FORUM Nebojse.si

Pozdraljeni...

pred več kot enim mesecem sem zvišala adje...jih jemljem zdej 40 mg cipramila...do tuki še vse kul...se mi pa zadnjih 14 dni pojavlja ena druga stvar, vsak dan se mi zgodi, da v nekem trenutku postanem popolnoma brez moči, čist in vidm megleno...celo telo mam čist mehko...pa še salbo mi rata (pa nism noseča) in to traja približno eno uro, pol je spet okej...cukr mi ne pade, ker mi dejansko ne more...tko da zej spet ne vem kuga to je...zej tko nardim, da eno banano pojem, pa pol vrjamem v to banano, da mi bo pol bolš...sam, ker se tale telesna šibkost al pa nemoč pojav lih kadarkol ne morm skoz banane okol nost...kej druzga mi pa niti ne paše...

a se je še komu kej podobnega dogajal?

Meni. In isto foro mam z banano. :-[ (pa še Smoothie Fructal s seboj nosim)

Samo je ta občutek bil tudi ko sem bila brez AD-ja.
Zato pa sem si merila cukr in pritisk redno doma, da sem se prepričala.
Zdej je še ščitnico treba preiskat....to še nisem šla.

Lahk je pa to res anxina fora: ne "boj ali beg", ampak "zamrznitev".
Ne vem še...

a res?

ja js tega prej nism mela...filing je pa tak...res težke oči za znort in se mi zazdi da bi se sam ulegla pa zaspala...hecn res...

jao če je to še ena anxa fora...k sm že misnla, da skor vse simptome poznam...ja jz tut pritisk pa cukr...sam tle je vse okej...tko da to dvoje je izključeno čist...

more bit kej druzga...no vsaj če ne druga sm potolažena da nism edina


čeprou, zamrnitev to se mi zdi res še najboljši izraz...

Jest si dam ponavadi takrat CD sproščanje in se uležem...
Po pol ure sem Ok.

ja sej sam problem je k nism doma...v službi mal teži to nardim...

kako si izključila sladkor, krasendan? imaš za si merit?

nimam lih doma...ma sm na kontroli vsake tri mesece pr osebni zdravnici...tak da je in pritisk in sladkor ok...

sem razmišljala o hipoglikemiji ...
si kdaj ne pojedla banane (ali karkoli drugega), ko si se tako počutila in je čez uro minilo ?

sm šla zej brat o tej hipoglikemiji, kr bolš da ne berem, k pišejo neki o komi itd...:)

hmm...a veš tko je, čudn mi je zato, ker pred tem "napadom" ni neke fizične aktivnosti...delam tle v službi, sm na miru itd in kr naenkrat jz čist omotična in brez moči, težke učke...itd...

to da ne bi banane pojedla še nism probala...k me je tut šele včer orenk zaskrbel...

pomladanska utrujenost je tudi ena od teh zadev...
se mi nardi kdaj... pa počakam, da mine  :kiselnasmeh: vstanem, grem na wc, pa mal sodelavki težit, se kao opdravim po opravkih po firmi, ... če je pa že ura skor 100, pa mrknem domov

Jest sem si v takem "omotičnem" trenutku..k ratam znenada čist švoh...
zmerla sladkor in je bil še vedno v mejah normale.
Bila sem pa prej prepričana vedno, da je zihr "cukr padu". (hipoglikemija)

Fajn si ga je izmerit na tešče...
Pa po jedi....
Pa itak, ko imaš občutek da je "cukr padu"....

Najbolje je pojesti košček kruha piše, če ti sladkor pade.
Je hitreje v krvi, kot če bi pojedu košček čokolade.
Nimam pojma zakaj tako.

Me pa veseli, da nisem edini "čudni" primerek...s takimi občutki.
In odtod pol moj strah pred omedlevico. Iz teh "občutkov"...

jah tole je mene kr mal zadel k strela z jasnega...

sam je pa filing predn skup padeš drgačn...kot tale...

eh...zmer je kej novga...

še zmer se mi zdi nekak najboljša možnost zamrznitev...sam kaj zdej, morm ugotovit pred čem zmrznem?

Kako pa kaj spiš?

Tale zamrznitev (freeze) je fora od avtonomnega (parasimpatičnega in simpatičnega) živčnega sistema.
Delujeta neodvisno od naših hotenj, zavedanja.
Večini pri paniki udari na boj ali beg (pospešen utrip srca itd..)
Sva pa z Reboljem to debatirala in je tudi Freeze čist realen.
Bolj se aktivira parasimpatikus.

Krasna a ščitnico si dala pregledat?

spim? dobro vprašanje...zadnji mesec po obrokih in izjemno težko zaspim, tko da ponočujem, pol k zaspim se pa zbudim...sanjam pa tut na velko in doživeto...

s ščitnico...dobro leto dni nazaj je bila okej...

hmm...aslan dej mi kej več povej pliz o telem freeze...pa parasimaptikusu...

Lahko je preprosto pomanjkanje spanca, ki se potem kaže v navalih hude utrujenosti. To se je meni dogajalo, ko sem morala vstajati pred deveto :-[.
Ampak je bilo grozno zoprno, ker so me ti "napadi" zaspanosti in nemoči obhajali med predavanji in sem morala res vsak atom energije porabiti za to, da nisem zlezla pod mizo.

Sem si malo prebrala o tem "parasimpatikusu" in "zamrznitvi". Pri tem pojavu sta aktivirana oba, tako simpatični kot parasimpatični sistem, se pravi, da ne bi občutila samo utrujenosti in nemoči, ampak bi se v vsakem momentu lahko sprožila reakcija "boj ali beg" (se pravi, da bi bila hkrati tudi zelo prestrašena in pripravljena na boj/beg). Simpatični sistem pri 'zamrznitvi' se v nevarnosti vedno aktivira pred parasimpatičnim ter ostane aktiviran tudi medtem, ko je aktiviran parasimpatični. To delajo nekatere živali (pa tudi ljudje), ko so soočene s plenilcem/nevarnostjo. Zamrznejo/se delajo mrtve in jo ob prvi priliki popihajo.
http://www.veroniquemead.com/pns.php (nižje pri "The Freeze Response")

Mimogrede, tam je tudi opisana reakcija onesveščenja, za vse tiste, ki vas skrbi, da boste padli skupaj od panike ;). Ne boste, ker za to, da padete skupaj, mora biti parasimpatikus zelo 'aktiviran' (upočasnjen srčni utrip, nizek pritisk), simpatikus ne sme biti aktiviran bolj kot malo ali srednje, ker potem ne boste padli skupaj, saj se vam bo povišal utrip in pritisk - to je pa ZELO značilno za napad panike. Torej dokler paničarite ne morete pasti skupaj, ker vam vaš lastni živčni sistem tega ne dovoli :).

krasendan,
vprašam zato, ker vem iz izkušenj, da je možno imet hipoglikemije tudi, če prej nisi bil lih neki fizično aktiven al pa jedel pred o-ho-ho urami ... se je meni to dogajalo (predlani) ... je pa res, da sma z dragim ugotovila, da sem čez čas boljša, če takrat kaj pojem (ampak fora je, da sem bla včasih tolk slaba, da mi je slabo delalo, ne pa da bi jedla) ... jaz ne pravim, da ti to imaš, samo povedat sem hotela kako je s to zadevo, da ni rečeno, da si prej ne vem kaj počel ali ne jedel ... ampak to se dogaja le nam, ki imamo motnjo v prebavi OHjev ... meni je na tešče cukr vedno vredu pokazalo, nisem pa imela merilca doma, da bi preverila kolko ga imam, ko sem bila slaba ... potem, ko se mi je enkrat to naredilo pri dohtarci (pri njej sem bila zaradi drugih reči) in mi ga je zmerila, smo vidli kje je keč ... pol so me poslali pa na en glukozni test (traja cel dopoldan) - tam so potrdili, da imam to motnjo
in ker si se prestrašila, ko si zasledila tisto o komi ... ti mora ful past cukr, da se ti to zgodi ... tebe nima kej bit strah tega ... sploh, če maš ob sebi vedno kej za dat v usta
sem se pa spomnila (ko sem prebrala post od anchi), da se tud jaz tako počutim kadar ne spim zadosti oz. slabo ... kar v sekundi rataš čist neki švoh ... in tud zarad ankse sem mela filing, da sem se kej podobno že počutila, ampak se ne najdem v tisti 'zamrznitvi'
kaj, če bi se pomenila s tvojim psih. glede spanja ?

Super napisano Anchi.
Takole nekak je tudi Rebolj povedal.
Da pri občutkih, da bom padla dol, (počasen utrip, nizek pritisk...deluje bolj parasimpatikus...)
da k se bom tega zares ustrašla se bo zagotovo aktiviral prvo simpatikus.

O tem sem že razmišljala..kaj če se nam ta občutek dogaja res kot "strah pred življenjem"...?
K bi se najraje skril in počakal, da se življenje spremeni, da skrbi minejo, težave da se rešijo...
Kot nekak znak "notranje nemoči", da se spopadaš z življenjskimi bremeni.

Anchi hvala za link...grem na branje....

uf, to pa zelo zelo dobro poznam ... in se mi še kdaj to zgodi  :zardevam:

Zadnja 2-3 meseca se mi skoraj stalno dogaja, ne samo včasih Arwen in Aslan. Enostavno bi zbežala in se skrila. Naj že vse skupaj mine. A kaj naj mine? Morda vse.

Čakam. Kaj čakam? Da bo nov dan, da mine noč, da bo konec kosila, da bom prebrala do konca...da me vsi pustijo pri miru, da jaz vse pustim pri miru, da prime AD, da se nehajo stranski učinki...da končam AD...da shujšam, da neham bluzit....da me povozi tovornjak...da... Tale *trenutno* že predolgo traja. :jok:

Ma ljudje moji...saj nimam 10 let in bi mi že moralo biti marsikaj jasno...a jaz vse manj razumem.  :'( Saj ni treba nič razumeti, samo vreči se v life pa kar bo naj bo...ampak...jaz tega trenutno NE ZMOREM. Čas pa polzi in samo obračam mesece na koledarju. Marec je že, pa se nisem premaknila že dolgo. Decembra sem rekla...po novem letu bo boljše. Pa ni...slabše je. Pa kaj je to ljudje moji. Besna sem, žalostna in nemočna.
Tole pa bo depresija, a ne? Ne vem. Jaz sem bila samo strahec do sedaj. Od sedaj naprej pa...najbrž kombinatorec.

alexx, si se obrnila že h kakemu strokovnjaku, se mi zdi, da rabiš strokovno pomoč? če ne - kaj lahko zgubiš? ne veliko. Kaj lahko pridobiš? Vse !

Sem poklicala poklicnega *čira čara* in grem jutri tja.  :)

Pri meni je problem, da bi rada imela vse. In brihtno bučo in dobro spala in čutila da sem živa (saj veš kaj mislim), ne da sem počutim malo *zamagljeno*. Hočem in nočem čustva.
Po preteklem letu na berglah, zdravnikih, policajih (saj se spomniš)...se niti ne bi smela pritoževati ker sem v ritki... :-[ In po načinu na katerem letos živim in zimi in megli in dežju.

A se me kdo spomni, da sem kdaj prav jamrala. Niti ni moj stil. Mislim, da prvič tu gor tako odprto. O strela...o porkamotorka...o  >:( >:( >:( >:(

Dernovškova nam je rekla "depresija je družabna bolezen"...
Rada se prilepi zraven...

In ker nam naša anksioznost onemogoča polno in brezskrbno življenje,
se zapiramo, počasi in nevede si ožamo bivalni krog...počasi ugasne nasmeh,
upanje v boljše počutje...čakanje na nekaj..in ko spoznaš, da ne veš niti na kaj...
In takrat so depresiji vrat odprta....

Sam se zato na vse kriplje borim proti tmurnemu počutju, čakanju in brezupju.
Magari muska, petje, ples..nekaj da preženem tmuročo, ki se želi priplaziti od zadaj nekje..
Tudi vice berem...samo da se počutje ne bi zasidralo v mlaki "krneki od lajfa"...

Levček moj. Kako si to lepo napisala in še prekleto res je. Tenutno sem zraven tebe v tej mlakuži 2-eh km zračne linije. Razen če je še kakšna žaba z depresijo skrita v Koseškem bajerju. Počnem isto kot ti in na vse kriplje brcam. Pišem blesarije...se norčujem iz sveta...tudi smejem se na glas.(Boh ne dej, da bi sosedje videli *slabo* Alexx).  Bi pa komot jokola ves dan. Noge me slabo držijo...in roke so mehke...in kako solzo tudi najdeš.

Saj bova zmagale in potem peljem Ruby na pršut. :oki:

P.S. Lažje mi pa je ker si zraven.

Pride tudi čas, ko ti ne bo težko pokazat komurkoli svoje počutje.
Sama sem se dolgo let smehljala, čeprav je bilo težko...
Objokana nisem šla ven...skrivala sem bolečino, žalost, razočaranje...

Zdaj je že dolgo drugače. Povem kako mi je, kaj mi je...
Pač imam težave....in če je dan težek povem, da ne morem ven, ker je anxa močnejša.
Z Ruby greva ven...včasih veseli in nasmejani, drugič pa samo malo..ker nisem za nobeno rabo.

Vsi smo ljudje, vsi imamo svoje dobre in slabe dni.
Ko kažemo resnične občutke, dobimo od drugh tudi primerne odzive...
Začutimo, da jim je mar za nas...in vidimo KOMU je mar za nas...
Naša iskrenost odpira iskrenost v drugih.

Alexx objem.

PS:
Ruby zna vajo: sedi in ji dam rezino pršuta na nos in "čaka"..sedi in strmi vame...
Zdej grem že lahko v drugo sobo in se vrnemin pršut je še kar na smrčku... 8)

jap moonica, sej kul da si vprašala...sm jz tut razmišljala o tej zadevi...in tenx za odg...

sem pa prebrala tisti članek k ga je anchi prpopala, sicer mam mal težav s strokovnimi izrazi, prbližn razumem kaj se zgodi, ne vem pa zdej al me more skrbet al ne...?

hmm...no sej če ne pa bom pač nosla kako malenkost v torbici za primer ponovnega "napada"...

Alexx...v bistvu če tko pogledamo ni najbolj kul čas...vreme---premalo sonca itd...plus, da je potrebno še spomladansko utrujenost dat čez...
Hej, kaj pa če nas prideš kej pogledat kdaj? itak veš, da ne grizemo...bo vsaj dan malo drugačen...

Hvala drage moje punce. RVM  :-*

evo ga...lih me je usekal spet...komi žvim, (kolnem)...dobr, vsaj vem da mine...

Tisti članek je bil samo za razlago pojava "zamrznitve", izvora tvojih težav pa ne poznaš(mo). Mogoče je samo pomanjkanje spanja, mogoče je pa tudi kronična utrujenost. Najbolje je, da pokličeš svojega psihiatra/zdravnika pa se pogovoriš o tem.

eh osebno mam zej eno čudno, k moja je na porodniški...bom pa s psihiatrom govorila o tem...

dokler mine, je še kul...sam od začetka sm zmer taka...po/trpim, dokler mi ne gre ultra na živce in me utruja...

je pa res da mi spanja kronično primanjkuje, ker tut tist kar ga je ni nič kvalitetnega...

hvala vsem za odg

Ej, sedaj se spomnim kako je to mene matralo.
Kar nenadoma se je pojavilo in čez čas tudi izginilo.
Prav tako sem ratala švoh. Nisem se tresla ali kaj podobnega, le ful utrujena sem ratala in nekako cunjasta-za nobeno rabo. Nekako se mi je dozdevalo, da mi primanjkuje energije, vendar mi nič ni pasalo pojest-kot bi mi bilo nekako na drugačen način slabo.
Vendar je to trajalo le eno obdobje. Sedaj že dalj časa nimam teh napadov.
Je pa res, da poznam te napade iz zdravega obdobja. Vendar takrat sem res bila brez energije.
Recimo kadar dalj časa nisem jedla, pa se učila.
Torej je precej verjetnosti, da je telo utrujeno, ko se ti to zgodi.
V službi se jaz ob takih prilikah odpravim na WC. Tam je mir in za minuto lahko zapreš oči.
Pomagalo bo tudi če kakšen sok spiješ.
Lepo bodi.

Tudi meni je situacija, ko naenkrat zmanjka energije dobro poznana.
Jaz sem se proti temu borila s tem, da sem spila kakšno kavo, da sem si dvignila pritisk. Vem, da kava ni najboljša, ker povzroča tesnobo, ampak meni je na srečo ne povzroča, pač pa mi res pomaga, da prebrodim najhujše. Je pa res, da si moram dati obvezno sladkor vanjo, sicer ni učinka. Sem poskusila tudi s tablicami čokolade ali frutabelami ter podobnim, pa mi ni čisto nič zaleglo.

Če sem si lahko privoščila sem šla malo počivat, drugače sem delala naprej in je nekako šlo. Upam, da so obdobja, ko sem naenkrat postala čisto šibka za menoj.

marika

hej marika...tudi jz sm poskusla tko ja...

hecno res, da čokoladka in podobne zadeve ne pomagajo...

Jz tut upam, da bo kmalu minilo tole obdobje...čeprou vem, da bi se mogla predvsem orenk spočit...trenutn se počutm kot 70 letnica, k bi vsako popoldne počivala...

tale utrujenost mi živce para...

Ma punce/fantje...ste kdaj slišale/i za pomladansko utrujenost...heheheeeeee. Bliža se spring time...zvončki so povsod...vrtnice že poganjajo...jauuuuuuuu...ke lepo. Mi smo pa kot cote....hehehe. Tole je izpod peresa naše psih. dr. Ilinove:

POMLADANSKA UTRUJENOST (http://vitamini.finechance.com/pomladanska-utrujenost.htm)

P.S. Jaz sem bila danes že 2x zunaj...hja...sedaj sem pa že utrujena. Taka sem kot gross mutti.  :sesmejem: :sesmejem: :kiselnasmeh:

sem jz to slišala...sam me tale pomladanska utrujenost daje že od začetka februarja...tko da mal sumim, da mogoč pa le ni pomladanska utrujenost...

hmm...hecn res...


k ne zaspim do treh zjutri...
da me vidte zjutri k se morm vstat...k se konkretno sama s sabo pogovarjam in petkrat prestavm alarm...groza...

in v čem bi lahko bil izvor nespečnosti? te kaj tare zadnje čase? se podzavest oglaša?.... kaj pa šiht - kako kaj kaže s službo - tudi tovrstne skrbi so lahko razlog nespečnosti....

krasendan, kaj pa pravi tvoj psih. na to ?

Ja...ampak lanjsko leto nismo niti imeli prave jeseni krasendan. Tema se je začela že konec oktobra. Vem, da sem 28.10. šla na pokopališče še na berglah...in je pričelo deževati...in sem morala čez gradbišče (tam kjer je barakersko naselje)...in od takrat skoraj, da ni nehalo deževati ali biti temno. Vse to upliva na naše počutje.
Morda mi strahci malo preveč časa posvečamo svojem počutja in njegovi analizi. :kiselnasmeh:

Letošnja zima je bla res sama tema. Za nas je to zelo obremenjujoče, zdaj pa še pomladanska utrujenost in to je dobitna kombinacija ;D

hmm...sej to je to...meni nikoli ni bil problem, če kako noč nism spala...sm pol naslednjo čist brez problema...tudi zato se temu nism toliko posvečala...tudi ko so se začeli teli dnevni napadi...sm si misnla okej bo že...ampak zdej sm pa že kronično utrujena...in seveda me je po enmu mescu pa pol, labavega spanja strah it spat...k se nočm več mučt pred spanjem 3 ure s svojimi mislimi...

arwen...ja dost premlevam...skrbi me marsikaj...kot vedno...tut služba ja...čeprou vem, da se bom znašla...če ne drugje v strežbi zmer koga rabjo...ne bi bil noben problem...mi pa fajn misli šibajo iz ene teme v drugo...se skušam sproščat ampak ne pomaga kej dost...še najbolj helex...sam to je tko...vzamem na 14 dni, da se vsaj en dan orenk naspim...

moonica...rebolj še nič ne ve...ker ga imam konec meseca...

kaj, če ga pokličeš ? poveš kako je stanje, kaj priporoča ... mogoče ti reče, da pridi kej prej do njega?

s*anje je, da če ti manjka spanja, konkretnega počitka ... se mi zdi nekak logično, da imaš zaradi tega samo še več teh 'napadov'

ja sej maš prov...mu bom mejl pisala...

Po moje te zato cez dan zmanjkuje. Ker ne spis dovolj ponoci, in ne dovolj dobro...


Kaj pa ce bi si vzela mal dopusta v sluzbi? Kako je pa cez vikende?

meni vztrajno pada nivo energije, vsak dan je huje. pa sicer dovolj spim in se tudi relativno dost gibljem, ampak sem kot cunja.

Ker sem se preselila iz mesta na podeželje,sem veliko zunaj na vrtu,kjer je dosti dela.Že po naravi sem človek,ki rabi dinamiko in zanimam se za nešteto različnih stvari,ki mi vzamejo ogromno časa a kljub temu se dolgočasim.Zadnjih 14 dni pa sem opazila,da mi že jutranja higiena predstavlja problem in porabim veliko energije,da se spravim pod tuš.Sicer še vedno vse opravim kod ponavadi, vendar traja....in kar na jok mi gre,ker v ničemer več ne uživam.Redno hodim k psih.-na tri tedne.Nisem dobila občutka,da bi bila psih. v zvezi z mojim zdravjem kaj posebno zaskrbljena,celo pravi ,da ji delujem bolje.Sama pa sem zgubila ves smisel obstoja.Vse kar čez dan počnem ,porabim vso svojo energijo,da mi uspe, saj se bojim,da bi zapadla v stanje,ko čisto otpovem-to se je zgodilo pred 20.leti.Potem sem pa leta garala,da sem se izvlekla.Jezna sem,ker mi je dano ,da moram živeti,ker meni to nič ne pomeni.Po drugi strani pa me je strah smrti.Ne morem se spomniti niti ene stvari,ki bi me razveselila.

dane, ena stvar se zagotovo najde  :rozicodam:

Objem  :poljubnjej:

Hvala Arwen.....,danes je že dobro...,pravzaprav sem ODLIČNO..in ne vem kaj je vzrok dobrega počutja...,ma važno, da je mimo.Še enkrat hvala. :rozicodam:

Krasna, kako si kaj? upam, da bolje  :rozicodam:

objem zate  :poljubnjej:

iii...tenx arwen :rozicodam:

sem mal bolje...zaspim prej...zdej se morm sam še zbujanj na obroke ponoči losat...

kar se pa energije tiče...je tut bolje...no vsaj vsak dan ni več teh čudnih "napadov"...


objemčk tudi tebi

Krasendan,tudi jaz se zbujam in spim na obroke,čeprav popoldne ne spim in sem cel dan fizično aktivna.Ali imaš recept kako se tega znebit?

dane zaenkrat sem ugotovila samo to, da v kosu prespim celo noč le, če sm notr pomirjena...da sem čez dan in zvečer umirjena...pol fajn spim...drgač mam pa tkole...po obrokih...