FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni.

Bom še jaz pristavil svoj novo registrirani piskrček, natrosil nekaj pesimizma in opazoval prijetno praznino za svojim postom.
   Star sem 19 let. V življenju sem črna ovca (sem "un čudn" v kmečkem jeziku). Sem dokaj grd na pogled in nerazumljivo govorim, momljam. Z redkimi ljudmi lahko pomenkujem sproščeno, ampak tudi takrat občutim žalost, ker se mi zdi, da moje besede ne odražajo tistega, kar sem resnično občutil. Težko mi je priznati, a sam zase se smatram za najpametnejšega.
Mislim, da sem v notranjosti prazen in če sem čisto iskren, se mi včasih tudi dozdeva, da živim neverjetno mirno življenje. Moj spanec je trden (vsak zdravnik te bo namreč najprvo vprašal, kako spiš...) in sanjam o banalnih stvareh iz vsakdanjega življenja, ki se jih slabo spominjam naslednji dan. Nikoli nisem pretirano jokal, danes pa tega niti ne znam več.
   Zaradi svoje nepopolnosti sem v preteklih letih življenje začel sprejemati kot niz slučajnih dogodkov, iz katerih je absurdno luščiti smisel bivanja. Moje ukvarjanje z filozofijo ni obrodilo nobenih sadov, kvečjemu tega, da se še bolj poglabljam in zapiram sam vase ter iščem nove in nove probleme. Nisem veren, čeprav uživam ob romantičnih fantazijah, da bog je.
   Odvisno od situacije moja samozavest niha; ko sem v sobi z lepimi ljudmi, se počutim manjvrednega v primerjavi z njimi. Velikokrat sem tudi misli, da lepi ljudje po domače povedano več odnesejo od življenja. Bojim se problemov s srcem, imeti spoln odnos (ker se mi lastno telo gabi) ter seveda, smrti. Nekako sem se navadil na nelagodne občutke ob laježu psov in letenju komarjev ob moji betici sredi noči. Panični napadi, tesnoba in čudni občutki v predelu srca, palpitacije, težko dihanje in požiranje, migetajoče pikice pred očmi... (verjetno je veliko ljudi na forumu na istem, kar se tiče fizičnih simptomov tega sranja) s temi stvarmi živim iz dneva v dan, najbrž mi ni potrebno posebej poudarjati, da nimam postavljenih ciljev za življenje; edino kar bi "blo fajn" je, da bi ti problemi (čudežno) izginili. Bi se šele tako lahko sestavil?
   Ker so se mi ti problemi prvič pojavili v času, ko sem kadil travo, se je zdaj bojim. Bojim se njenega dima in če oseba nasproti mene kadi marihuano, odidem domov. Izogibam se alkoholu, kokakoli, energijskim pijačam, antibiotikom. Kokakole nisem pil že nekaj let, antibiotike sem vzel v tem obdobju le dvakrat na recept; včasih si odprem pločevinko piva, ko sem sam doma, ga srknem par požirkov, nato se userjem in ga zlijem v korito. Prenehal sem z kajenjem tobaka.
Problem ostane , ker bi jaz srčno rad to vse konzumiral; velikokrat tudi sanjarim o izkušnjah, ki bi jih lahko doživel z psihodeliki.
   Poskušam si postavljati neke norme o tem, kaj lahko počnem in kaj ne, kaj bo zdravo za pojest in kaj ne. Če se odločim za tek, tega ne storim zaradi tega, ker bi jaz rad tekel, ampak ker je to zdravo. O svojih bližnjih in okolici ne bom izgubljal besed, ker dlje od enovrstičnic tipa "ti rabš babo da te zrihta" in "pač si sramežljiv" ne pridem...

Kako sploh živet normalno, če ti življenje že kot otroku strese par ton gnoja na glavo, in postaneš ves zagrenjen in len in jezen na cel svet? Hvala za branje.

Dobrodošel Neopredeljen

Zakaj tako pesimistično? Veš, da ne bomo pustili praznega prostora. Zato smo tukaj, da se podpiramo.

v tvojih letih je okvarjanje s podobo nekaj normalnega. To, da se sebi zdiš grd in da se ti gnusi tvoje telo ni zato, ker bi bil grd, ampak ker imaš nizko samopodobo. Smo imeli ravno danes z dijaki debato o lepoti (17 let so stari). Ja, kaj jim je lepo in kaj grdo. Sem se spomnila sebe v teh letih. Tako, da ni za obupat.
Poskusi poiskati družbo, kjer boš lahko delil svoje sanjarije in filozofijo. Da te bodo cenili zaredi tvojega mnenja, ne po tem kako izgledaš.
Nepopolnost človeškega bitja? Vsak je zase unikaten in edinstven, poseben in lep. Tudi ti. Popolnost je mit, ki nam ga vcepljajo mediji in preko njih kozmetična, prehranska in še kakašna druga industrija.

Tesnobnost in depresijo zdravimo z zdravili in psihoterapijo. Če prav razumem nič od tega še nisi poskusil. Oglasi se pri osebnem zdravniku in razloži težave, ki jih imaš. To z normativi, kaj smeš ali česa ne smeš pojesti ni čisto "zdravo". Če je v mejah normale, nič hudega, če pa gre to dlje in postane to središče tvojega dogajanja je to že obsedenost in jo je potrebno zdraviti. Vsekakor si ni potrebno nabijati krivde, če kdaj piješ kolo ali pivo. To mi pove o tebi tudi to, da na nek način skrbiš za svoje zdravje.

Daj izgubi še kakšno besedo o svojih domačih, šoli, službi.

Gnoj se pa odkida, lopato, rokavice in gremo  :sesmejem: To je teorija, saj veš. Vsem nam je težko poprijeti za delo, ker vemo, da je pot težka, žuljava in dolgotrajna. Ampak gre. Tudi jaz sem na začetku, pa včasih ne vržem zadosti stran in se nazaj posuje. Ampak bom. Ti pa tudi.

Drži se in se še kaj oglasi.

  "Grd ni nihče, samo lep ni vsak", je meni govorila moja pokojna babica. Kar se tiče zunanje lepote seveda. Pa sem z leti ugotovila, da ta sploh ni tako pomembna. Veliko lepše je notranje izžarevanje, srčnost, poštenost in humor.
 V tvojih letih sem se tudi jaz obremenjevala z zunanjo lepoto, pa tudi resnega fanta sem imela šele pri 19ih. Sem mislila, da ga nikoli ne bom imela. Pa sem potem imela drugega,  pa tretjega........in naletela na ženitno ponudbo pri 29ih. Prepričana sem bila, da ne bom imela otrok, pa imam dva.
 Ne obremenjuj se preveč s takimi stvarmi, ker bodo prišle same po sebi. Predlagala bi ti obisk pri psihoterapevtu in predvsem bi delala na samopodobi in samozavesti.
 Veš nekomu tretjemu je lažje svetovati, sama tudi delam na svoji samopodobi in rezultati so vidni.

                                Bodi kar si in pogumno naprej,

                                                                            Trzinka :rozicodam:

Mislim.. takole 19-letnik...
Imam natančno 20 več kot ti, pa ti priznam, da mi je tvoj način pisanja, razmišljanja ali, evo, psihiranja totalno očarljivo.

Ali zanimivo. Blizu. Všeč si mi.

Ja, verjamem, čudo vseh čudes, ljudje smo.. Zunanjost je še kako pomembna. Toda, pomembnejši je filing. Na kakšen način si ti, recimo temu, grd? Ti je to kdo rekel? Kaj je grdo?
V življenju sem srečala milijon ljudi, ne.. Pa recimo, pejva v tvojo starost... Gotovo imaš prijatelje. Si prepričan, da, ko se z nekom pogovarjaš že 15 let, zares razmišljaš o tem, ali je grd ali lep?! A ni filing tisto, kar človeka naredi še lepšega, kot je? Ali ni ravno filing, energija, karizma tisto, kar še tako na videz čudnega tipa.. naredi v naših očeh..prelestnega?

Kaj jaz vem. Jaz tako gledam.
Sebe in druge. No, vsaj s tem se lahko pohvalim. Mi lahko taisti milijon reče, da sem grda, jaz sem sebi lepa. Verjetno je kakšen Zakaj.. za to moje mnenje o sebi.
Ampak po enaki logiki je tudi kakšen ZAKAJ, da imaš ti tako mnenje o sebi?

Povej.

V.

Kako živeti normalno? težko, je pa izvedljivo... ugotoviti, zakaj vse to, na nek način stopiti preko dosedanjega dogajanja, premleti zadeve - mogoče s pomočjo strokovnjaka... to ni čez noč, traja nekaj časa, končni izid pa je - da vendarle začneš živeti kolikor toliko normalno.

Objem  :rozicodam:
Arwen

Zakaj leporečite... Jaz se absolutno ne strinjam z vami!

Mislim, da bi bilo potrebno poskrbeti za več moških udeležencev na forumu, še posebej zatežencev in tečkarjev. Potrebno bi bilo več osebkov, ki so totalno na tleh, in mnogo manj vašega "svet je vseeno lep" nakladanja - če je res tako, zakaj toliko psihičnih problemov!

Odvisno od posameznika ... Jaz sem za to, da se predela preteklost - da si prikličeš spomine, razumeš vse kaj, zakaj se je dogajalo, počasi to sprejmeš in greš dalje ... In ja, ni niti približno tolk lahko kot se bere.

Po moje se moraš znebit jeze ... Ne vem, brskaj, išči ... dokler ne najdeš načina za to odpravit, ki bo tebi odgovarjal.

Poslušaj mladenič, malo si me skuril s temi posti o otrocih v Afriki in premalo moškem forumu. Jezen si, OK - nič narobe. Narobe pa je,da stresaš jezo na nas. Pejd malo ven laufat, al pa boksat v vrečo. Da se skadiš.

... ne vem, če je tale forum (primeren) zate ... :-\

He he.
Saj na začetku smo bili zateženci in tečkarji (vsaj js.. pa že zdj sem kdaj  ;D).
Ampak sčasoma smo pa potem dojeli marsikaj, in takrat ti vse to počas odpade.
In ja, ti rata jasno, da vauuuu, svet pa niti ni tok smotan... vauuuu, sj nism tok grd kokr mislm, da sm... vauuu, clo nekdo me ma rad...

in dojameš, da se pa mogoče v vseh teh svojih jajcih motiš...

in se počas začneš trudit, da mal zamenjaš ploščo...
nč bat, sej to traja celo večnost. tko da, če hočeš ostat v svojem nihilizmu, ni panike, si kr prvošči.
meni se je zamenjalo, ko sem dojela, da se je metat v tla veliko bolj simpel v primerjavi s tem, da dejansko nekaj narediš na sebi. pa hecno, sem vedno mislila, da je ravno obratno.

Pa dobrodošel  ;D

Tako kot vsi ostali, neopredeljen, po en dan naenkrat. Precej nas je tule gor, s takšnimi in drugačnimi, običajno vse prej kot lepimi izkušnjami.

Praviš, da je svet slab in grd in gnojen... Res je. Je pa tud čudovit in lep, naj boš še tako jezen in zagrenjen. Iz tvojih postov se vidi,da si bister dečko, ampak dokler se ne boš zavedal, da je tvoja slika sveta ravno tako izkrivljena in popačena kot slika tistega, ki vidi samo rožice, boš težko res živel. Je belo in  je črno, ampak vmes je še cel spekter barv. Smrti se ti ni treba bati, umret ni vedno težko, zares živeti je mnogo težje.

Neopredeljen,
jezen si.
Ja. In, predvidevam, zakaj.
Ker sebi nekaj skrivaš. Pa posledično tu tudi.

Pa drži se.

Vesna