FORUM Nebojse.si

Zakaj se mi podira svet vsakič ko me partner zapušča in zakaj se mi to tolikokrat zgodi? Razumem, da ne morem biti vsakemu všeč, nekomu pa bi verjetno že morala ustrezat. Vedno ista zgodba, noro navdušenje z njegove strani, potem se zagrejem tudi sama, preživiva nekaj lepih mesecev, ko se zdi, da sva se končno našla in je obema lepo, ne teživa si, pustiva si osebno svobodo, hobije, prijatelje, podpirava in tolaživa se ko nama je hudo in uživava ko sva skupaj, skratka srečna sva. Potem se pa začne, počasi in počasi se ohlaja, brez posebnega razloga, krajša čas ko sva skupaj, manjši opravki postajajo pomembnejši od tega da bi se videla, sms sporočil vse manj in vse manj prijazna, bolj v stilu kako si, kaj delaš. Nekaj časa seveda ignoriram v obupnem upanju, da je samo normalna umiritev čustev, saj ne moreš biti nor vse življenje, (TEGA SE ZAVEDAM), skušam se na to prilagoditi, vendar postaja vse huje, vedno manj intimnega interesa, in na tej točki zapadem v depresijo, počutim se kot nebodigatreba, razočarana, da nikomur nisem všeč. Tako sem pristala v zvezi z moškim, do katerega nisem čutila nobene ljubezni in z njim preživela 15 let, zveza je bila neproblematična,človek pa čustveno hladen,kar mi je kar ustrezalo, saj ga nisem imela rada. v tem času sem naredila kariero, rodila 2 otroka, dobila velik krog prijateljev, veliko naredila na sebi. Vendar ljubezni ni bilo, ta odnos je bil prazen, služil je le zato, da sem bila nekam pospravljena. V določenem trenutku se mi je to zazdelo nepošteno, praznina in želja od nekdaj, da bi nekomu res pripadala je postala neznosna.
Prekinila sem zvezo in se čez nekaj časa spet zaljubila, zdaj v srednjih letih po 15 letih popolne suše in brez čustvene topline. Stara zgodba se je ponovila, še težje sem prenesla kot v mladosti, vendar sem si rekla ne bom se vdala, še bom iskala... In sem spet našla, spet zgleda samo začasno, zdaj sem na točki, ko sem ponavadi sprožila problem in odziv je bil ponavadi: "res bolje da nehava, nima smisla" in podobno. Do konca sem obupana, sedaj ne jem , ne spim, še najnujnejše komaj postorim, ves čas jokam, tudi z otroci se ne morem potolažit, zato ima slabo vest, da sem slaba mama. Bila sem tudi pri psihologinji, ker želim vedet kje naredim napako, kaj je narobe, pa mi ni znala povedat, je rekla da je včasih življenje kruto, da pa ne vidi, da bi bilo z mano kaj narobe. Zakaj ne najdem ljubezni, in če jo že ne, zakaj ne morem živeti brez nje? Bojim se, da to pot ne bom speljala,prevelike so že rane, pa tudi spet sem se navezala na tega človeka, ne bom prenesla, da ga izgubim.

Daniela, objem  :rozicodam:... hm.. poraja se mi asociacija na stare vzorce... mogoče kaj nezavedno nosiš s sabo ?

Veliko razmišljam o tem, pa ne najdem odgovora, vzroka, lahko kaj namigneš, kakšna ideja, vsake bilke se oprimem

Tako hitro in na daleč, predvsem pa laično, je nemogoče najti vzroke. V nas so.....v vsakem od nas različni. Pomaga kaj prebrati o tem, pomaga terapija, pomaga samozavest........... .
Najbrž najprej sploh rabiš izjokat se in prenehat s samoobtoževanji. Umiriti se, sprejeti dejstvo in počasi se vrniti v lajf.

Drži se. Vse bolečine enkrat minejo. Verjemi, preverjeno.

A.

Ja, res. Samo težko jih je prenašati, ko si sam notri. Najbolje je razmišljati o tem, da bo kmalu minilo.
Kaj pametnega ti zaenkrat ne morem svetovati. Sem tudi jaz v čudni fazi.

Čav Daniela.
Res žalostna zgodba, ampak ti moram povedati da sem se tudi jaz malo našla v njej.
Mogoče je to za to , ker smo premaalo samozavestni in ,če se nam enkrat nekaj zgodi imamo v mislih kaj če se nam spet in spet.
Jaz trenutno berem knjigo Skrivnost in se mi zdi odlična in najdem marsikateri odgovor.
Priporočam da si jo prebereš in mogoče najdeš vzrok tvojim težavam.
Drži se  :rozicodam:
Poly

Zdi se da imaš v sebi takšen vzorec... naključje preprosto ni možno.
Poly ima morda rešitev... priporočam branje in pa seveda psihoterapijo.. negativni vzorci so nadležni in nas oropajo sreče. Jaz sem že tudi izkusil to...AUUUUU!!!
Zdaj pa delam vse kar morem, da se spremenim..

Poly, hvala, knjigo Skrivnost sem prebrala, se trudim tako razmišljat, čeprav je v bistvu to utopija. Najbrž moja zgodba spada bolj med rubriko Odvisnost od odnosov, sem šele potem ko sem že napisala sem , videla da obstaja. Tudi jaz imam občutek, da bi se morala zdravit zaradi tega, ampak kje? Kdo se je sploh pripravljen s tem ukvarjat? Sem razmišljala, da bi prebrala kakšno knjigo Sanje Rozman, ampak se bojim, da me bodo še bolj potrle, ker so baje zelo krute in dajejo malo upanja. Ne bi si želela poleg vsega,trpeti še zaradi strahu, da zaradi kroničnega stresa zbolim za rakom
Azrael, kaj točno delaš, tudi jaz bi se rada spremenila, prazaprav ne, če dobro premislim, se ne bi, nič tako motečega ni na meni, želim le da me kdo sprejme tako kot sem , zakaj bi se človek moral spremeniti, tudi če je malo bolj občutljiv ali malo manj samozavesten, je to taka huda napaka? Mislim, da mene ubija to, da ni nikogar, ki bi me sprejel tako kot sem, potem pa začnem o sebi misliti da nisem vredu, da nisem vredna, čeprav se mi zdi da bi morala biti. Če pogledam okrog sebe ženske, vse živo se najde, pa imajo kar dobre zveze. MENI SE ZDI , DA JE TO KAR USODA

Usoda je veter, ki ga res ne moreš spremeniti.., če se še tako trudiš..

Jadra, ki jih naravnaš po vetru pa so v TVOJIH rokah, Daniela....Izbire so tvoje in samo tvoje...Dobri pomorščaki so pluli tudi proti vetru :)

..in odkrivali nove svetove...v tem je štos

Štos je v samemu sebi biti zadosti. Verjeti vase. Tudi to je proces.

..novi svetovi so v nas.. :)

Vse  to je mogoče res, ampak meni se zdi lepota življenja, če ga lahko deliš in živiš v dvoje, da imaš sorodno dušo, nekoga s katerim te veže tudi intimna povzanost in kemija, da se predaš. Ne mislim da moraš ob tem sebe zatajit in biti predpražnik nekomu za vsako ceno. Ko se ozrem naokoli, je večina parov zadovoljna. Ne veš sicer kako je v resnici, ampak en splošen vtis je tak. Jaz, ki sem zelo senzibilizirana takoj opazim, kje štima in kje ne.
A naj iščem naprej, pri mojih letih je že malo težko najti kandidata,  ali naj se še malo potrudim v tej zvezi? Imam občutek, da ga odbija, ko vidi da se panično bojim, da ga izgubim, pazim, da ne bi bilo očitno, ampak se ne da skriti. Po drugi strani pa ne vem zakaj bi morala svoje strahove skrivat, zakaj me ne potolaži, da ni tako, tako kot je naredil včasih. Še vedno pravi da me ima rad, z dejanji pa tega ne dokazuje, nasprotno. Nočem ga izgubiti in še enkrat dati skoz pekel prebolevanja!

daniela, rek: "spremeni se sam in spremenil se bo svet" drži ko pribito...


kolikokrat ti je že zagotovil, da te ima rad? kolikokrat ti je rekel, da BO ob tebi? in ti še kar dvomiš... - dvomi pa odbijajo, veš.

Ko ne iščeš več in se naučiš biti sam, zadovoljen sam s seboj, samozadosten in morda celo malce egoističen in egocentričen...takrat boš verjetno srečala sorodno dušo.

:oki: +  :clap:

Sem bila taka 15 let, pa se ni nič zgodilo, toliko manj verjetno, da se bo v prihodnosti. Veš imam že svoja leta. Ni enostavno.

daniela, jaz imam tudi že 4 spredaj.. in je sedaj šele dobro leto , ko lahko rečem, da sem druga, nova, prerojena... je bilo težko spremenit določene misli... težko je bilo vzorce zradirat in nastavit nove.. - a gre, veš  :pomezik:

to je višja kvaliteta življenja. Lepota je lahko tudi še kaj drugega. Totalka te razumem, tudi jaz sem se predajala.......pa se mi ne da razpravljat več o tem. Čist kul mi pa danes je, da sem vse višave kemije in intime sploh doživela. Ne glede na to, koliko sem potem plačala zanje.

Da skratim, šele ko boš sama sebi zadosti, bodo tvoje zveze s kemijo in intimo rahko res kul. Brez večnega strahu......a bo tale tut ušou.

No, tko jst videm pa mislem. Seveda pa nekateri tudi drugače.
A.

Lepota je eno preživetje pa drugo...D.tebi gre za preživetje..brez bergle....

Danijela,  v tem trebutku ti je zelo težko. Počutiš se prazno, neljubljeno, zavrženo. Poskušaj (vem da je težko) najti veselje v prijateljih, otrocih, raznih aktivnostih. Skoristi trenutek svobode za svojo notranjo rast. Ko si boš okrepila samozavest, ko se boš imela preprosto rada tako kakršna si, boš zadovoljna. Partner ti bo življenje le še bolj bogatil, vendar boš bila v vaskem trenutku sposobna živeti brez njega, ker boš to znala. Tako se ne boš bala, da bi se zveza končala, on pa se ne bo počutil tako ujetega v zevezi (razen če ima zelo nizko potrebo po svobodi - taki moški pa so bolj izjeme kot pravilo)

Vsak od nas ima svoje potrebe. Imamo 5 glavnih potreb. Poskušala sem te oceniti; od 1 (nizka) do 5 (visoka). (ko govorim v nadaljevanju o zvezi, mislim na prvo 15 letno)

Potreba po preživetju (3)
Potreba po ljubezni (5)
Potreba po moči (2)
Potreba po svobodi  (2)
Potreba po zabavi (3)

Kot sem te spoznala skozi pisanje, imaš srednjo potrebo po preživetju (3). Želiš varnost, želiš stabilnost, vendar te žene naprej potreba po ljubezni. Če bi imela močno potrebo po preživetju, se verjetno ne bi odločila za korak in se osvobodila mučne zveze, temveč bila zadovoljna s tem kar imaš (verjetno samo finančna varnost). Po drugi strani, pa ti je zveza uničevala zdravje in sposobna si je bla prekinit.

Imaš zelo močno potrebo po ljubezni (5). V upanju, da boš ljubezen končno našla, iščeš partnerja, ki ti bo to tudi to vračal. Brez ljubezni si življenja ne predstavljaš.

Imaš majhno potrebo po moči (2). Pripravljena si se partnerju prilagodit, dovoliti mu da je on 'vodilni', v zameno za ljubezen.

Imaš nižjo potrebo po svobodi (2). Če ti partner dovolj daje, svobode ne potrebuješ veliko, čeprav želiš imeti tudi del le svojega življena, ki te zadovoljuje in bogati. Vseeno pa mislim, da pred svobodo prevladuje potreba po ljubezni.

Imaš srednjo potrebo po zabavi (3). Kot si omenila si manj samozavestna, in sklepam da nimaš tako velike potrebe po spoznavanju novih ljudi, druženju, če ti partner vrača ljubezen. Imaš pa veliko željo, da to deliš z njim, in da vama le lepo, da se skupaj smejita, zabavata - če sta preprosto sama en z drugim.

Ko enkrat spoznaš svoje potrebe, hitro in pravočasno ugotoviš kaj pri partnerju potrebuješ, kje se bosta ujela in kje so razlike.

Doboro bi se ujela s partnerejm, ki ima večjo potrebo po preživetju kot ti (4). Ne bi te motilo, če bi skrbel za vajino zdravje, počutje...in ti dajal neko varnost. Če bi imel nižjo kot ti, bi bila skrb po preživetju na tvojih ramah in bi bila zaradi tega v konfliktu.

Njegova potrebe po ljubezni bi morala biti visoka (4), da bi ti lahko dajal tisto kar ti potrebuješ. Če bi imel potrebo po ljubezni nižjo, bi v zakonu trpela.

Dobro bi se ujela s partnerjem, ki ima zmerno potrebo po moči (3). Če bi imel višjo, bi to pomenilo da bi si te preveč lastil - v kombinaciji z veliko potrebo po ljubezni.

Potreba po svobodi bi morala biti nizka (2-3). Če bi bila višja, bi se kljub veliko ljubezni, ki bi ti jo dajal počutila prazno in neljubljeno.

Potreba po zabavi naj ne bi bila večja od tvoje. Če bi bila večja bi sicer lahko v tebi spodbudil v želji po večji zabavi, lahko pa da bi bila zaradi tega v konfliktu, če ti tega ne bi želela.

Ko enkrat spoznaš svoje potrebe, jih znaš oceniti pri partnerju in tako dovolj zgodaj ugotoviš, ali sta za skupaj. Partner se ne bospreminjal. Če si se sposobna ti na dolgotrajni rok, bosta uspela, kljub različnim potrebam, vendar bo do konfliktov večkrat prihajalo.

Mučen zakon  - pravi pekel je tisti, ko pri moškem prevladuje visoka potreba po preživetju in moči, ter nizka po ljubezni!

Nezadovoljstvo v zakonu je vzrok za nejevoljo, depresijo, jezo....Vendar je na nas, da se odločimo; ali bomo zbrali deprimiranje, ali se bomo odločili ukrepati. Z deprimiranjem in nejevoljo drugega partnerja odbijamo. Torej če želimo doseči spremebe, moramo nehati deprimirati in dati partnerju možnost da se poskuša nevsiljivo prilagoditi našim potrebam. Potem pa je le še vprašanje, koliko se je on pripravljen truditi in prilagoditi. Če ni pripravljenosti, je najbolje da nadaljujemo sami, ker lahko to privede do prave depresije, pri kateri pa nimamo več nadzora.

Upam da ni bil moj odgovor preveč direkten. Ponavadi sama želim da mi nekdo pove nekaj konkretnega, oprejimljivega, ker pomilovanja nočem.

Objem  :rozicodam:

Spreminjam svoja prepričanja, zavestno razmišljam o sebi in o svojem življenju tako kot želim, da je.
Temelj mojega napredovanja je knjiga Louise L. Hay - Življenje je tvoje. Glede na to v kakšnem stanju sem bil nekoč, je moj napredek zelo lep in opazen  :) :)

Če se nisi pripravljena spremeniti, boš najverjetneje še naprej privlačila tip moškega kot si opisala.
Ta vzorec je v tebi tudi če se tega ne zavedaš. Saj ne prvim, da se moraš spremeniti 100%... ti takšna kot si si OK, vendar pa očitno nosiš v sebi vzorec, da nisi vredna zveze kot si je želiš. Najprej je važno, da veš kaj želiš, torej kakšno zvezo, kakšnega moškega in potem zaupaj, verjemi, da si vredna tega in tako moraš tudi čutiti. Sicr pa odločitev je tvoja... poti so različne.
Veliko sreče in enega res čudovitega partnerja ti želim  :pomezik:

Tekačica, hvala za odgovor, tvoje mnenje in predvsem objem, nič preveč direktna nisi. Se kar strinjam s stvojo oceno mene in mojih potreb, tudi vem kakšen partner bi bil zame, samo povej mi ti, kje naj ga najdem, eni secer pravijo, da je moških kot solate, samo meni se ne zdi. Ali so vezani, ali problematični. težko je najti vsaj približno sorodno dušo, ta sedanji, se mi zdi oz. sem skoraj prepričana da je, pa se mi spet odmika, Kje hudiča naredim napako ?

Arwen, kako ti je to uspelo, da si zdaj nova, spremenjena, da si zredirala stare vzorce, povej mi PROSIM!!!!

Tega ti pa ne znam odgovoriti.

V Lidlu majo enga..sam je iz čokolade :)..je presladek..

daniela, univerzalnega recepta, se mi zdi, ni... jaz osebno imam za sabo na tone prebranih knjig, terapije pri splošnem zdravniku in psihologinji, pisanje dnevnika, redno srečanje na skupinah za samopomoč, samoanaliza... - spremljanje/opazovanje sebe v raznih situacijah + si razložiti, čemu sem reagirala tako, kot sem.... v mnogih situacijah sem v sebi prepoznala svojo mater... in potem skušam reagirat drugače, kot je v meni zapisano...

In vse to ni šlo čez noč - recimo cca 14 let... pa se še kar kdaj brcnem tja, kjer boli  :kiselnasmeh:

Tudi sama sem dala že veliko tega skoz, pa se mi zdi, da sem se samo bolj in bolj zapletala. V končni fazi ugotavljam, da se pravzaprav nočem spremeniti, se zdim sama sebi kar vredu oseba, rada bi samo našla nekoga, ki bi me sprejel tako kot sem , ki bi me imel rad tako kot sem, brez popravkov, končno za to tudi gre, noben od nas ni idealen, tudi če bi bil, bi bil to en sam dolgčas, gre za to, da sprejmemo tuje napake in da drugi sprejme naše in da se imamo radi taki kot smo, iz mesa in krvi, s tistimi pomanjklivostmi in prtljago iz preteklosti vred, saj, kdo je pa nima.

res je, daniela, saj delno se strinjam s tabo - samo - ta prtljaga iz preteklosti je tisto, ki nas ovira ..

Zakaj bi se matrali in potili krvav pot, večinoma zastonj in neuspešno, zakaj si enostavno ne priznamo taki smo in to je to. Ne rečem da bi moral bit človek kar počez zadovoljen s sabo, se strinjam, da je treba delat na sebi, ampak, da se spreminjamo v svojem bistvu? Jaz bi se takoj spremenila, če bi vedela KAKO, ker se počutim total nikakva, ker me nobeden ne mara, ampak ko se na dnu depresije res pogledam, se mi zdi, pa hudiča saj nisi tako grozna. Živcirajo me ta stališča stroke, da je treba sebe spremeniti, noben pa ne ve kako, mi pa lutamo v temi, beremo knjige, se poglabljamo v razne teorije, hodimo na delavnice, vsaka čast če komu uspe, jaz sem to dala skoz, pa nič, mene bi ozdravila samo ljubezen, tistim, ki je dana, verjamem da veliko lažje živijo, delajo, ustvarjajo, ne cerjamem da je to odvisnost od odnosov, ampak gola potreba. :-*

"Jah no...od vsega najraje delam potičke iz mivke na sebi. Je pa to dvorezen meč....taka sem in pika. Ja, seveda smo lahko taki, ampak svoje kakanje moramo potem tudi sami pojesti. Tebi je taka kot si kull, pa vendar ti to še ne daje pravice za zahtevo, da si kul moškemu, ki si ga želiš ob sebi."

Vse sem dala v navednice, ker niti malo ni napisano samo tebi. Čisto mirno lahko rečem, da je napisano meni. Ja. Tudi jaz sem bila pred kakimi 7 leti naveličana svojih bolečin, kadar se je kaka zadeva podrla. Pa sem en dan na pragu ob cigareti ugotovila, da, če porežem bolečine, bodo tudi visoka veselja odšla. In sem se zavestno odločila, da tega pa ne dam. In sem tako še vsake toliko časa trpela ko norc, ampak tudi uživala največja veselja. ............dokler.............ni en dan prišlo totalno razsutje. Nisem ga sprejela. Ne. Jaz sem še kar z glavo rinila naprej......ne, jaz zmorem vse....tudi to bom poštimala.....bla bla bla.

S totalko, totalno totalko, ko sem bila sesuta, raztreščena dobro leto in pol (en kup vsega za mano), sem se odločila za drugačen način življenja. Jaz sem se morala odločit. Jaz sem morala drugače začeti živeti in si postaviti drugačne vrednote. Na meni je, ali bom sprejeta in ali bom sprejela. Na nikomer drugem ne. To velja v bistvu za cel spekter lajfa...........službo, moje otroke, mamo, širšo družino, ........ .

No tkole, mal en drug vidik mrbit. Ne vem. Se mi je zdelo, da ti je vredno tole napisati. Nisi edina, ki nekako ne veš, kako bi.

A.

ups.........zdajle sem se spomnila. Odbita bi ti znala kaj zelo razslojeno napisat o telih tvojih razmišljanjih. Ona je stručko za seciranje. Res pravi stručko. Včasih sem ji kar zavidna :)

A.

Sva se že zataknle z Danielo, anuška:).
Pa kar na privat mal seciramo ;). Ma, ko se mi bo dalo, bom pa še kaj tukaj.

Sicer pa mi mojega seciranja ne zavidaj preveč, gledam, kako je lepo enim, bananco papajo pa rokomet gledajo, boli njih. Zgledujte se, banda!  :sesmejem:

Pozdravljena
Meni se dogaja isto.Noben moški mi ne vrača ljubezni.Samo jas sem si z tem prišla na čisto.Vem kaj je vzrok.Kot otrok sem bila deležna poniževanja,zaničevanja in batin.Nikoli nisem bila preveč samozavestna.Zato še danes iščem pravo ljubezen,ki mi je nikoli niso starši dali.Vem,da tega ne bom našla,zato sem se sprijaznila,da bom iskala naprej,sem pa nekaj spremenila.Sedaj vem,da sem na pvem mestu jas.Trenutno tudi jas prebolevam vezo,ki je trajala dve leti.Samo sedaj vem,da me bo dobil le tisti,ki me je vreden.Tudi jas imam že abrahama,pa kaj.Življenje gre naprej,samo bolj bom previdna in manj zaupljiva.Pa poskusiva s skupnimi močmi.Objemček in vse dobro.lp