FORUM Nebojse.si

zanima me koliko je trajala vaša odsotnost z dela ob pričetku vašega zdravljenja do ponovne vrnitve v službo

hvala za odgovore

....2x  pol leta pri meni.

hvala masi...

jaz sem doma sedaj od 19.1.2009...sem boljša, ampak ne vem, če sem že za v službo

Aiii, toliko te je zvilo? Srečno okrevanje, Jazz!
Za službo pa boš, ko te bo začelo veseliti delo, ko si boš zaželela sodelavcev in izzivov (no ja, ali pa, ko te tja stera zdravnik...)

V začetku panične motnje nisem bila sposobna delat NIČ vsaj 2 meseca.
Samo čas zase sem potrebovala....počitek...branje..in dobsedno okrevanje..
Pri tokratni povečani anksioznosti pa sem rabila mesec dni oddiha od vsega...dela, študija...
V obeh primerih tudi AD-je.

Jaz sem bila odsotna mesec in pol, en mesec sem potem zaradi fizične izčrpanosti uspela delati po 4 ure.
Potem mi je šlo na srečo na bolje.

Upam, da boš tudi ti zmogla nazaj v službo, vendar si vzemi čas in dobro premisli, da te ne bo takoj spet zvilo.

Vse dobro ti želim,

marika

ja, saj...ne bi rada prehitevala, pa da se takoj spet zlomim

sem bila na bolniški najprej tri tedne, pa sem šla delat za en teden. Potem me je še huje zvilo in sem bila še enkrat dva tedna, pa nisem še bila dobra, ampak sem se bala zaradi službe, pa se mi nebi bilo treba in sem šla delat. No, ja, če sem iskrena, sem se v službi zamotila in je bilo po desetih dneh začetka na delovnem mestu veliko bolje.

dobra 2,5 mesca

Nekako 2 meseca, potem sem šla v službo pa sem omagala že po enem tednu, tako da sem ponovno ostala doma 1 mesec in potem sem še 1 mesec delala po 4 ure, da sem končno speljala

Pol leta že manjkam v šoli.

Prvo rundo sem bila doma 3 mesece,sem pa glede na razumevanje in potrebe moje šefinje postopoma hodila v službo 2 - 3 x na teden po 2 urici,da vidimo koliko zdržim  :)
Drugi padec je bil dosti močnejši in sem bila spet doma 3 mesece,več pa mi dr.Rebolj ni dovolil in tako sem šla takoj na 8 urni delavnik,a sem nekako zmogla.
Jazz jaz ti svetujem,da ne hitiš preveč  :oki:
Vsaka bolezen potrebuje svoj čas ozdravitve,seveda je to v veliki meri odvisno od vsakega posameznika.
Glede na to,da si deloholik - ti priporočam postopno uvajanje na delo !
Vse dobro  :pomezik:

lp

haha...si me nasmejala bikica, hvala...z deloholikom....
ja, sem, ker moram...sicer bi pa kr zabušavala, ampak je pač moj odnos do dela tak, da mora biti vse postorjeno in se čimbolj približati 100 procentnosti...

sem boljša, ampak ne vem, če sem pripravljena na psihiranje svoje nadrejene...delo, kot tako ni problem...

Jazz saj zato,ker vem kakšna si - sem ti napisala tako kot sem  :sesmejem:
Vem,da samo delo tebi ni problem - tudi meni ni - če je okolje zdravo .
Žal so danes taki časi,da smo veseli - da imamo službo - če pa imamo še fajn šefa in sodelavce - so pa to že nebesa ali karkoli neizmerno lepega .
Mislim,da bi bilo za tebe fajn še malo zabušavat in se hkrati navajat na psihiranje šefinje  :oki:
Vem kako je to sem sama dala to skozi  :seznojim:

lp

mislim, da bi psihoterapevta prej rabila moja šefica... ;)
sploh pojma nima kako se dela z ljudmi in da nismo boksarske vreče

Jazz, na žalost je takih šefov vse več, pa vedno mlajši so s premalo prakse in razumevanja :unsure: