FORUM Nebojse.si

Pozdrav,
kot že sam naslov pove, imam problem. Sem iz Maribora, hodim v 4. letnik srednje šole in imam problem z javnimi nastopom, npr. pred razredom, ko izrazim svoje mnenje se počutim neugodno in pa ko se prijatelji pogovarjajo mi zmankuje tem za pogovor, posledično sem v družbi zelo tih. Doma pred domačimi pa sem zelo zgovoren. Približuje se maturo in potem faks, in se bojim, da me bo ta sramežljivost drago stala.
Prosim za pomoč, kako si naj pomagam? Obiščem psihologa - priporočate katerega? Mogoče kako drugače? Prosim za pomoč
Hvala
B.

Seznam terapevtov, tistih, ki jih priporočamo in ostalih je na naslednji povezavi:

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=27&Itemid=37 (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=27&Itemid=37)

To je samoplačniško ali preko napotnice?

Oboje, fant...

Žal je tako, da nam v življenju ni vedno z rožicami postlano..
Izraziti svoje mnenje, doživeti izkušnjo uspeha, povedati, kar znamo, kar si mislimo.... Ni enostavno.

Jaz celo mislim, da mora biti človek malce glup, da je totalno samozavesten.
Pametni ljudje se ponavadi zavedajo svoje majhnosti in če nimajo pravega, ustvarjalnega okolja, temeljev za graditev zdrave samozavesti - jim kar trda prede.

Torej, nikomur ni enostavno stopiti na oder in govoriti. Pa vendar.. nekaterim uspeva. Hvala Bogu, tudi tistim, ki imajo kaj povedati. Ker veliko je takih, ki na različnih odrih blebetajo same neumnosti...

Poglej... Ko si v nekaj trdno prepričan, ti ni težko o tem govoriti. Doma, v šoli, zunaj v družbi.. Verjetno to izkušnjo imaš. Ko nek predmet obvladaš, bo trema le prvih pet sekund, potem bo zlaufalo, a ne?

Tudi sicer v življenju je tako. Če pa smo prevečkrat doživeli neuspeh, še huje: če imamo izkušnjo posmeha, nejemanja resno naše osebnosti.. imamo težave.

Nekaj od tega dobimo v otroštvu, nekaj v družbi, prijateljskih krogih...To je potrditev!

Ja, poišči psihologa, poiščita razlog.. Praviš, da je doma ok, torej doma imaš priznanje, izkušnjo uspeha, kje se je potem zalomilo? To najbolj veš ti...

Pri najstnikih je razlogov lahko milijon.. Od stila oblačenja do banalnega razloga, kot je mozolj na nosu... Resnično.

Močno držim pesti, da ti uspe. Govoriti, fant.

Zato fant, pogumno, verjamem vate, govori... Nihče ni vrednejši od tebe, tudi če suvereno nastopa v krogih, v katerih se giblješ..

Malo sem nametala. Pa vendar: moč je v tebi, svobodo govora pa si moramo izboriti sami.

Govori!

Vesna

-->  Booko, vesnav ti je zelo lepo napisala - sploh s citiranim se izredno strinjam.

Bom pa dodala se svojo izkusnjo, ki je zelo podobna tvoji. Svoje case sem bila zelo sramezljiva deklica, de ne govorim o travmah v srednji soli. Ko pa je napocil cas faksa, sem zacela na novo - dobesedno. Odlocila sem se, da je cas, da si nekako izborim mesto v druzbi. Veckrat, cetudi mi je bilo strasno nerodno, sem se vklapljala v pogovore s sosolkami ter sosolci in zacuda - nisem se jim zdela cudna... No, ne da bi jaz vedla  :A) In se danes, po koncanem faksu, smo ohranili lepe odnose, cetudi se zavoljo delovnih obveznosti manj videvamo.
 
Kar hocem povedati je to, da poskusaj zaupat vase. Pa se to. Ko se bos naucil zaupat vase (ja, ni lahko, ampak pocasi se da, tudi s postopnim afirmiranjem samopodobe - saj tako je bilo pr men) , bos postajal vse bolj sproscen, s tem pa bodo tudi teme dezevale kar same od sebe.

Morda bi poskusil tudi s kaksnimi krozki, na katerih bi "vadil" samega sebe? Npr jz sem se kar mal zanalasc izpostavljala razlicnim situacijam, v katerih sem se preizkusala... Tako sem se vpisala na razlicne tecaje, hodila na javna mesta kot so knjiznice, delala kot hostesa v gledaliscu itd.
Da opisem, kaksna sramezljivost se me ja na zacetku drzala:  vcasih mi je bilo npr zelo tezko iti ze sami v knjiznico itd. Na koncu pa sem v knjiznicah - aka citalnicah - prezivela vecino svojega casa, saj sem tam studirala... Torej pocasi se vse da, obljubim!

Psiholoska pomoc je vedno dobra izbira. Saj nam marsikaj olajsa - razgrne nam pogled na dele nase osebnosti, ki so nam nedostopni, prav tako pa nas opremi z razumevanjem situacije, nasveti, kako se soocati z dolocenimi zadevami.  Zato kar pogumno s psihologinjo oz psihologom.

No, pa se to... Ljudje pravzaprav ne potrebujemo dosti za pogovor; veliko je ze samo to, da imas sogovornika, ki ti zna prisluhnit... Ti nameni toplo besedo, vzpodbudo, se s teboj smeji in ti stoji ob strani, ko ti je hudo.

Booko, drzi se! In verjamem, da ti bo uspelo. Na svojo sramezljivost pa glej kot izziv - saj jz tako gledam nanjo...

Himiko

Hej booko,

Ma nisi edini veš...jz tut zmerznem v množici, ko je treba kej povedat vse učke pa vame uperjene...

amapk, kmalu greš študirat...glej naprej, študijska leta so lepa...tolk enih poznanstev in dogodivščin. Samo bodi odprt, oziroma z odprtimi očkami in bolj prepričan vase...sigurno imaš veliko za povedat in zmer se najde nekdo, ki te bo z zanimanjem poslušal, samo vztrajaj...ker je super občutek...

Pozdravček

mene osebno je faks ... kako naj rečem... začel spreminjat (no, to sem se sama, a takrat nekako je tista grozotna zaprtos vase začela počasi pokat po šivih) ; vse, kar je bilo prej, sploh srednja šola pa - katastrofa