost
To be left out in the dark
To be kicked when you're down
To feel like you've been pushed around
To be on the edge of breaking down
And no one's there to save you
No you don't know what it's like (what it's like)

To be hurt
To feel lost
To be left out in the dark
To be kicked when you're down
To feel like you've been pushed around
To be on the edge of breaking down
And no one's there to save you
No you don't know what it's like
Welcome to my life
Welcome to my life
Welcome to my life
 :jok:

 :jok:
ne gre..ne morm več..noben ni reku da bo lahko ampk noben ni niti reku d bo tko pretežko.. :jok:
sj tko use boli *** zame ane..vedn sm jz tista k se sama seb smil..no ja..nositi bolečino na svoji koži pove vse česar besede ne morejo :'( ne se trudt ... zame tko ni izhoda :'(

Seveda je izhod Broken, samo trenutno ga ne vidiš. Prosim pokliči kako SOS številko, huje kakor umreti ne more biti. In nikoli ne veš, morda pa ravno od ljudi na drugi strani linije dobiš nek navdih, ki ti bo pomagal za naprej.
In ne glede na odnos, ki ga imaš s starši, mislim, da je prišlo že dovolj daleč, da jih prosiš za konkretno pomoč. Ne glede na vse si njihov otrok in te imajo radi. Garantirano. Tudi če ne znajo pokazati. Mogoče te pa pozitivno presenetijo.
Lp.

itk..to bo pa res tist k bom naredila..moj fotr me vidt ne more...ne prenese me...z njimi sm se pogovila ze tokrat d ne znam prestet ze na centru za mladostnike smo bli...en tedn mau bols pa spet isto...pa se un tedn kao bols je blo zivjo dijo pa ignoranca pr fotru..ampk usaj na miru me je pustu :'( :'( in tega res ne bom nobenmu pravla po telefonu kr se seb ne znam razjasnt..mah sj sm rekla..kko nj resm tezave ce se ne znam dobr izpovedat...ja nmorm jih ane :'( :'( tko da....cimprei konc uzamem bols je..sam pogum se zberem :jok: :jok:

Sprintaj strani iz te teme pa jih nesi s seboj k psihiatru. Lahko si čisto tiho in pustiš, da papir govori namesto tebe. Tukaj si se nam kar lepo odprla in bi bilo škoda, da si s tem ne bi vsaj malo pomagala. Tudi če samo pokličeš SOS številko in si bolj ali manj tiho, te bodo tam že znali ali vprašati prava vprašanja, ali pa samo biti s teboj tiho na liniji. Že to lahko pomaga. Pa besedica na besedico, pa je. Če razmišljaš o samomoru torej nimaš nič za izgubiti, vendar ogromno za pridobiti. Torej se ti že samo zato splača poskusiti vse. V najslabšem primeru boš tam kjer si zdaj - se pravi boš pisala po forumu in iskala rešitve na ta način, v najboljšem pa v dobrih strokovnih rokah na poti k notranjemu miru, zdravju in sreči. Vsaj poskusi. Jaz držim pesti.

Broken....se strinjam z Anchi.....tukaj si pisala v tezkih trenutkih in o mislih ki te mucijo.
Psihiater bo vesel ker mu ne bo treba "vleci" iz tebe in bosta hitro nasla skupen jezik.
Ja nihce nam ni povedal da bo tako hudo....in da nas bodo bliznji razumeli.
Tudi ti ce tega nebi dozivljala bi tezko nekomu "verjela" da lahko tako boli.
Tudi mi se razlikujemo med sabo in 2 ne dozivljata iste intenzitete bolecine...Ko ti zmanjka
moci in poguma je resitev v nasih "mislih" res oditi za vedno.....tudi sam sem imel to.
Toda sedaj....ko sem z pomocjo psihoterapije dobil drugi pogled.....in novo priloznost.
Ce bi bila smrt resitev potem bi to storila ze davno...pa ne ZELIS si ziveti samo ne na tak nacin.
ZELIS si in IMAS PRAVICO do tega....torej...mi smo tu z nasveti in izkusnjami iz real lifea ne iz knjig.
Strokovno pomoc pa moras poiskati sama kot smo jo vsi.....ce ne zmores sama obiska psihiatra...
povej....priskocili ti bomo na pomoc...nocem pa te v nic siliti.

sm narocena prvic u cetrtk :'(
pa hvala  :rozicodam:

super broken...vse bo še okej...javljaj nam kako ti gre...držim pest!

 :rozicodam:

...boš videla, vse bo v redu še, pomembno je, da se začne zdravljenje, četrtek bo kkmalu tu, ti pa nam piši in nam javljaj kako si.

drži se pupa,  :rozicodam:

Broken ojla....velik korak naprej je že to, da si naročena v četrtek pri zdravniku.

Mnogi na tem forumu so bili v podobni koži, kot si ti sedaj.
Brezizhodnost, obup, skrivanje, strahovi....
In ko se začne pot zdravljenja...čez nekaj časa ko se ozreš nazaj ne moreš več verjet, da si bil tko down.

Počasi pride dobro počutje, vera vase, občutek, d aobvladaš lastno življenje...
Ta trenutek, ti je krmilo zza nekaj časa ušlo z rok - ampak vse bo Ok...

VERJEMI VASE!!!! V TO DA ZMOREŠ, DA SI KOS KATERIKOLI SITUACIJI!
V tebi je moč - ki se bo vse bolj razvijala in te pripeljala do tega, da boš znala bit srečna, zadovoljna...

In padec je pravzaprav darilo - da se zavemo, da je treba naše življenje živet malo drugače, bolj se imeti rad, živet tako, da se znamo osrečit, narest življenje polno in zadovoljujoče za nas same.

Topel objem, Aslan

se podpišem ;)

Broken, držimo pesti zate!!!  :rozicodam:

Ne dvomim, da bo šlo na bolje. Vsakemu je šlo. Vsak ima nekaj ovir na svoji poti in vsak se kdaj sreča s tisto točko, ko ne ve, kako naprej. Ampak na koncu se najde pot ven, tudi takrat, kadar je sami ne znamo poiskati. Tako da verjemi, da upanje je in da je luč na koncu tvoje teme! Tudi mi smo bili nekoč tam, kjer si ti. Včasih pogledam nazaj in sploh ne morem verjet, kaj sem prestala. Pa sem, tukaj sem in gre mi odlično. Tudi tebi bo šlo, samo ne obupaj in zdrži. Tudi če je še tako hudo, najbolj pomembno je, da preživiš, da se boriš po svojih močeh. In uspeh pride.
Počasi sicer, ampak to je del življenja.

Smo s tabo in navijamo zate!!  :poljubnjej:

o, super  :clap: držim pesti zate pa en veeelik objem ti pošiljam  :rozicodam:

hvala usem res :rozicodam:
danes je en boljsih dni.. k bl verjamem ..pozabm na sencne trenutke in tesnobo k me je še učeri dušila..skrajni čas da grem res..al po pomoč al s tega sveta..k si škodujm samo da se sprostim :'(
broken

use bo še kul ;) men verjem.

broken, če ti kaj pomaga.. tudi jaz grem ta teden do zdravnice, da mi da napotnico za psihiatra..
tako, da nas je več, ki smo v istem zosu  :)
ampak nam bo uspelo, jaz verjamem, da nam bo  :pomezik:
bodi v cvetju ***

hei :rozicodam:
preživela prvi obisk pri strokovnakinji :happy: pa še termin mam nasledn tedn spet :happy: sm se potrudla čimbol u kratkem času opisat čimveč :kiselnasmeh: kr sm totaln sfalila naslov in use in sm pršla 35 min kasnej k bla naročena čiz utrujena,živčna,prestrašena itd. d ne naštevam.. sm se umes kr ene ograje oprijela pa nism misla it več naprej k se mi je use podrl..sam se nism vdala in v slabi uri sm na konc usen pristala tm  :) bla je ful prjazna pa tko sm ji ze tkoj povedala d tezko govorim o tem pa sm nekak pol zbezala par stvari wn..mislm sm ful povedala sebe sm presenetla sam spet upam d je blo cimbol tko k je k mi je blo ful tezko...k pac nwm kaj nj si mislim usak k mu se zaupala mi vbijal drugacn mislenje in uno kaj je prav kaj ni blabla...in sm ciz zmesana ampk mislm d je kr blo za prvic  :kiselnasmeh: mal sm bl mn casa not zrd zamude sam usen se mi je eno slabo uro kr posvetla :) mi je tut predlagala ce bom hotla it v stanovansko skupnost d mi lahko uredi to preko socialne in to razgovor pr njeni sosodelavki..sm rekla d bom premisla nocm d moji mami zrd tega uzamejo druge otroke :( sm ji povedala tut d se rezem d sprostim pritisk in je rekla d to bolecino k se nabrala notr u men kr jo zatirala in odmisla privede do tega pritiska in tesnobe k dozivlam in kr ne morm popravt notranjega  "ravnovesja" poskusam to na telesu..ful mi je blo dobr k je blo bl tko k je rekla u eni temi madame bovary..k me ni nc drgac gledala zrd tega ubistvu tut rekla mi ni d preneham..sam zkj vrjtn do tega pride in to..gledala me je k normalnega cloveka in ne tko k prei k so me mel usi za *** kr tko razmislam in to..mi je predlagala to skupnost zrd tega kr je tezko popravlat stvari na seb ce te nekdo zravn skoz zatira..kar mi bodo domja vedn delal fotra ne morm spremenit..prei rabs podporo k kj druzga :'( ampk naibl pa hvala wm k ste me podpiral pa verjel vame pa me prvic gledal na nacin d res neki ni kul d rabm pomoc in ne d se smilm seb d se prewec in za bw sekiram..in d sm *** kr tko to dozivlam..je rekla tut da to u mladostnistvu naibl dozivlas natacn bolecino in use sploh ce ni razresen s otrostva..uglavnm hvala vm..en veliik objem za usee  :-* :-* upam d bo slo s casom kj na bols :(
broken :rozicodam:

Super, me veseli zate, sem držala pesti in mislila nate  :clap:

veeelik objem  :-* :-* :-*
 :rozicodam:
arwen

Super broken...sam da si šla...mičken bolš pa če je po pogovoru ane?

Sam pogumno naprej...tle pa maš našo podporo!

poročaj kako si :rozicodam:

broken, zelo sem vesela, da v tvojem pismu ne vidim nešteto  :jok: , temveč kar nekaj  :)  :happy:   :kiselnasmeh: in podobne. SUPER punca. sej bo. počasi, a zagotovo. drži se  :clap:  :clap:  :clap:

itak da bo bolj s časom!!!!!!
carica si da si šla, ti se še ne zavedaš kok si nardila zase.
:oki:
lah si ponosna !
:pomezik:
res.
na pravi poti si, vidš ;)
:wav:
pa kr oglas se, pr men maš furo VEDNO zastonj ;)
:zardevam:
hehe, take care & b safe !!!
:rozicodam:

hvala usem :rozicodam:
ne veste kok mi pomenjo te besede pa podpora :-* :-*
taksist a ti zareš furaš taxi? s kje pa si  :P
broken :rozicodam:

bravo pupa, vidš si prebila led in zdaj se začne tvoja pot proti zdravju, jupiiii


topel objemček  :rozicodam:

LJ ;)
a furam al ne taksi pa presodi sama 8)

p.s.:usi smo mal taksista...

am  :sesmejem: kaj nj bi to pomenl  :sesmejem: :P

da prideš kdaj na kak naš zborček pa vidiš ;)
a vrabček res to žvrgoli al čivka na plejbek ;)

:zvizgam:

mislš srečanje :P joj čiz si me zmedu jz sm blondinka aweš :zardevam: :P
pridem enkrat ja mejbi s špeli  :) we will see :zvizgam:
drgac je tole ciz off topic  :P

bolš to kot :'( pa :jok: 

widmo.

:pomezik:

i guess :kiselnasmeh:

itak da je broken;) ti sam zdrži si že prvi korak nardila...ti sam tko naprej! res... :clap: :clap: :clap:

... broken, sem vesela zate ... res!!! ... drži se punca, pa poročaj, kako ti uspeva ... :rozicodam:

samo kot mnenje - ti ne predlagam stanovanjske skupnosti, ker so v praxi daleč od tega, kar naj bi predstavljale.
ima pa vsak svoje mnenje/izkušnjo.

bi mi povedala mau weč :unsure: :unsure: lastne izkusne? :kiselnasmeh:
slabs k doma ne more bit :kiselnasmeh: :'( b
broken :rozicodam:

lastnih izkušenj nimam, sem pa spoznala kar nekaj ljudi, ki so živeli v SS..
ne vem, mogoče sem same take ljudi poznala..

v SS pač vzamejo mladostnike iz "slabih" družin.
in to je vse.

vzgojitelji bi se morali pač pošteno potrudit, se ukvarjat in pomagat gojencem.
ampak vzamejo, da je to pač njihova služba. in se držijo pravil. ostalo je vse izven njihovih obveznosti.
saj to je znana zgodba, ki se dogaja iz ene skupnosti v drugo (šola, psih. ustanove, zdravstvo).
in če se noben z njimi ne ukvarja, hitro padejo v isti štos. in se v SS ustvari ena taka atmosfera - pomembnost družbe.. priljubljenost.. močna hierarhija kdo je kul in kdo ni.. in kdo si in s kom se družiš.. nasilje.. kraje.. družbene klike.. droge.. dilanje..

in so, na žalost, vsaj psihično, še vedno na istem.
med 6 ljudi, ki sem jih malo bolj spoznala iz SS so zdaj 4 ali na drogah, ali dilajo, ali oboje. in živijo neko "ulično" življenje. eden, sicer super dečko, je naredil samomor..( mislim, to je bila tudi zgodba zase.... je bila potem slika v novicah, če ga kdo prepozna.. si predstavljaš - on umre, pa ga sploh noben ne prijavi med pogrešane?! ) edino eni se je pa uspelo pobrati..

pa ni fora v drogah. ampak, najprej konstantno doživljajo nasilje. potem zaspustijo dom in izgubijo neko osnovo, ki naj bi jo vsi imeli (=družina). potem grejo v SS (kjer se noben ne ukvarja z njimi). in če ti zraven npr. še v šoli ne gre.. pa imaš v SS take družbe okoli sebe.. nimaš pa nobenega, ki bi dejasnko bil tam zate.. .. .. je težko imeti dovolj volje, da zmoreš vse sam.

zato sem rekla, da ima vsak svoje izkušnje. moja je pač res slaba.
sem pa živela v dijaškem domu, kjer je bila zgodba podobna, in vem kako je, če imaš psiho v krizi, potem pa še živiš v takem okolju - te kar vleče dol.

v glavnem,
če boš hotla it, itak prej vprašaj, v katero SS bi te dali. pa raje prej malo poguglaj, poglej za kakšne komentarje, če so.. itak greš pa lahko prej tja pogledat, da vidiš, če je to res zate.
ni zdaj, da bi rekla, da je v SS za umret grozno  :). samo škoda bi bilo, da greš na vrat na nos. predlagam ti, da prej malo pogledaš kako in kaj.

par mnenj:
http://tebizvoni.tuditi.delo.si/2007/04/10/pismo-ministru/ (http://tebizvoni.tuditi.delo.si/2007/04/10/pismo-ministru/)
http://tebizvoni.tuditi.delo.si/2007/04/13/3-pismo-ministru/ (http://tebizvoni.tuditi.delo.si/2007/04/13/3-pismo-ministru/)
(cinično, ampak se strinjam s tem, kar piše v povezavah)

http://www.zzsp.org/projekti.htm (http://www.zzsp.org/projekti.htm)

 :D :seznojim: :nehvala:
jz sm to tko razumela..da gres stran od doma k ti je res bed..k dozivlas psihicn nasilje..in si skoz tut s strokovno pomocjo k na gugalnc tm se truds te podpirajo ti pomagajo doma te pa obratn in te zatirajo..npr za pr loh se se tko odlocm d se trudm,pa zberm voljo pa nwm kaj delam znajo doma to pokvart in spet gre use k vragu in obupam in prejokam ceu dan..ok sj te nauci cez cas dobit "en svoj osebni prostor" v katerga noben ne more vstopit,oz da te to evc ne gane d ti je kokr zrak..sam to je ful tezko ane pa se avtoriteta je starsevska npr. ce je dobr d "preslisis" zadeve pr useh ne gre za to te zaljo itd.. ampk tut zato d hocjo to k jih tok mot na usak nacin drgac in sploh nimas izbire k se upirat itd..nwm no kok znam to razlozt :kiselnasmeh: pac da gres tja zivet,zto d si stran od doma..in tm dobis sobo in tko zivis zase uni "glavni" vazn d poskrbijo za osnove...ne rab se noben z mano ukvarjat in une sostanovalce lahko mirno bols odbijm k starse k majo avtoriteto..in pac od tm hods k psihiatru da prebrodim to otrosko krizo k je ze name ful vplivala..pac je lazi prebrodit neki k je blo kokr neki k se ti se vedn dogaja..to sm tko razumela..sj ne d grem ke d me tm resjo krize..dalec od tega...sam tko nwm te skupnosti pa to..kr bezis pred problemi..namest d se soocis z njimi..ok res d je doma tezi in d me je strah ce bom zmogla sam ce bom uspela bom tok bl mocna in srecna in ponosna..in pol me res ne bo mogl vec nc tko zlomt..ce grem pa stran bom pa zbezala pred tem in tm mi bo lazi sam ce bi se mogla spet soocit bi mi blo lah spet od zacetka tezko k k se ti ne soocas s enim problem ob seb je to da te ga naucijo prebrodit bl k teorija,soocanje pa praksa..ce kdo razume kaj hocm rect.. :o nc ne znam razlozt omg :'( uglavnm tko ne wem ce bi bla za to zrd teh razlogov ampk jz sm tiz k ti drgac razumela..
hvala pa za info  :rozicodam:

probi pa boš vidla. je še najboljša varijanta  :)

maah bzw...itk weč nwm kaj bom nrdila,zkaj use mi gre narobe..še naibl banalne stvari mi gredo narobe use mi z rok leti ( razbila sm okvir slike s starimi starši :'( ) prekleta usoda se poigrava z mano usak dan bl in bl..očitn mi hoče dopowedat nj že enkrt odneham..no sj sm skor že čiz..še okol sebe več ne pospravlam dol mi visi za use sam še smrt mi roji po glav..tok sm pametna usem svetujem neko teorijo k men ne pomaga...kao se trudm da nism skoz not sm bla pr frendici k we za use wem kok sm nesproščena itd. pa sm se za lastne pojme spet neki blefirala pa obnašala tko daa :o :o :o :'( in itk weč ne znam s svojo glavo razmislat..za usako stvar se sprasujem a je to res moja zelja,al od drugih..kdo sm kasna sm u resnic..nč weč ne wem..hočm d se ta mora konča..ne morm ne zdrzim eno terapijo na tedn..poletje je tuki da se oddahnem od usega kaosa in to da grem na morje zame poletja ni brez morja dve let sm bla zapored skoz na morju ne zdrzim doma umrla bom med nasimi stirimi stenami..nmorm bit dva mesca sam doma zto polet grem k ne morm bit z njimi...vem d je komi začetk d se bom komu zdela patetična sam sam tole sm hotla dt iz sebe predn zaklucm use skp...

pomagajte raj komu k lahko..men očitn nč ne more..sj sm ze vdala :'(

broken, tudi tebi se lahko pomaga.... tudi ti si vredna pomoči... tudi ti si plemenito bitje in kot tako zaslužiš najboljše.... je pa tako - najprej moraš sama sebi pomagat, sebe dati v prvi plan in... malček potrpljenja, saj veš, da še za čevelj obuti človek rabi malce energije  :) kar se pa nezgodice tiče


je premalo prostora na celem forumu, da bi opisala, kaj vse sem že jaz razbila,.... ufffff  :o :o :o

ne zdrzim...ze 17 let sama mora..mogoc ksn svetl trenutk umes pa me ne drzi vec nc gor..ne morm zdrzat vec..potrplenje..jah k bi ga blo usaj kej..preprosto ne morm cakat en let d se spravm u red..kr obsojajte me zrd tega..sj se tut sama sam ne morm vec prenest niti ene slabe stvari..k se mi bo res strgal...niti en dan vec ne vem ce bom zdrzala..kaj sele vec

zakaj bi te kdo obsojal? trenutno se pač tako počutiš - a to je le TRENUTNO stanje! ker veš, broken, lahko zdržiš! ker vem, da si močno, vztrajno, potrpežljivo dekle. In VEM, da bo sonček posijal in da se bojo stvari začele razvijat v tvoje dobro. Veš, broken, stavim, da se je v teh 17-ih letih, ki jih omenjaš, tudi kaj lepega zgodilo  :) in veš, vsi smo bili kdaj na tem, da smo mislili, da se nam bo čist "strgal" ... pa je nekako tisti trenutek prešel... in sedaj je lepši dan. Res je pa, da je treba vztrajnosti, potrpežljivosti, odločnosti, .. da je treba pač nekje začet ... da to ni čez noč, da kar precej boli... a na dolgi rok JE VREDNO.

In resnično JE lepo, da SI  :-* :-* :-*
 :rozicodam:

daleč od tega d sm močna in potrperzliva...to se trudm bit ze cel zivlenje pa ne gre...obcutliva,custvena prej...to ni trenutno stanje..se mi ze dogaja lep cas..pa pride ksn dan k se mau spravm k seb k kj pospravm grem km ... ampk pol se mi tko ne izide dobr in je se slabs k prei..ne wem..ne bom zdrzala niti enga dneva vec kaj sele tkole dolg d se resm...ni sans :'( nobene dobre stvari ni u moji blizni prihodnosti..samo sranje sama temaa ...in tizga k praus d rabs nimam in ne bom mela :(

hm, broken, kaj pa vem - kaj pa obisk psihologinje? za to je potrebno precej poguma  :)

wau ena stvar...pa stokrat sm se skor premisla tok casa sm rabla d sm sla..sj zdj mi je pa zou da nism sla ze prej..pa itk se en datum mam sele u petk pol bo mela dopust..pol bo pa ze konc poletja pa spet sola ja supr pa 4 letnik pa matura...k vragu z usem :'( nwm ce ne bi po en stran sla nairaj u bolnco k mas 24 ur pomoc in to sam ne polet k poletje je zabava zame pa je ne morm met ker mam uniceno psiho :'( :'( :'(

Broken....jaz sem sel v bolnico pred nekaj leti...tocno med pocitnica....pa ti moram reci da sem
se tam spocil. Nabral moci .... dobil nasvete kako koncati solo in vsaj omiliti svoje tezave...
po 3 mesecih....sem se vrnil v solo....izdelal.....in koncal solanje.....

ma ne bom zmogla...sm ze obupala

ja, ena stvar... vsaka pot, dolga tisoč milj, se začne s prvim korakom. :)  In ja, BOŠ zmogla  :-*

kako ze...ce ne vidm izhoda iz te teme...poletje pocitnce d se odklopm totaln so ble do zdej samo sranje in naprej ne bo kj dost drgac..k tut ce grem ke sm tok nesproscena,sblefiram use grozna sm  :o in je se slabs >:( :seznojim: noocm met tazga poletja..ne nocm ceu let cakam na poletje da se odklopm in use fak..da bom gledala ceu let nazaj na ta dva usrana mesca in mela grozne spomine...lanskoletni spomini so me komi drzal gor ... preprostoo ni fer.. zkj tkrt k sm naibl na dnu k naibl rabm se ti use se dvojno bl sesuje in te folk zapustii :jok: :jok: sovrazm sebe, sovrazm ta svet..kje lah iztopm? nocm vec dneva tko zivet ne da zdrzim s temi terapijam enkrt na sto let :'( :'(

broken, danes je v Lj. bowling - lahko prideš (oprosti, sem pozabila, kje si doma).

..kako to, da so bile dosedanje počitnice vedno tako grozne? oz. kako veš, da bojo tudi letošnje? 

dosedanje so ble vedno supr zato sm zdrzala cez let s lepimi spomini in to..in usak dan u letu me je drzal misl na poletje gor..in maja k je blo najhuj sm mela usaj upanje...ampk letosne ne bom skor nc na morju se to k bom me daje obcutk grozne krivde kr nj bi sla z tisto "best" frendico.. k misl d je use kul med nama jz se pa počutm k d sm stopla cez use k mi je nrdila kr tko..in k je ona to drugim delala sm jo obtozevala..ampk jz hocm na morje ke :jok: :jok: :jok: fak  nemorm vrjet kasna sm*** :'( letosne pocitnce so za en ***** se nc se ne bom u red spravla k so dopusti in to pa se enkt na tedn :jok pa se d sm doma u tem sranju..ne morm umrla bom tuki ... se mtka mi lah dons u bolnc ostane zrd kriza in d smo sami s fotrom k bom spet mogla nwm kaj delat pa ne zmorm ne mooorm  :jok: :jok: :jok: ah bzw d grem kamorkol k itk se bom spet naibl bedn pocutla..k se bom pol tri dni sekirala kasn vtis sm pustla pa umes pa use..res sm *** in tut ce sm komu se tok kul seb nism in si ne morm/znam bit..sm pa z okolice lj drgac ja..sj bom sla mejbi do speli k smo se dost ujele pa tko..sam nwm itk grozaaaaaaaaaaaa :jok: :jok: :jok:

k je blo se tko hudo sm mela upanje poletja in to..zdj pa se tega nii :jok: :jok:

ja, pa je morje edino, v katerem vidiš pozitivno stvar? saj je še kup drugih reči, ki jih človek lahko počne..

Čisto jasno je, Broken, da so te tvoje misli simptom depresije in jih ne jemlji kot realne. Kar potrebuješ je zdravljenje, da vidiš, da nikakor ni res, da ti gre vse narobe ali da te nič več lepega ne čaka. Ampak dokler ne ozdraviš nima smisla, da ti jaz ali kdo drug še 100x napiše, da to ni res, saj nam ne boš verjela. Preberi skozi teh deset primerov pa premisli, če se najdeš v kateremu. Če se, to pomeni, da se te vsekakor da pozdraviti.

1. Razmišljanje v okvirih "vse ali nič":
je črno-belo razmišljanje pri katerem se pojavljajo besede kot so "vedno", "vsakič" ali "nikoli". Recimo, da padeš izpit in si misliš "To se mi vedno dogaja. Nikoli ga ne bom naredila." Ali pa, če ti nekaj ne uspe natanko tako kot si zamisliš, je to totalen in popoln neuspeh.
2. Prekomerno posploševanje:
če iz enega primera posplošuješ na vse. Na primer, en fant je nesramen do tebe. Vsi fantje so nesramni in se je škoda sploh ukvarjati z njimi.
3. Miselni filter:
je kot filter, ki skozi spusti samo negativne stvari. Vse dobro se pozabi ali ignorira, vidiš samo kar je črnega. Ena sama negativna stvar ti lahko pokvari celoten dan/teden itd. Kot kapljica črnila, ki umaže celo vedro čiste vode.
4.Izključevanje pozitivnega:
vse kar se ti pozitivnega zgodi ali kar dobrega narediš "ne šteje" zaradi takšnih ali drugačnih razlogov. Če npr. dobiš dobro oceno ta "ne šteje" ker je bil test lahek ali "se ti je posrečilo, ali kaj podobnega.
5. Prehitro sklepanje
se deli na
a) branje misli: "veš" da te nekdo ne mara tudi, če ti sam ni nikoli povedal, da je tako in se v skladu s tem obnašaš.
b)napovedovanje prihodnosti: "veš", da se bodo stvari slabo končale in se obnašaš in deluješ kot da je to že dejstvo in ne samo negativna predstava.
6. Pomanjševanje in povečevanje:
je pretiravanje v dajanju pomenov določenim dogodkom. Tako napihneš pomembnost in grozljivost ene tvoje napakice, ali pa v nič pomanjšaš kaj drugega (npr. tvoje sposobnosti). Sem spada tudi mišljenje, da je ena stvar (npr. neuspeh) katastrofa, groza in nemogoče za prenesti, v resnici pa je samo neprijetna.
7. Čustveno utemeljevanje:
to je sklepanje, da samo zato ker tako čutiš to mora biti res. Recimo da samo zato ker se počutiš manjvredno že misliš da je to tudi dejstvo. Ali pa da je nekaj nemogoče, samo zato, ker se ti zdi nemogoče. "Tako čutim, torej mora biti res."
8. Razmišljanje "moral/a bi":
poskusiš se motivirati za delo/karkoli s tem, da si ponavljaš stavke "morala bi narediti to in to/tako ali tako..." ali "ne bi smela narediti tako..". Rezultat so občutki krivde. Če te misli usmerimo na druge so rezultat občutki jeze in zamere.
9. Označevanje:
je ekstremna oblika posploševanja. Namesto, da svojo napako opišeš, si prilepiš negativno oznako "sem popolna zguba". Če npr. padeš na izpitu si nadeneš oznako "neuspešni študent" itd..
10. Personalizacija
sebe vidiš kot vzrok za nek negativni dogodek, za katerega pa v resnici nisi bila odgovorna. Npr. sine šprica pouk, mama misli, da to počne zato ker je slaba mati in pri tem ignorira 101 drug vzrok.

Če se najdeš v katerem izmed njih, to pomeni da ni s teboj narobe nič drugega, kot da imaš bolezen depresijo. Kar pomeni, da ni prav nič res kar ti misli govorijo (da ne bo nikoli bolje, da ti nič ne uspe, da se ti dogajajo samo slabe stvari), kar pomeni, da lahko ozdraviš in zaživiš eno lepo življenje. Kar je čisto mogoče in verjetno. Samo zdaj rabiš pomoč. Pojdi po pomoč.
Lp.

mam to pomoc enkt na tedn pa se to sam se enkt do 20 k ma dopust..sranje wm recm :jok:

ma konc je sj ni vec vazn :jok: :jok:

broken, si prebrala, kar je Anchi napisala? saj obstojajo tudi drugi strokovnjaki, pa krizni centri ipd.... nič ni konec, pokliči telefon v stiski, obrni se na osebno zdravnico.... poišči si pomoč, ker JE važno

mesa se mii..pa sm sama doma s bratoma..en je str 3 leta skor drug pa 14..in ucer sm ga ze mela tamalga vec k starejsi brt pa bi ga mogu met on dons vec..pa se ena ura ni mim in je ze tmau prhajau sm...sj ga ma ful rada pa use sam k ne zdrziiim...sam zaspala bi za skoz :jok: :jok:

broken, se mi zdi, da kar napišemo, prebereš bolj na hitro?

u kriznem centru sm ze bla tut s starsi..sam ni blo bols nc fotr me je ignoriru en tedn d sm prezivela pol pa spet isto..in zto sm vecinoma nehala vrjet u pomoc k sm tut bla na nasi socialni pa niso nc skp spravl..pa itk ce bi sla u krizn centr mi mtka ocitala d bi loh njej otroke zrd tega uzel...telefon pa to mi nau nc pomagu..kr ne morm o tem govort sam tkole k pism...se na terapiji sm povedala tko pac probleme ne kako se pocutm in to..se nc nism govorila ni tut zgledal k d mam depresijo  :'( osebna zdravnica je ***
sm vm rekla d ni izhoda

aj, aj, broken, spomni se, kako si bila nekaj dni nazaj zadovoljna in optimistična. pa spet boš. zmeraj bolj pogosto. le zdrži, čeprav ne bo lahko.
 :rozicodam:

to d en dan bl uredu druge dni pa sesutaa mi ni nc u oporo..sploh zto k sm uvidla d tko pomoc na en tedn :nehvala: :nehvala: :nehvala: :jok: :jok: :jok: :jok: :jok: :jok: :jok: :jok: rada bi resla tezave za uselej d ni tega en dan uredu k se mi neki lepga zgodi al pa k odmislm drug dan sm pa na robu  :jok: :jok: :jok: :jok: :jok: :jok: :jok:

nauči se, veseliti se lepih dni. prišli bodo. če ne danes, pa jutri. če se boš znala veseliti na za enkrat še redke "dobre" dneve, jih boš zmogla imeti zmeraj več. mi in terapija ti lahko pri tem pomagamo. vendar mora levji delež volje priti  s tvoje strani. nič nam ne pade z neba samo od sebe. pa četudi pade, moramo uloviti.....

ma ne razumes flip :'(
bmk za use dobre dneve ce je u ozadju se vedno use narobe in tok bl boli k sm na robu :'( :'(
pol se mi zdi k d je use zblefiran..sj ni blo pravih dobrih dni..kr je vedn stala ta mora za mano pa tut ce skrita..

in tega levjega deleza ne bom zmogla..ce do zdj nism pa sm tok poskusala pol :'(
adijo svet :'(

moja hči je tvojih let - pri svojih 13 letih je bila zelo obupana, črnogleda, nezadovoljna, jezna, nesrečna, se je rezala..... pa smo s skupnimi močmi prišli ven iz tega hudičevega kroga. verjemi, da ni bilo lahko. še najtežje je seveda bilo za njo, a tudi za vse nas. vendar sem danes IZJEMNO ponosna mati, da imam tako močni hči, ki je to zmogla!

vem, da ne verjameš, vendar te razumem in vem, kako razmišljaš. zdaj pa poskusi še ti razumeti vsa sporočila, ki smo ti jih napisali.....

broken, stara moja...
pol preveč si se nafurala. res
you are the drama EMO queen official ;)
veš kok folka je tuki bed, mogoče clo bol kot ti ?
pisanje teh nepovezanih nebuloz ne bo zmuval nobenga sranja.
men verjem.
pa sm isto bil fafan, tko k ti sicer iz drugih razlogov sam če sm mel filing
da ne bom sam zmogu sm enostavno prepustu stvar vetru da je odnesu use te misli,
k jih je itak producirala bolana glava al pa strokovno usposbljenim...
če je men ratal prežvet raka, pa zraven gledat folk skerim sm se konektu umirat,
useh starosti pa pol končno po skor 10 letih poiskat pomoč pa se zdravt
boš tud ti. sam ne ponavli naših napak... oz. moje.
ker te štekam čist, sam mislm da si stem pisanjem samo otežuješ stvari.
ker grejo na naroben naslov. ker  več kot instant tolažbe pa napotkov kle
ne morš dobit...očitno nihaš k delnice na azijskem trgu.....
in ko spet udarš u tla, poišč pomoč tm kjer sm jo tut jzt pa mnogi drugi...
brez veze safrat. je played out. že dooooolg časa.

use bo kul, sam treba tut narest kej u tej smeri nesam takrat ko si kul
ampak tut ko si tok u qrcu da če nebi blo avtomatsko bi tud dihat nehu ;)

Berem in nič me razumem.
V kakšnem jeziku pa to pišete..neka spakedralščina... :o

ja ne bi rekla d me :o mislm tega da sam dramatiziram mam dost ze od folka okol sebe tko da tega mi res ni blo treba spet prebrat..ampk hvala d si me opomnu kasna zguba sm..sj tko zaklucjem..pa bom dala mir usem ne sam vm

zarja, saj se da razumeti... to je "slovnica" naše mladine, tale tu je iz ljubljane, pa malo je pomešana z anglizmi. pa jo razumem, kljub temu, da sem iz maribora....

Jaz sem tudi iz Ljubljane pa nisem "stara" ampak naporno je brati take poste.
Mislim da če že pišeš nekaj kar naj bi bilo javno se moraš izražati tako da je tvoje pisanje berljivo.
To kaže samo na človekovo splošno razgledanost, če še pisati ne zmoreš normalno...ne vem no moje mnenje.

Debate o slovnici ne spadajo semle. Broken, sporoči nam, ko pokličeš na kak SOS telefon. Izgubit nimaš kaj.

mislim da to ne kaže na to da bi bla broken ne razgledana ampak na to da je stara pač 17 let in v takšni situaciji ki se je ne zna sama rešit mislim da je že velik korak naredila s tem da si je poiskala strokovno pomoč in je na pravi poti...se mora pa še veliko naučiti tako kot se vsi ki se spopadamo z depresijo, anksioznostjo,...

drži se broken mislim nate  :rozicodam:

Oh. Če smo že pri slovnici, spoštovana so-uporabnica, tudi TI uporabljaš anglizme (post)
in precej vejic ti manjka. Če te že tako grabi sindrom toporizma, bodi vsaj ti dosledna.
Ali v slengu današnje t.i. nerazgledane mladine: practise what you preach ;)
Sicer pa sam skušam pisati tembolj sproščeno, ker se mi nekega knjižno enotnega puritanstva
resnično ne da prakticirati, sploh, če se izražam med sebi podobnimi.
Smo na sicer javnem forumu, nismo pa na nekem komemorativnem simpoziju.

:rozicodam:

Joj, joj pazi da se ne razpočiš.
Tudi tebi  :rozicodam:.

speli, anch, res. sem ne spada debata o slovnici, še manj pa "napadanje" in žaljeneje nekoga, ki piše, kar in kakor čuti. da bi pa ob takšnih težavah mislil še na slovnico - no ja....  :ne:  :palecdol:


taksist  :clap:

broken, resno: daj si pomagat!

Nisem govorila o slovnici, temveč samo o berljivosti.
S tem zaključujem to debato.
Pozdravčke in mirne živčke vsem.  :)

broken, mislim nate  :-*

dobro jutro, broken.
kako si danes? včeraj je bil težak dan, zaradi vremena. danes se lažje diha. morda se tudi ti bolje počutiš? to ti želim.
pozdravček  :rozicodam:

Broken, javi se, ko boš lahko. Glede na vse o čemer sva govorili po messengerju, veš zakaj. Mislim, da nas vse zelo zanima, kako ti gre.

Broken caos,

prebiral sem tale post pa mi je par stvari sinilo na pamet za napisat. 1-super da to dozivljas in se zavedas stvari ze pri teh letih-pomeni ko bos 'predelala' vso bolecino preteklosti (17  let ampak teskih iskusenj) mas pred sabo se cca 70 let (+/-) zivljenja biti resnicno ti in zavite svobodno in srecno....za razliko od umskle kletke, ki nam konstantno narekuje kako moramo ziveti DA BI NAS DRUGI IMELI RADI. DA BI BILI KONCNO SPREJETI. Ves globoko v sebi sem preprican da je skoraj 95% ljudi na tem svetu, ki imamo v sebi prepricanje da nismo dosti dobri, da smo zgube in podobne reci, ki si jih ustvarimo v nasih glavah na podlagi zivljenskih okoliscin v katere se rodimo. Pa sej ze sama ves da gre v vecini primero za to da iscemo pozornost na tak ali drugacen nacin. Pozornosti se na drug nacin lahko  rece tudi da te nekdo sprejme, te ne sodi ampak sprejema tako KOT SI, brez dodatnih "anexov k pogodbi". Saj nek nacin, ce se res vprasas kaj pa je tisto kar cel svet vodi...iskanje ljubezni...da bom koncno naredli nekaj da po prav in tako bom ljubljen, da bom koncno nasel nekoga ki me bo ispolnil, da bom koncno kupil moj sanjski avto saj bom potem v oceh drugih pomemben ipd ipd ipd. Za raliko od 5% populacije (lucky ones) ki so prisli do globjega zavedanja kaj v resnici clovek je. Tu je kljuc za izhod iz trpljenja. Zelo sm cutil tvoje pisanje in dozivljanje in na momente se cutil veliko zalosti in obupa in vem da je to mala deklica v tebi ki ne vec kako naj bo da bi jo kdo imel rad...kot otroci si vedno krivdo za pomanjkanje ljubezni pozornosti in topline naprtimo na svoja pleca in tako nastane samoobtozevalski mehanizem v nas, ki potem seveda ko postane bolecina in frustracija prevelika preide tudi v samodestruktivnega...seveda saj lahko vidis da je mala 'broken" v tebi ze dokonca obupala nad svetom in da jo bo kdo sploh kdaj imel rad..da bi ji pokazal da je vredna tega zivljenja....To so globoke bolecine in te lahko zelo razumem v tem (sam sem jih dozivljal ali se dozivljam bolje:) da nam prevec vazn:):):) pri mal kasnejsih letih)...Ampak here comes d good newz!!!! Obstaja drugacecn nacin dojemanja situacije in to je sledec. Vsak clovek se obnasa, reagira, custvuje v doloceni situacij ...lahko reces tej situaciji tudi odnos v druzini, ljubezen do otroka ali kakrsna koli druga zivljenska situacija, skratka clovek (oce mama stric prijatelj itd) reagira po nekem notranjem 'programu" ki ima ustvarjenega na podlagi njegovih lastni iskusenj iz njegovega otrostva in odrascanja. Skratka ko te nekdo kritizira ali ne sprejema ali zanicuje se dogajata dve stvari...najprej je bolecina tvoje male deklice v tebi ki tako mocno hrepeni po sprejetju in ji gre vse cisto do srca, drugo kar pa je lepse vedeti je to, da se zaves, da kakrsno koli mnenje nekoga drugega o tebi je LE NJIHOVO LASTNO MNENJE o tem kako bi se sami kritizirali ce bi sebe videli v taki sliki. Skratka ce me razumes ti jim predstavljas nekaj na kar imajo oni mnjenje, ta mnenje pa je skreirano iz njihovih predstav kako bi kaj moralo biti in kako ne...recimo ce oce ni nikoli cutil ljubezni od njegovih starsev in je bila njegova mama totalen perfekcionist si bo on ustvaril program, da le ce bo perfeketen potem bo koncno enkrat zadosti dober za ljubezen od svoje mama, ki jo sedaj seveda se zmeraj isce v njegovi partnerki ali zeni ali ljubici ip ipd....problem seveda je da za tak program nic in nihce ne bo zadosti dober tako tudi on ne bo zmozen dajati ljubezi ker jo on sam ni nikoli bil delezen...seveda se ni spustil v sebe in te stvari ozavestil ampak so to vzorci ki krojijo takemu cloveku zivljenje iz podzavesti in nikakor ne bo prisel naprej.....Tukaj se potem zgodi preobrat da zacne clovek videti svoje starse kot nebogljene otroke ki se na vso moc trudijo ziveti po pravilih ki so jih sami dobili od svojih starsev....Naenkrat se stvari zasukajo ceprav si ti stara sele 17 in oni whatever they are...si ti tista ki si odrasla v zavedanju situacije in oni tisti ki so se otroci. Odpustit ni mogoce kar tako vem, tudi ni potrbno vse kar je potrebno da clovek spusti svojo bolecin iz sebe, ker je strup, ki mora ven. Ampak lahko uvidis mogoce situacijo z drugega zornega kota in se nehas truditi "pasati noter in ugajati" nekim pravilom. To seveda ne pomeni da gremo po svetui kot fanatiki in pocnemo kar hocemo:):) ampak pomeni le to da se mogoce lahko lazje izmotamo iz umske kletke ki nas drzi v tem zacaranem krogu kako bi zivljenje moralo biti.....zivljenje samo je draga Broken. In te programi ki jih imamo v glavi iz tega simpl stavka da zivljenje samo je, da je vsak vreden tega zivljenje in obstajanja na tem (ja res malce norem) planetu zemlja, te misli naredijo iz teh resnic popaceno sliko in potem zivljenje zivimo kot da je borba kot da se moramo boriti, iskati, uspeti, bolecine pridejo ker nam ne rata nismo dosti dobri ipd ipd.... skratka  "pekel" po domace ceprav naj bi bilo zivljenje nekaj kar je v resni rajsko...in tudi je le ne verjemimo prevec nasim mislim se manj pa mislim in kritikam drugih ljudi saj le kritizirajo sebe v resni ci zakaj bi torej zapadli v njihovo NE RESNICNOST. PA en velik objem in vem da  bos prisla ven is tega.

Love
z

uh, broken javi se nam kaj, že od julija ni nč glasu o tebi...
malo napeto vse skupaj postalo...

Broken, kje si?

Objem zate  :rozicodam:

Himiko

en lep pozdrav vsem..vem,minil je že skor celo stoletje odkar sm bila nazadnje dosegljiva..razlogov je več ampak trenutno ni noben več pomemben.. važno je da me je "prijelo" pregledati forum in evo me :) me je zanimal kako ste in tko da se javim.. ah ja.. marsikaj se je zgodilo.. stvari so sle precej navzdol  :'( vendar stejem vsak dan ko ne obupam za neko zmago.. ceprov se mi zdi use se vedno brezizhodno sedaj po dolgih mesecih imam koncno novo priloznost terapije.. individualne psihoterapije in nekakšno družinsko svetovanje.. ne vem upam na najboljše čeprav me močno daje tesnoba in perfekcionizem..sama sebi sem največji sovražnik..premišljujem tudi o antidepresivih kot dodatek psihoterapije..ker sploh ni volje do življenja,ni smisla vstat s postelje..ampak kadarkoli se prisilim četudi ni volje da kaj naredim ( k volji bi mi verjetno pomagali adji .. ) sama sebi postavljam take zahteve in merila da me še prehitro zgrabi tesnoba .. vendar sem tu vstrajam.. ceprav ne vem zakaj .. drzim pesti d enkrat izvem smisel vsega :seznojim: k sreči se vsaj nekako gor drzim ceprav s tem pobegnem iz realnosti in si bl skodujem k ne sam sama ne zmorem bremena bom se s sabo kadr me ne grabi tesnoba na terapijah ukvarjala..ah ja.. hvala bogu mam ob seb zdj res iskreeno in najboljše prijateljstvoo :-* :-* mojo spelii k jo mam koonc radaa :-* :-* k sm jo pred pol leta spoznala ravn na tem forumu tko da tnx u gays :) :rozicodam:

hej broken...ful te je lepo spet mal brat...me veseli, da ti gre nekak...sam tko naprej pogumno...pa vidim, da si vesela zarad prijateljice, kar je ful pomembno...tko da obema tebi in speli zelim čimveč lepih prijatljskih trenutkov...taki so res nepozabni!!!!


pozdravčk

O, broken  :rozicodam: lepo te je slišat  :)

objem pa držim pesti zate ; pa javi se še kaj, če se ti lušta, seveda  :)

Arwen

Welcome back :)

Me veseli, da ti gre na boljše oz. da se nekaj premika  :pomezik:
Drži se  :rozicodam:

MBovary