FORUM Nebojse.si

Spopadanje s ponedeljkovo tesnobo: Naravna zdravila in prehranska dopolnila za dodatno pomoč pri OCD

Ponedeljki mi vedno predstavljajo težavo. Že samo zbujanje zjutraj je bolj tesnobno, veš tisti občutek kamna na prsih. Zelo neprijetno. Zdaj poskušam s tehniko odštevanja. Takoj ko se mi pojavijo obsesivne misli, ruminacije in neizmerna želja po preverjanju zadev, začnem odštevati, npr. 300 minus 7 = 293, in tako naprej. S tem vsaj za trenutek prekinem ruminacije ter posledično tudi strah in tesnobnost.

Ker sem sam dokaj znanstvenik po duši, sem poskusil raziskati, katera t. i. naravna zdravila bi lahko tudi pomagala. Verjetno ste že slišali za šentjanževko. Ta zdravilna rastlina naj bi pomagala pri milejših oblikah tesnobe in depresije, vendar je splošno znano, da so pri OCD tako kot tudi pri antidepresivih običajno potrebne višje koncentracije šentjanževke. Že pred leti sem poskusil s šentjanževko, vendar brez večjih uspehov.

V znanstveni literaturi sem zasledil, da dosegajo manjše uspehe pri podpornem zdravljenju s prehranskimi dopolnili, kot sta NAC in 5-HTP. NAC je kratica za N-acetil cistein in je predstopnja glutationa, ki je najmočnejši antioksidant v telesu. NAC naj bi povišal koncentracijo glutamata v možganih, kar bi lahko pozitivno vplivalo na nekatere nevrotransmiterske poti, povezane z OCD. V raziskavah so za podporno zdravljenje OCD večinoma uporabljali višje koncentracije NAC. Potrebno pa se je zavedati, da NAC ni čudežno zdravilo in ne nadomesti ustrezne psihoterapije ter medicinskega zdravljenja. Učinki se lahko zelo razlikujejo od osebe do osebe; mene npr. po zaužitju tablet peče zgaga, in to zelo.

5-HTP oziroma 5-hidroksitriptofan je prehransko dopolnilo, ki se uporablja za povečanje ravni serotonina v možganih, saj je neposreden predhodnik serotonina. Tako kot pri NAC so v študijah uporabljene višje koncentracije tega dopolnila, dokazi o uspešnosti pa so mešani. Pri meni povzroča slabost in zgago. Pri vseh teh prehranskih dopolnilih je pomembno zavedanje, da ne smejo biti uporabljeni kot edina možnost zdravljenja OCD. Kot del celostnega zdravljenja OCD, ki vključuje psihoterapijo in druga uradna zdravila, bi se NAC in 5-HTP lahko uporabljala, vendar le pod skrbnim nadzorom zdravnika, saj lahko reagirata z drugimi zdravili in povzročita škodo. Jaz jih npr. ne bi preizkušal brez mnenja in odobritve psihiatra. Vem pa, da vsi iščemo rešitve, ki bi nam pomagale.

Jaz bi veliko raje jemal uradna zdravila, tj. antidepresive, če ne bi imeli v mojem primeru takšnih stranskih učinkov. Kakšne so vaše izkušnje?


Več na mojem blogu: https://malenorosti.blogspot.com/2024/08/spopadanje-s-ponedeljkovo-tesnobo.html

https://malenorosti.blogspot.com/2024/08/sprehodi-v-naravi-vsako-popoldne-peljem.html
https://malenorosti.blogspot.com/2024/08/jutro.html
https://malenorosti.blogspot.com/2024/08/velike-travme-male-norosti-kako-te.html
https://malenorosti.blogspot.com/2024/08/day-one.html
https://malenorosti.blogspot.com/2024/08/prvi-obisk-pri-psihoterapevtu-zadnje.html

Ups and downs...

Včeraj je bil eden slabših dni, tako da sem se komaj uprl kompulzijam. Vendar mi je na neki način uspelo, čeprav so te ruminacije konstantne. Včasih si rečem: "Groza, a ne moreš za nekaj sekund utihniti, se izklopiti?" Res preveč. Potem se malo sprijaznim in si rečem, da bo enkrat že bolje. Čeprav tega boljšega že kar nekaj časa ni... Najbolj zanimivo pa je, da nihče v moji okolici ne ve, kakšne miselne grozote doživljam. Verjetno si celo večina misli, kako čudovito in brezskrbno življenje imam. To so tegobe duševnih bolezni. Če si zlomiš nogo ali roko, to vsi opazijo. In že zaradi tega so potem malo bolj prizanesljivi do tebe. Če pa imaš duševno motnjo in tega res ne poveš nikomur, potem pa nihče ne ve, kaj preživljaš. In tudi nihče ni bolj prizanesljiv do tebe.

V zadnjem letu sem se zelo spremenil. Najbolj bistvena sprememba je, da se trudim biti prijazen do vseh. V glavi imam misel, da nihče zares ne ve, kaj preživlja druga oseba, in da je najmanj, kar lahko storim, to, da sem prijazen do vseh. Čeprav je včasih težko biti prijazen do ljudi, ki niso prijazni do tebe. Zelo se tudi ukvarjam z mislijo o egocentričnosti in alocentričnosti. Ljudje, ki so v mladosti doživljali podobne travme, kot sem jih jaz, imajo težnjo k temu, da razvijejo egocentričnost. To je seveda popolnoma logično – treba se je zaščititi. Eden izmed mojih ciljev je tudi, da razvijem alocentrični vidik življenja, da me zanimajo tudi drugi ljudje. Včasih je dovolj, da jih povprašam, kako so, kaj se dogaja z njimi. Potem jih pustim do besede in samo poslušam. Za vsako stvar tudi ni potrebno, da povem svoje mnenje. Trudim se tudi izkazati interes za njihove hobije in interese. Ta osredotočenost samo nase res ni recept za srečno življenje – potrebno se je osredotočiti tudi na druge.

Prakticiranje hvaležnosti. Letos sem prebral knjigo Dnevniki o hvaležnosti od pisateljice Janice Kaplan. Avtorica je eno leto prakticirala pisanje dnevnika hvaležnosti in s tem izboljšala lastno zadovoljstvo z življenjem ter zelo izboljšala odnos s partnerjem. Zadovoljstva seveda ni izboljšala z zgolj pisanjem dnevnika, temveč z zavedanjem, za kaj je lahko hvaležna. S tem je spreminjala tudi svoj odnos do drugih. Postala je manj tečna in bolj zadovoljna. Jaz sicer zelo neredno pišem dnevnik hvaležnosti, a ga pišem. Vendar delam na misli hvaležnosti – za kaj sem lahko hvaležen. Sam bom poskusil nadgraditi hvaležnost s tem, da bom opravil tudi kakšno prostovoljno delo. Je kdo od vas že delal prostovoljno v domu za upokojence? Se pogovoril s kakšnim upokojencem, mu prebral kakšno knjigo? Zanimajo me vaše izkušnje.

https://malenorosti.blogspot.com/2024/08/ups-and-downs.html

Ostale objave:
https://malenorosti.blogspot.com/2024/08/sprehodi-v-naravi-vsako-popoldne-peljem.html
https://malenorosti.blogspot.com/2024/08/jutro.html
https://malenorosti.blogspot.com/2024/08/velike-travme-male-norosti-kako-te.html
https://malenorosti.blogspot.com/2024/08/day-one.html
https://malenorosti.blogspot.com/2024/08/prvi-obisk-pri-psihoterapevtu-zadnje.html