FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni vsi skupaj!
Prvič sem na tem forumu... in vidim da je ogromno ljudi, ki se spopada z istimi težavami...
Že 6 let se vsak dan znova borim s to trdovratno in neprijetno boleznijo - depresijo!
Zamenjala sem do sedaj tri različna zdravila in nobena od njih niso prinesla nekega olajšanja... sedaj poskušam s številko 4. in čakam....še dva tedna da primejo, če primejo...
Zakaj tak negativizem, boste rekli... hja...ko clovek poskusa in poskusa, se bori z vsakim dnem posebej, živi v družbi, ki te bolezni enostavno ne razume in stigmatizira, po tolikšnem času počasi izgublja upanje, da bo sploh kdaj boljse. Zelo rada bi vrjela, da se bom pozdravila, vsaj do te mere, da si bom želela živeti, ker ne me narobe razumeti... vrjamem da je zivljenje lepo, lahko je precudovito... vendar jaz ga ze dolgo ne cutim tako, kot bi ga lahko!
Poskusam najti novo upanje in vrjeti, da enkrat pa res bo bolje, samo enostavno se to ne zgodi...in vsakič ko vrjamem in upam padem se globje in globje, ko vidim, da sem spet na istem.
Hudo mi je, ker sem v najlepših letih in tega ne bom nikoli dobila nazaj... Rada bi se smejala iz srca, cutila mir v dusi in neko spokojnost, cutila bi srečo v majhnih stvarem, tako kot sem jo vcasih, samo je ze tako dolgo nazaj, da se sploh ne spomnin kako je to...
Tako pa od mene ostane samo lupina, notranjost pa je mrtva.
Mi je zelo zal, vendar meni samo pozitivne afirmacije (ki jih tudi prakticiram) ali pa sprehod v naravo ne koristi.
Zanima me, koliko vas je takih, ki imate dolgoletne izkušnje s to boleznijo in koliko tablet ste ze zamenjali, da vam je bilo boljse? Vcasih imam obcutek, da mi nobene tablete ne bodo pomagale??!! Strah me je, da mi bo psihiater enkrat rekel, da zal ni vec pomoci??!!! Imam par dni ko se pocutim zelo boljse in si mislim, no sedaj pa bo, pa sem bila do sedaj vedno razocarana, ker se je stanje poslabsalo...

Toliko od mene...
Če ima se kdo kaksen predlog ali repliko je dobrodošel :)

Srečo vsem,
Gigli

Zdravo, Gigli; saj veš, da so AD-ji le pripomoček in da je od nas odvisno, kako in kaj? od našega zorenja, spreminjanja pogleda, vzorcev, dela na sebi... se rekreiraš, vzameš čas zase, bereš,... ?

arwen

Pozdravljen Arwen,
Hvala za odgovor...:)
Vem, da so Ad-ji samo pripomoček, vendar vseeno mislim, da bi me lahko spravili do te ravni, da si jaz potem lazje pomagam...ce pa nimas energije za karkoli in ce ti je vsaka malenkost oziroma vsakdanje samoumevno opravila tako tezko, da se komaj spravis karkoli, je pa to tezko.
Seveda se rekreiram, tudi si vzamem cas zase, berem,... vendar nimam obcutka,da bi bilo zaradi tega kaj boljse...:(
Hudo mi je predvsem zato, ker se ze toliko let vleče....pocasi zgubljam voljo in upanje....

Srečo vsem,
Gigli

kaj pa predelava vzrokov, ki so do tega stanja pripeljali?

Pozdravljena,
ja verjetno je razlog v tem, da sem bila ko sem bila stara priblizno 5 let spolno zlorabljena (vec let je trajalo) s strani nasega soseda. Vse skupaj se je zacelo 6 let nazaj, ko sem doma povedala za mojo izkušnjo ter prvic dozivela grozen panični napad...
Poslali so me k psihiatru, kateri mi je predpisal ad-je in tako se je vse zacelo. Zacela sem se bolj ukvarjati sama s sabo, postala sem bolj odločna in samozavestna, prebirala sem literaturo in spoznavala mojo bolezen.
Psihiatru sem kasneje povedala za zlorabo, o kateri pa nisva kaj dosti govorila...vsaj ni kazal neke pobude, da bi mu o tem povedala malo vec...Sla sem potem samoplačnisko na neko zasebno psihoterapijo, kjer so se bolj ukvarjali z druzinskimi tezavami in ne toliko z zlorabami. Nic kaj dosti mi ni pomagalo. Probala sem tudi pri bioenergetikih ter zdravilcih, vendar brez velikega ucinka...
Obiski pri psihiatru so bili redki (na par mesecev) in tudi sam obisk je trajal prb 10 min, zaradi prezasedenosti psihiatra. Hotela sem ga zamenjati, vendar me nikjer niso hoteli vzeti, ces da neradi jemljejo paciente od drugih, ker ima vsak svoj nacin zdravljenja!!?? ali pa so bili seveda prezasedeni.
Mogoče se mi samo zdi, da sem predelala zlorabo , pa je v resnici nisem.... ne vem. Ne mislim vec na to, ne obremenjujem se s tem, mogoče pa moja podzavest pravi drugače.
toliko o meni...
Dobrodosli so kakrsnikoli nasveti ali pripombe...:)

Sreco vsem,
Gigli

Pozdravljena Gigli,

upam si trditi, da doživetega nisi predelala. Če pa s psihiatrom nisi veliko govorila o temeljnem probleu - oprosti, ampak v tem primeru res ni bil pravi terapevt - moje mnenje. Kaj pa kakšna skupina za samopomoč? Ne znam ti svetovati kje so, kakšne so, vendar so. Zagotovo bo kdo od "starejših mačkov" na forumu znal svetovati.

Drži se punca - splača se!

gigli,tudi js mislim, da še nisi predelala preteklosti,  js bi na tvojem mestu vztrajala pa menjala psihiatra oziroma poskusila še s kakšno psihoterapijo...to pravico imaš...



Drži se!

ja, gigli, bi se kar strinjala; ljudje ogromno dogodkov pozabimo oz. potisnemo v podzavest; to je tudi logično, saj takrat, ko doživiš neko slabo izkušnje, ponavadi nimaš moči, da bi jo predelal in sprejel, zato jo je treba shraniti na varno, za čas, ko si nabereš več moči. To je tudi varovalka, saj bi lahko (se mi zdi) dobesedno znoreli ob tako groznih izkušnjah... organizem/možgani reagirajo obrambno,..zelo hud stres, ki je posledica travmatičnih doživetij, lahko vpliva na spomin... skratka, hočem povedat, da je dejansko v tvoji podzavesti žal vse spravljeno. Mogoče bi bil res čas za pravo psihoterapijo?

objem
arwen

Pozdrav vsem:)

Vsem po vrsti bi se iz srca zahvalila za vase odgovore...ne morete si misliti, koliko mi to pomeni.
Ja tudi jaz ugotavljam, da je mogoce problem ravno v tem, da se nisem predelala vsega. Dejstvo je, da sem bila tistega jutra dobesedno prisiljena povedati, kaj je bilo, ker drugace sem imela obcutek, da se mi bo kar zmesalo. Takrat se je zacelo s panicnim napadom in samomorilnimi nagnenji...Groza!
Zelo sem vesela, da sem se vpisala v ta forum, da spoznavam ljudi s podobnimi tezavami in da lahko take stvari nekako zlijem na tipkovnico:)
Clovek enostavno misli, da ko je na glas povedal tezavo ali izkusnjo, da je s tem napravil vse. Vendar zgleda, da se zdaleč ni tako. Veliko stvari je skritih v podzavesti, ki pa ne morejo na plano brez nase pomoči.... Se se bom trudila in nasla neko dobro psihoterapijo, da enkrat za vselej spucam s tem. In da se koncno pozdravim...
Vam bim sporočala, kako bo slo. Resnicno si zelim ozdraveti in ŽIVETI življenje.
Hvala vsem in vsem en VELIK objem!!! :)

LP, Gigli

super gigli...le tko naprej!!!

Jest jih sploh ne jem več. Jemal sem jih par mesecev pa so mi zmerno pomagal.

Pozdrav vsem,
Imam se eno vprasanje...in sicer, tisti, ki kadite: Jaz vsakic ko prizgem cigareto se mi utrip poveca 100% in počutim se obcutno slabse...cutim paniko v nogah...pa cigaret naj bi pomirjal...
se to tudi vam dogaja??
Vem, da moram nehati kaditi in to nameravam tudi narediti, ker je res slaba razvada!!
Vendar me pa zanimajo vase izkusnje s tem..

Lepo se imejte..
Cmok!!
Gigli

to pa prvič slišim; cigaret je razvada in samo to, razvada in to ..no ja, nič kaj prida razvada..., pomirja pa kaj drugega... prijetna glasba, avtogeni trening,... zeliščni čaj.....

Tudi jaz se po cigaretu tresem, ali cela ali pa vsaj roke. In srčni utrip se tudi
pospeši. Najhuje pa je, če že tako raste živčnost, napetost in strah, pol pa
še čik povrh, pol pa res mislim, da se zibljem v vesolju. Cigaret pospeši srčni utrip, in neprijetne občutke tako še potencira. Ampak jaz bi to povezala s tako imenovano hiperventilacijo (kadim zelo na hitro). Je pa čik itak slaba razvada,
da bi pa sam po sebi povzročal napade panike, pa sigurno ne.
Lp, Oliva

hej -
želel bi dodati le svoje dva centa okol recikliranja vzorcev, ki pripeljejo do stanj
kot jih opisuje Gigli...
nekaterim to resnično uspe in jim v pozitivnem smislu zavidam, da so sposobni ˝predelat˝
lastno karmo... pa vendar.
kaj pa če vsa ta reciklaža da sicer rezultat vendar je popolnoma neuporaben oz.
tokrat dan na plano, da izgubi vso vrednost in je lahko samo še v večje breme ?
z vso svojo ničnostjo in težo obenem ?
želim reči le to, da navkljub kristalno jasnim pokazateljem vsi ne zmoremo zgolj z razumom
preseč neke občutke, ki pahnejo v omenjena stanja...
bolj se mi zdi, da vsaj pri mojem tipu depresije čas preoblikuje in naredi nekatere galerije
nekoč ali toplih ali neprijetnih barv črno-bele. zgolj spomin.
se iskreno opravičujem če pišem rahlo zmedeno in preveč splošno.
sem nov in še iščem svoj sedež v razredu ;)

lep dan naprej, T.

rada bi vam priporočala v branje eno leposlovno knjigo, napisano na osnovi resničnih dogodkov. naslov je : In besede so razkrile, avtorice se ne spomnim, mislim da je francozinja. Govori o ženski, ki je zaradi zdravstvenih težav, pri katerih ji zdravniki niso znali pomagati, pristala na psihoterapiji. Zgubila je že takorekoč vso družino,.... Knjiga opisuje potek te psihoterapije in kako sama počasi razkriva resnico o sebi in svoji preteklosti, globoko zakopano v podzavest... Vmes prenehajo tudi zdravstvene težave.... Vsi, ki nosite težka bremena iz otroštva, zlasti zlorabe....zelo priporočam to knjigo.

LP
Ribica

Pozdrav vsem,
Spet se oglašam...
Trenutno jem Ad Effectin ze 3 tedne pa se mi zdi da je bilo do sedaj malo malo boljse, danes sem pa spet taaakooo zivcna, da je groza. Skoraj da popolnoma nezmozna za delo..no pa vsaj veste kako je to.:(
Pri starih arhiviranih mailih na tem forumu sem nekje prebrala, da vcasih Ad-ji optimalno delujejo sele v 8. tednu?? Je to res? Je pri kaksnemu od vas tudi toliko casa trajalo, da se je končno nekam premaknilo?
Kot sem ze rekla, pa vrjamem da me imate ze poln kufer, ampak res me je strah!! Tole so ze 5 Ad-ji in ce ne primejo, ne vem kaj bom. Vem da obstajajo ljudje, ki so jih zamenjali se vec preden je prijelo ampak vseeno se bojim, da meni ne bodo nobeni...:(

Hvala, ker me berete:)

Sreco vsem,
Gigli

P.S. Imate forumci mogoče kaksna srecanja? Rada bi se jih udelezila, ce jih imate?

Gigli, dejansko se učinki AD-ja poznajo šele čez čas, a namesto tebe nič ne naredijo.. misli ti pomagajo zbrat, laže se skoncentriraš, ..ipd, delo s sabo, z našo notranjostjo, pa je izključno na nas samih.

Srečanja so, tu preberi kaj več:

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/board,10.0.html

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/board,12.0.html

Pozdravljeni,
Spet se malo oglašam....trenutno sem v 5 tednu jemanja ad-ja Effectina in imam resnično ogromna nihanja v počutju. Včeraj sem kar naenkrat postala veliko bolj sproščena, dobre volje, tako se ze res dolgo nisem počutila... naredila sem ogromno stvari, ki jih prej nisem bila sposobna. Res je tudi, da že res zeeelooooo dolgo nisem bila na dopustu in trenutno ze drugi teden delam 10 ur v službi (zdrzim komaj), vendar sem sama in nadomeščam sodelovko, tako da ni druge... :(
Danes sem se spet zbudila z ogromno paniko, anksioznostjo in vsem tem sranjem... tole nihanje je res naporno... najhuje je z upanjem... ko ze upas in delas na tem da bos bolje...vceraj sem sla tect (kar je nenormalen uspeh!!!!:)) in se sprostiveno tehniko sem delala pred spanjem, danes pa spet isti drek!!!
So to mogoče še stranski učinki od zamenjave ad-ja?? Nekje sem tudi prebrala, da so to lahko tudi odtegnitveni simptomi??!!
Mi kdo od vas lahko pove malo vec o tem... in pove svojo zgodbo?

P.S. 21.06. pridem na srečanje...sem se opogumila:))))
Zelo sem vesela, da sem odkrila ta forum in spoznala vas vse:) objem za vse!!
Gigli

Gigli, vsi zdržimo le do neke meje, potem pa malček kapituliramo... tudi vsakdanji stresi primomorejo k razpoloženju slehernika, izgorelost lahko doleti vsakogar.... Upoštevaj, da so določeni simptomi tudi znak vsakdanjika.

arwen   

Gigli, te popolnoma razumem. Sama sem bila najbolj utrujena ravno od teh nihanj, ko sem se en dan počutila super in sem si z optimizmom govorila, da mi gre bolje, da zmagujem, potem pa naenkrat padec na dno, ko sem si govorila, da itak nič ne pomaga, da se ne bom nikoli izvlekla. In nekega dne mi je prišel pod roko nasvet, naj si vsak dan pišem oceno za pretekli dan: kako sem spala, splošno počutje, in podobno. Res sem to začela beležiti in sem si še posebej pobarvala dobre dneve. In ko mi je bilo hudo, sem samo vzela tisti zvezek in pogledala, kako se mi število slabih dni zmanjšuje, dobrih pa povečuje in mi je bilo lažje. Prve tri mesece jemanja AD pa sem imela zelo veliko slabih dni. Zadnja dva meseca pa nobenega in sedaj že zmanjšujem dozo, sem na polovički. Sicer se mi je stanje malo poslabšalo, ampak menda je to normalno pri spremembi doze in se potem popravi.
Zdrži, čeprav vem, da je zelo naporno. :oki:

Je sedaj kaj boljše?
Namreč tudi jaz imam nihanja in jemljem Efectin, ampak že več kot 1 leto...

Heyy,

Ja v bistvu mi je potem prijel EFFECTIN ER 150mg ...takrat sem bila že tako pod stresom ker sem menjala službo pa se ad-je in takrat se nisem vedela da obstaja odtegnitveni sindrom-torej poslabšanje stanja....tako da cez poletje moram rect da je bilo kar vredu...sedaj kaksna 2 tedna pa spet močno poslabšanje...mislim tudi da vpliva samo obdobje...ponavadi sem vsako leto za zimo slabše...več anksie,več neke žalosti...

Lep pozdravček vsem :)))))
Pridni bodite
Gigli

Še nisem zasledila, da bi se kdo pohvalil, da se je pozdravil :'(

O ja. Pa so. Le foruma ne potrebujejo nič več. Nič nimam proti, da me pozabijo. Čim več naj jih bo. :)

He he jaz sem tud razmišljala o tem, ko sem prišla gor.

jap, pa so se pohvalili:

http://www.nebojse.si/Forum/index.php?board=15.0

Ja, tud jaz se spomnim, da je nekdo ravno odhajal iz foruma, ker se je pozdravil in mu ni več toliko potreben.. sem pozabila ime, ampak sem bila pa ful navdušena, da mu je uspelo v stilu - uuuu, potem je upanje tudi zame  :) ..

no, upam samo, da se ni vrnil spet nazaj in rekel, da ima spet iste težave he he  :pomezik:

Hojla predragi forumovci :)

Spet sem malo javljam...
Hmm..trenutno obdobje je vsako leto pri meni slabše..tam nekje oktobra se začne in potem so nihanja..par dni vredu, pa spet slabše. Mislim, da mi je v večji meri ostala anksia..in potem me ta povečana doza anksie vleče v depresijo...Kljub jemanju ad-jev so nihanja se vedno občutna...zadnje hujše obdobje je bilo približno 8 mesecev nazaj..takrat ko sem tudi menjavala ad-je in sem imela občutne odtegnitvene simptome...vendar zanimivo...že 6 let imam Dr.Rejca za psihiatra (katerega bom definitivno ščevljala!!) in nekako mi nikoli ni omenil, da ta sindrom obstaja..

Zacela sem si tudi barvati dneve...zelena za dobro počutje ter temno modra za slabo...pa bomo videli kako bo.. :))))

V glavnem, dragi strahci, hvala za podporo  :rozicodam: :rozicodam:

Lepo bodite in oglasite se seveda kaj..:)

Gigli

V tem času je pojav sezonske depresije pogost.
Dnevi so krajši, ni dovolj svetlobe.
Ni sončka. Turobno je zunaj...pol pa občepimo doma ure in ure...
Pol se nam pa kar spi in občutek depre se hitro priplazi.

Zato čim več gibanja po svetlobi....
Izkoristit dan dokler je svetlo...
Pozitiven pogled na svet, na sebe...

Gigli menjaj Rejca in začni tudi z eno dobro psihoterapijo.
Samo zdravila dobivat in kako ste kaj, da te vpraša, od tega ne boš ozdravela.
Pogovor, razčistit travme če jih imaš iz preteklosti,
delat vaje za analizo svojih misli/čustev/vedenj, dnevnik počutja pisat (evo to že delaš)...

Verjemi vase!

se podpišem pod Aslan  :oki:

...super oseba si in krasno napreduješ  :clap:

objem  :rozicodam: