FORUM Nebojse.si

Že nekaj let sta zame najhujša meseca glede depresije marec in september. Avgusta sem začela jemati antidepresive in se je moje stanje precej izboljšalo, v glavnem bila sem taka kot sem želela. Zadnji teden pa se je spet pojavilo to mojo čudno razpoloženje, negativne misli, ni več volje do življenja. Pojavljajo se tudi fizični znaki, glavoboli, bolečine v želodcu. Imela sem velike probleme z nespečnostjo, sedaj bi lahko spala po 16 ur na dan, spet veliko jokam.Jaz sem za te težave obtožila marec, je sicer nekaj nesporazumov doma, vendar tako je bilo žezadnje pol leta, tako da do kakšnih velikih sprememb ni prišlo. Kako naj se skopljem iz tega oziroma kako naj sploh odklopim marc, ker imam občutek, da je to že zato, ker se ga že vnaprej bojim?

LP

Vsi imamo slabša obdobja.
Js sem ful vesela, da sem vsaj pogruntala in vnaprej približno vem, kdaj ta najhujše obdobje pride.

Ti imaš september in marec.
Jaz imam januar in avgust.

In včasih sem se avgusta, ko sem padla v depro metala v tla,
zakaj se mi spet to dogaja.. In se terala, da bom spet "normalna" in je blo vse samo še slabše.
Zdej pa vsaj vem - ko pride  avgust, in vsi laufajo na morje, da uživajo še zadnji mesec sončka,
in so oh in sploh veseli,... pač vem, da pa js tega ne zmorem.
In namesto, da tečem čez vikend na morje,
grem rajš za eno uro na kavo, potem se pa ostanek večera valam doma in gledam filme.

To je max. kar takrat premorem.
Ko pa pride september, pa vem, da se morm brcnt v rit, in to tud nrdim.

Enkrat je Matheu_ fajn napisal,
da ko pride tako obdobje, PAČ PRIDE.
In ni treba, da se mečeš v tla in tuliš v nebo, zakaj je temu tko,
ampak pač nrdiš to, kar takrat zmoreš.

In to mi je dalo mislt, da ne rabm bit tok perfekcionist pa nonstop pričakovat, da bom "up".
Ker to logično tud ne more tko bit.
Samo da "normalni" ljudje to normalno sprejmejo in si vzamejo lajf takrat pač bolj na izi,
mi depresivci se pa mečemo v tla od razočaranja, da nas spet daje depra.
Ko nisem ok, probam to spremenit. Če ne gre, pač ne gre.
In probam funkcionirat v okviru tega.
Ironično, potem slabo obdobje mine prej, kot če bi se terala, da moram bit ok.

Drži se.

Punci, če VESTA, da se kriza bliža, je naravnost neodgovorno, če se na krizo vnaprej ne pripravita.
Muha: če veš, da je marec kritičen - mar nisi mogla februarja kot pridna veverica znosit lešnikov, čtiva, prijetnih opravil, kakega branja - skratka neke samopomočne košarice skupaj?
Pa poskusi zdaj, marca je še 29 dni.

Zame je najhujši mesec december in tudi lansko leto sem se ga bala
Samo tako kot pravi Ton. Pripravi se vnaprej !
Poskušala sem si vzeti več časa zase, za sprehode, sproščanje... in začuda je bil zadnji december bistveno boljši, kot leto ali dve poprej.

Zato si je dobro vsak večer v postelji povedati (na glas), da bo jutri lep dan, lepši od današnjega. In ščasoma v to začneš verjeti.
O tisti samopomočni košarici... :oki:, dobra ideja.

Mene pa res zanima (to sem že enkrat vprašala), če res menite, da so te pozitivne misli, ki si jih ponavljate, koristne...ker mene moja mama cel čas v to prepričuje...
jaz pa nekako ne morem, kot da mi je nerodno sami pred sabo, da se s takimi fintiram....
Kaj je možno, da si s ponavljanjem teh besed (npr jutri bo lep dan), kaj koristiš? Ker jaz ob poskusu, da bi si na glas izrekla-Danes bo lep dan-čutim samo paniko, neki strah, nek čuden občutek goljufije-češ, kaj govorim bedarije, če je pa dan obupen in nikdar ne bo boljše...
Res bi rada vedela kakšne so vaše izkušnje.
Mogoče pa se bojim, da bi res delovalo in pol ne bi mogla jamrat :kiselnasmeh:
efka

ena primerjava: v 2dcl kozarcu je (še) 1 dcl vode. Pesimist pravi - kozarec je pol prazen, optimist pa kozarec je pol poln. Jaz sem bila pesimistka in sem vedno videla, da pol tekočine že manjka, da imam samo pol kozarca vode še. Z vsemi pripomočki (vključno s pomočjo dr-ja, psihologinje, samoanalize, ... in tudi s pozitivnimi mislimi) sedaj pravim - super, ŠE je voda v kozarcu - še celo polovico jo imam.

Efka, takoimenovane afirmacije so lahko hud larifari, lahko so pa tudi neka podpora naši samozavesti. Jemlji po potrebi, svetujem neko zdravo kritičnost in veliko humorja.

se strinjam ... pomoje je treba met eno mejo in ne pretiravat, ker drugače se zgodi to, kar si opisala efka - da se ti zdi, da sama sebe goljufaš in da si lažeš ...

če nimam samozavesti in si nisem najbolj všeč, si ne morem govorit: imam se rada, všeč sem si - in v to niti najmanj verjeti ... rečem si : lahko se imam rada - v smislu, da dopustim možnost za to, da se imam lahko tudi jaz ... lahko pomisliš na lastnosti, ki so ti pri tebi všeč ali pa so te drugi opomnili, da so jim všeč ... magari si te lastnosti napišeš na list in ga prebiraš ...

ali pa, če se ne počutim dobro, ne morem rečt: počutim se super ... če se pa ne ... mislim da je bolj pomembno, da si dovolimo biti tudi slabe volje in včasih malo down, a vendar ne dopustit, da tako stanje preveč povleče vase ... se zaposlit in početi stvari, ki ti sedejo; če ti res ni za kam it, ne it; če se ti ne da ukvarjat z določenimi ljudmi, se pač ne itd. ... pa gre mim ...

men se to najbolj obnese ...

Pozitivne afirmacije/misli/predstave so približno toliko učinkovite kot negativne. S tem, da negativne vadimo vsak dan, večkrat na dan, zato se nam zdijo bolj "resnične" kot pozitivne. Sami pa vemo, kako se počutimo po celem dnevu negativizma - za en drek. Torej ima ponavljanje določenih misli in predstav še kako konkreten učinek na naše razpoloženje. Če deluje v eno smer, lahko deluje tudi v drugo.

Ni neodgovorno.
Nevem zakaj ji očitaš.
Ko pride depra, pač pride. Narediš, kar takrat lahko. In to je to.
Ravno to je napaka, da imajo (imamo) depresivni ljudje pričakovanja, da bi pa morali biti 365 dni v letu super.  Pa ne rabimo bit. Ker tud "normalni" ljudje niso.

Meni je marec najhujši. Vsako leto takrat "naštepam" okoli 200 nadur, poleg rednega dela. Ampak si za to aprila privoščim kako lepo potovanje...npr. letos Tunizija.

Naj pojasnim, She, ne maram veljati za nekega arogantneža.
Če denimo z veliko verjetnostjo lahko pričakuješ, da se boš ob odprti kuhinjski viseči omarici že petnajstič z glavo kresnil ob rob, je po mojem neodgovorno, če po tistem, ko si bil vzel ven kozarec ali krožnik, vratc spet ne zapreš.
Če glede na potek zadnjih par let sklepaš, da si 'sezonski depresivec', je edino razumno, da boš tokratno depresijo skušal vnaprej ujeti, omiliti, nekako vplivati nanjo. Moja predpostavka je, da pred nastopom depresije nisi depresiven, torej si zmožen aktivnega upravljanja s sabo. To sem mislil.

Če bi bla js depresivna samo januarja in avgusta, bi tvoj nasvet razumela.
Potem bi bila vse ostale mesece dovolj "up" in bi se lahko pripravila na to edino obdobje, ko sem "down". Ampak se logično borim z depro še 100 dni v letu...

In če nisem sposobna oz. sem komaj sposobna brcnit sebe v rit v tistih 100 dneh, da se rešim depre, potem se komaj brcnim v rit tud takrat, ko vem, da prihaja krizno obdobje (jan. in avg.).
 
Lahko se ti sliši kot izgovor. Js vem, da mi bolj pomaga to, da se najprej naučim "preživet" taka obdobja, kot se le da, pa se bom brcala v rit takrat, ko se bo splošno stanje izboljšalo. Do takrat se nisem sposobna.

Konec koncev je recimo znano, da je zima bolj depresivno obdobje.
Statistično je januar najbolj depresiven mesec.
In koliko depresivcev se dejansko pripravi na to ? Bore malo.

In vsi depresivci približno vemo, kaj nas naredi bolj "down" in kaj bolj "up".
Ampak, če bi lahko kar tako ukrepali, da bi delali dobro zase in ne tisto, kar ni dobro,
potem depresije ne bi imeli. a ne.

Razumem tvoj nasvet, ampak v praksi depre to ne funkcionira.
Čeprav bi moralo in je to edino pravi nasvet, da je človek odgovoren za svoje stanje in se ne sme sklicevat na bolezen. Ampak na žalost ni tok simpel.

Zato je včasih boljše, da se naučiš sprejemat obstoječe stanje kot da se intenzivno boriš proti temu.

She, ni mi do tega, da te prepričam v svoj prav, ker pa si odlična sogovornica in mi gre na jetra, da se z nekom tako vrednim ne 'usaglasiva', bom poskušal še malo.
Celo strinjam se s tvojim zaključkom, ki si ga postavila: "Zato je včasih boljše, da se naučiš sprejemat obstoječe stanje kot da se intenzivno boriš proti temu."
Vseeno pa hkrati mislim takole: ne hodi bos/a pozimi naokrog. To je recimo eno samoumevno dejstvo: če hodimo v mrazu pomanjkljivov oblečeni naokrog, obstaja veliko večja verjetnost, da nas napade kak prehlad, gripa, znižanje imunske odpornosti... In naj bo človek še tako 'dol' - a se bo pozimi malo močneje zadekal ali ne?
Osebno sem proti vsakemu 'brcanju sebe v rit', sem izrazit nasprotnik vsakemu 'delu na sebi' (pfej!), ampak klinca palca: če za nekaj VEM, da mi prinaša ugodje oziroma zmanjšuje neugodje, potem bom to delal že po instinktu - zavestne odločitve niti ne rabim!
Sem zdaj kaj bolje opisal tisto samopomočno košarico?

So stvari, ki se lahko naredijo preventivno.
In stvari, ki se naredijo, ko preventiva ni bila narejena :) Logično.

In js pri konkretni temi upoštevam pri katerem koraku je oseba.
Če je še v možnosti preventive, se gremo prve možnosti. In tukaj se čisto strinjam s tabo.

Razlika pa je, če oseba pač zajebe in preventive ne naredi.
Takrat je pomojem nesmiselno govorit o preventivi in se obešat na prvo možnost, ker ji to ne bo čisto nič pomagalo. Če Muha napiše 28.2. da je marec depresiven, lahko jaz napišem doktorat iz preventive. Pa  bo mela ona kej od tega ? Ne. In konec koncev, tudi če ona to isto stvar napiše marca vsako leto, je to čis njena odgovornost. Še zmeri je nesmiselno, da ji očitam. 

Če se oseba pozimi ne "zadeka" in se prehladi, ji boš ti rekel - ja to je zato ker se nisi zadekala. Vidiš, mene pa to sploh ne zanima. Js probam vzet to kot dejstvo - oseba je prehlajena.
A lahko spremenim čas za nazaj ? Ne.
Kaj lahko naredim ? Upoštevam, da je prehlajena in ji v okviru tega svetujem.
Kaj bom napisala ? Naj pije čaj in vzame termoforko :)
Brez tistega "ja sej, zakaj se pa nisi zadekala".
Ker ej, ko ti pozabiš rokavice, ti to, da ti nekdo očita čisto nič ne pomaga.
Pomaga pa ti, če ti nekdo posodi svoje ali pa ti svetuje, da daj roke v žep. :)

Sej poznaš tisto, da če otroku rečeš, da ne sme polit kozarca z vodo, ga bo sigurno polil.... Js rajš tiho počaka, da polije pa mu potem mirno rečem, naj gre po krpo in pobriše. Voda se z očitkom ne bo pobrisala :)

Meni se zdi tak način bolj produktiven. Ma pa vsak svoje načine in svoje misli. Itak.

Imaš prav. Moj problem je le ta, da sem ves čas mislil natanko tako kot ti, She, očitno pa je tisto, kar sem napisal, zvenelo bolj z vrha na dol.
Kar me še zmeraj malo tišči, je le to, da bo poskusil z nekom stvarnim "Pa saj se znaš zadekati." Ker s tem dam obenem človeku vedeti, da spoštujem njegovo avtonomno odločitev i nga ne bom poniževal s tem, da bo na veke odvisen od mojega pokrivanja.

Si me prijetno presenetil z zadnjim postom, da si moje pisanje malo vzel v obzir.
Hvala ti & lep dan.

Tudi jaz sem ena tistih, ki mi je mesec marec katastrofalen kar se tiče počutja. Vendar sem prišla do tega, da se pošteno poglobim  in piščem  logično  povezavo......zakaj ravno marec! Uapelo mi je, ni mi lahko, ker sem namesto dpresije in tesnobe v popolnoma drugačni koži, sem razdražljiva, priperljiva.......narašča mi pritisk, da ga komaj kontroliram, sem kar malo hiperaktivna,jokam z jeze, pri vsem tem pa pokurim toliko energije, da sem kot cunja. Vendar se imam pod kontrolo, vem zakaj se gre in prepričana sem, da ga bom premagala.

Je pa res, da je mesec marec v mojem življenju pustil velik pečat, ki me je je spremljal skoraj vse življenje........Upam, da bom letos tudi s tem pometla, tako, kot sem z Božičnimi prazniki.

Držim pesti.

Vesna hvala......res mi veliko pomeni, ko te nekdo reazume in podpira.Uf, vsak korak na poti do vrha je težak in prinese s sabo nekaj novega........

Sem prepričana, da boš premagala...Sploh, ker točno veš od kje, kaj to je in zakaj je tako...veliko si dala skozi in zaslužiš si en umirjen lep spomladanski marec!

vsi si ga zaslužimo!

jola...kot pravi vesna, držim pesti!

p.s....meni je marec lep...čas, ko se odvržejo debela oblačila...čas, ko zacvetejo narcise...hihi...in vsem rečem...privoščite si malo narcisoidnosti v marcu!!!

pozdravčk

Ja, Krasna imaš prav........marec je res mesec prebujanja.........tudi jaz imam najraje spomladansko cvetje.....od zvonkčkov pa vse do tulipanov....Nadvse uživam v teh prvih toplih sončnih žarkih in petju ptic in tu načrpam vso energijo, ki jo še kako potrebujem.

Želim ti veliko pomladanskih užitkov :rozicodam:

Jola boš pometla, kakor jaz pometam z zimskimi meseci. Ne gre na hitro, vendar vsako zimo mi je lažje in proti temu, kar je bilo nekaj let nazaj, ko sem samo ležala, sem sedaj že čista desetka tako rekoč.

Drži se in naj ti pomlad prinese mir v srčku  :rozicodam

Hvala Masi, danes imam res najlepši dan v življenju..........prvič z užitkom praznujem svoj rojstni dan, ki ga nikoli nisem marala.....za to je še posebej poskrbela moja družinica, ki me je že navsezgodaj razveselila s presenečenji............Ja, tudi ta dan sem premagala...........Kako lepo je dihati s polnimi pluči....brez tesnobic in žalosti.......Res se spreminjam in vesela sem tega, to je zame res največje darilo....

Vsem pošiljam lep, topel spomladanski pozdravček :rozicodam:

Čestitke Jola..najlepše darilo sebi si ti sama, ker se spoznavaš, spreminjaš, zoriš.
Objem od Aslan
 :rozicodam:

Hvala Aslan........resnično čutim in upam, da je letošnja pomlad tudi v meni nekaj prebudila.........

Želim ti lep dan :rozicodam:

Draga Jola,

želim ti, da ti gre odslej naprej samo še dobro in najboljše. In da ravno zato ostaneš še naprej tako iskrena, čuteča in dobra oseba.
Od tebe sem se veliko naučila.
Vse dobro, res...
Vesna

Vesna tudi  ti si mi zelo veliko pomagala od vsega začetka, dajala si mi korajžo za sodelovanje tu na forumu in veliko vzpodbude na moji poti terapije. Zahvaljujem se ti za lepe želje in te lepo pozdravljam :rozicodam:

Jola, sem vesela zate  :rozicodam: