FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni vsi!

Po brskanju takšnih in drugačnih spletnih straneh sem naletel na tole spletno stran in se kar hitro odločil, da nekaj spišem, saj vidim, da je forum še vedno zelo aktiven.

Star sem 32 let. Trenutno živim na Švedskem. Že 3. leto teče. Pa da razjasnimo, kako sem pristal tukaj.
( upam, da mi uspe na kratko razložit zadevo).
Spoznal sem partnerja, kateri je v času najinega spoznavanja/zmenkov dobil obvestilo, da je sprejet na univerzo na Švedskem. Začela sva razmerje na daljavo, uspešno 2 leti.
 
 Kasneje sem se jaz preselil za njim, saj druge opcije ni bilo. Jaz sem se odrekel moji karieri, zato, da sem se preselil k njemu in, da on lahko sledi svojim sanjam. Tako je bilo najlažje, saj sem jaz preko našega podjetja zaprosil za premestitev v tujo državo. Vse super in prav. On še študira, dela doktorat, jaz pa nimam več namena obiskovat šole ,zato je bilo lažje meni zapustit službo kot njemu šolo. Skratka, tukaj pa nastane problem, saj sem zeeeelo šel preko sebe in cone udobja ter se preselil zelo daleč stran v novo državo, kulturo. Za mene je bilo to kar stresno, saj so se prve težave že pojavile v službi s sodelavci. Švedi so zelo zaprti, resni, nedružabni, izločevali so me iz teama, šefica je naredila vse, da so me odstranili s pozicije odgovorne osebe , ker sem ji bil trn v peti z uspešnimi rezultati.( je kasneje nastavila na pozicijo svojo prijateljico)

Zelo rad sem  v družbi, sem zelo sarkastična oseba, rad se smejim in zabavam. Vse to- imam občutek, da mi Švedska kultura in ljudje ne dajejo. Redno sem obiskoval žurke, rejv zabave na katerih sem se zelo sprostil in čas zame se je tam ustavil. Na teh zabavah sem zgradil mojo osebnost, karizmo, spoznal ogromno prijateljev s katerimi se še družimo danes. Zapustiti vse to za sabo in družino je bilo kar težko. Skratka dovolj ...gremo na zdravstvene probleme.

Zbolel sem za covidom. Kateremu sem pripisoval "brainfog" Trajal je nekje 3 mesece. Skoraj sem znorel, kako grozen občutek.  Občutek da napol spiš, slišiš stvari, okrog sebe kot takrat kadar imaš prižgan Tv in ti dremaš na kavču. Še kdo občuti takšne občutke ? Kasneje mi je še piskalo v ušesih.  Kri je bila bp. Zdravnik je napisal diagnozo migrene. Nakar se mi je zgodilo, da sem en dan ko sem bil na obisku v Sloveniji, prespal sem v hotelu, na zajtrku hotela dobil občutek, da mi je slabo, nek napad utesnjenosti, hitro sem se pobral in odšel v sobo se spočit. Šokiran in malo prestrašen, sem se preoblekel in odšel na pijačo s prijatelji, kjer je minilo.

Že takrat mi je partner omenil, da bi lahko bila anksioznost. Zamahnil sem z roko. V glavnem sem tip človeka, ki seveda zelo overtinka in analizira stvari, ter se " boji" posledic za vsako stvar. Zelo rad ugajam ljudem, in druge postavim vedno na 1 mesto. Zato, da se počutim sprejetega in pomembnega.  To me velikokrat živcira v življenju saj se za vsako stvar sekiram, čeprav navzven pokažem flegmatika.

Sedaj imam zopet ta "brainfog" že skoraj 3 mesece, počasi izgubljam živce. Bil sem na MR glave, ki je Bp. Isto tole obdobje sem še dobil diagnozo Vaskulitis-purpura, ki je avto imuna- verjetno stres.
 Obenem, sem že začel dobivati nekakšne napade utesnjenosti in panike. Kot primer je bila vožnja skozi tunel, v trenutku mi je postalo vroče in nek občutek, da sem ujet in "kaj če" nebom prišel več ven. Še isti dan, se je zgodilo enako, ko sva s partnerjem šla na ogled jame. Enak grozen občutek, ali mislite, da so to panični napadi? Zadnjič sem bral na računalniku nek text in kar naenkrat se mi je začelo meglit pred očmi in sem se moral uležt. Zapiral in odpiral sem oči in čuden vid kar ni izginil, se še komu dogaja to? To se mi je zgodilo že 3x.

Trenutno menjujem službo in spet čutim velik stres, prav tako se mi poraja vprašanje, če je ta država sploh zame in če sem ravnal prav, ko sem se preselil saj imam občutek, da vsa ta selitev prihaja za mano in me zelo utesnjuje, čeprav se mi zdi da sem tukaj kar zadovoljen in partnerja imam res zelo rad.

Je kdo tukaj, ki so se mu dogajale podobne stvari? Najhuje mi je ta brain fog saj občutek po navadi traja od jutra do večera, včasih , ko sem pred tv pojenja in se počutim bolje. Ne znam opisat občutka ampak je res nadležen, včasih se mi di, da ni kriva glava ampak ušesa, ker okolica/zvoki prihajajo v mojo glavo res zelo čudno, kakor da sem na meji, da bom padel v nezavest in slišiš okolico malo čudno, pijano, tudi sam se včasih počutim, da me malo zanaša, ko hodim.  Poskusil sem z tekom, ki mi sicer ne pokaže nekega rezultata. Naslednji teden imam prvi termin pri psihoterapevtki, katera upam, da razvozla moje težave.
Zadnje čase sem tudi zelo paranoičen in za vsako stvar iščem na internetu diagnoze. Celo preden sva šla na dopust v Španijo, sem si že pregledal zobozdravstvene ambulante in privat zdravnike , za " vsak slučaj", če se kaj zgodi... Meni se to ne zdi normalno, nikoli nisem bil tak.
 Naj še omenim, da me zraven možganske megle spremljajo še glavoboli skoraj na dnevni bazi, kar je seveda zelo nadležno sploh če imaš možgansko meglo in še migrene. Spim pa tudi zelo ogromno. Kadar lahko, po 10-12 ur. Izgubil sem voljo do stvari, ki so me veselile, in z muko se vstanem in grem v službo v upanju, da bo kočno tisti " prost" dan , ko bom lahko zopet spal do 11. Največja nočna mora pa je prebujanje, ko upam, da več ne bo tega groznega občutka v glavi.

Je kdo tukaj, ki se najde v teh težavah, da me malo potolaži, ali razkrije , kako se sooča s tem?

Hvala, da ste me prebrali in upam, da ni bilo predolgo in dolgočasno :)

Overthinker

Pozdravljen  :rozicodam:
Ne morem cisto direktno odgovoriti na tvoje vprasanje v povezavi z brainfogom. Lahko pa recem, da imam veliko izkusenj z ankso in delom na sebi ter poglabljanjem v teorijo in prakso, povezano z anksioznimi in depresivnimi motnjami.
Selitev v tujino in sprejemanje vseh razlik glede na prej, gotovo ni enostavna in se je dobro soocati z vsem okrog tega. Ce ti analitika lezi, analizirati kaj ti je ok, kaj ti ni ok. In tisto, kar ni ok skusati kaj ukreniti, ce te bolj bremeni. Poiskati ljudi, ki ti bolj odgovarjajo, itd. Itd. Si dati moznost, da zares cutis in dozivljas svoje trenutno zivljenje. Si biti v podporo v tem procesu prilagajanja na drugacno zivljenje in iskati resitve.
Ne gre samo za tvojo odlocitev za selitev. Treba se je soocati z vsem kar to pomeni in nekako shendlati stvari. Delati na tem, da jih obrnes v smer, da ti bo bolj ok.
Gotovo ti bo zelo v pomoc delo na sebi s pomocjo psihotetapevtke.
Vse dobro :rozicodam:

Zdravo,
vsake 2 sekunde se v umu pojavi nova misel, ki je, če jo spustimo, brez teže. Pride in gre. Večina nas, ko se misel pojavi, misel ojača z razmišljanjem.
In počasi se prične zdeti, da je misel resnična.
Misli brez naše dodatne pozornosti so brez energetskega naboja in tako kot so se pojavile, če jih spustimo, tudi izpuhtijo.
To ne pomeni, da vse kar nam ne ustreza vržemo iz glave.
Praktične misli, ustvarjalne misli... so del realnosti.
Če radi berete, mogoče odprite kakšno knjigo od
Echart Tolle-ja.
Nikoli niste sam, kjerkoli ste.
Roko na srce, VSE JE OK (ker res je).
Vse naj želim, Vam in prijatelju.
Dejan

Zdravo Marcel!

Dozivljam zelo podobno, kot dozivljas ti. Pri meni je precej ocitno, da so se te neprijetni obcutki pojavili zaradi stresa, saj ko pogledam nazaj, sem kar cutil kako nekaj ni vredu, vendar temu nisem posvecal pozornosti. Tudi sam sem imel tezave z vidom, dozivljal sem predvsem tunelski vid, torej da je bila slika jasna samo a majhnem obmocju na sredini slike. To me je konkretno prestrašilo in takrat niti pomislil nisem, da bi bila za to lahko kriva tesnoba. Se bolj pogosto pa dozivljam to, kar ti imenujes brain fog. Morda bi doživljanje najlažje opisal s tem, da je bil občutek, kot da sanjam. Jaz sem to dozivljal kot zelo izrazit obcutek odtujenosti od samega sebe. Kot da nic ni zares resnicno, se pogledas v ogledalo pa nisi preprican ali si to res ti. Grozen obcutek.

Sigurno ne pomaga tudi to, da stvari prevec analizirava (jaz sem isti). Ko hoces nagruntat vsak mogoc scenarij, da te slucajno ne bi kaj presenetilo in itak se zapicis v najbolj nemogoco rec in si preprican da je to to.

In ko ravno omenjas glavobole. Glavobol je bil moj prvi simptom preobremenjenosti s stresom. Pol leta sem obiskoval zdravnike, ker me je noc in dan bolela glava. Po nakljucju sem odkril, da ce sem si zmasiral hrbet, je glavobol popustil. Tako sem odkril, da so se mi zaradi stresa zakrcile misice (dobesedno zivis v krcu) in s tem tudi misice, ki se pripenjajo na lobanjo (zanimivost, 80% glavobolov, ki jih dozivljamo je tenzijskih, torej taksnih, ki nastanejo zaradi zgoraj opisanega razloga in samo 20% taksnih, ko se kaj dogaja dejansko v glavi). Zaradi tega glavobola sem bil tudi na slikanju glave in je bilo vse bp.

Zelim ti vse dobro na tvoji poti in zelim da ves, da nisi sam! Bi ti pa priporocal ogled predavanja Mojce Drnovsek (https://www.youtube.com/watch?v=2Ae-4Fbhkdw&ab_channel=ZRCSAZU). Meni je precej pomagal pri razumevanju zadeve in omilil overthinkanje  :)