FORUM Nebojse.si

Duševna stiska ne izbira osebe, ure ali kraja. Lahko se priplazi v nedeljo dopoldne ali ob treh ponoči, ko je morebitni osebni psiholog na smučanju in vsi znanci že zdavnaj trdno spijo. Še slabše je, kadar človek v kritičnih trenutkih ne pozna nikogar, ki bi mu lahko zaupal svoje tegobe, ali pa se mu zdi njegova stiska tako neprijetna, da je ni pripravljen zaupati niti staršem, partnerju ali najboljšemu prijatelju. Takrat mu ostanejo le anonimni telefonski svetovalci ali upanje, da bo na prostranstvih svetovnega spleta našel tolažbo, rešitev problema ali vsaj občutek, da v svoji stiski ni neskončno sam.

Povezava do članka tukaj ---->>> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=485&Itemid=1)

V bistvu... Dokaj brezvezen članek, če povem iskreno  :-\ Najbrž sem preveč pričakovala.

Uglavnem.
Ko bom mela čas, bom šla pogledat na tisti otok... če ga bom našla. :zardevam:
V Second Life sem se prijavila zaradi firbca - slišala sem intervju po radiu in me je zanimalo kako to zgleda. Pet ur sem zabila, predno sem se registrirala in osvojila osnovne stvari (nisem neki bajni računalničar). Mah... ni me neki pritegnilo. Že celo leto nism bla gor. Mrbit so mi celo izbrisali račun.
Hakelc: Ljudje, ki so nezadovoljni s svojim lastnim življenjem ali pa recimo taki kot sem jaz (ki si v realnem svetu ne upajo skoraj ničesar) lahko hitro postanejo odvisni od tega portala, saj v hipu postanejo to, kar bi radi bili. Vse kar morajo storiti je, da se logirajo... tako postanejo lepi, vitki, drznejši, se skrijejo za drugo identiteto, odprejo razstavo lastnih fotografij (ki jih naložijo na comp), imajo čudovito hišo, psa, hodijo na zabave...
In ko se izpišejo je spet tu staro življenje, polno strahov in nezadovoljsva. Seveda bi bilo bolje porihtat sebe tukaj in zdaj ampak kaj, ko je za to potrebno dejansko nekaj konkretnega storiti. :kiselnasmeh:

Portal DAM je pa oh in spljoh kul (ampak to itak že vsi vemo). :wav:

Se strinjam s tabo, Kanika. Tudi jaz sem slišal za ta Second Life ... takšnih stvari se izogibam kot hudič križa. Kar se virtualnega sveta tiče, spremljam in prebiram samo ta forum, v raznorazne portale za samske in osamljene nisem več včlanjen - popolna izguba časa, edina stvar, za katero se mi zdi internet zelo koristen, je iskanje informacij o zdravju, delu, materialnih dobrinah, storitvah itd. Razmišljam celo, da bi odjavil naročnino na internet, saj bi tako pridobil pol urce časa dnevno, ki bi ga porabil za še dodatno delo na sebi. Sodelovanje v stvareh, podobnih Second life, po mojem mnenju lahko povzroči, da ti trenutno nezadovoljstvo s sedanjim načinom življenja lahko preide v navidezno dejstvo, s tem mislim, da izgubiš upanje, prenehaš verjeti, da boš kdaj zaživel tako kot si želiš, tvoj osebni sanjski način življenja, po katerem hrepeniš, postane zate uresničljiv samo še v virtualnem svetu. Tvoje bedno življenje postane na račun tega neizogibno dejstvo, ki se ti usidra v podzavesti, preide ti v kri in prenehaš se truditi z izboljšanjem svojega življenja, zate obstaja samo še Second life, kjer si lahko vse to, kar si želiš, brez vsakršnega napora in truda, nisi omejen z napakami, ki si jih prinesel na svet ob rojstvu, prav tako tudi ne s travmami, ki si jih mogoče kdajkoli doživel itd. Svoje življenje si lahko izboljšaš le sam - nihče drug ga ne more namesto tebe. Vsak izmed nas vsakodnevno opazuje ljudi, ki jim uspeva, ki žarijo od življenjske sreče, ki so sprejeti, ljubljeni in ljubijo... Vidimo, da je možno, vendar ne verjamemo, da je to možno za nas same. Potrebno je pričeti verjeti in si vsakodnevno reči: ZASLUŽIM SI SVOJE SANJE.

Internet je super zadeva, če ga pravilno *doziraš*. Brez njega ne bi spoznala forum in ne bi imela komu jamrat. :sesmejem:
Na žalost ne gre čas za nami, ampak pred nami in če nisi *usklajen* padeš ven. In si še bolj osamljen. Meni sigurno koristi za kaj več, kot samo za informacije.  :kiselnasmeh:

Vsekakor pa ne more zamenjati človeški objem. Se strinjam. :oki:

Lažje rečeno, kot storjeno.


Kar se interneta tiče, jaz sem sama nase jezna, ker preveč časa presedem za računalnikom (internetom). Zame to postaja že strup (resno!).