FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni,

ko sem lani zbolela z depresijo, sem zacela brati ta forum, ki mi je res zelo pomagal.
Me pa se vedno daje panika in strah, da je z mano nekaj hudo narobe. :'(
Ne vsak dan, ampak kar pogosto me dajejo bolecine po levi strani oziroma kar v zelodcu, kot da se je nekaj notri zaustavilo… poleg tega da boli me se tisci notri, karkoli pojem pa naj bo to samo juha me tisci se bolj in potem mi se srce bije tako mocno, da me grabi panika pred infarktom…
Lani, ko se nisem vedela da je to depresija, sem bila na urgenci vsaj 15! Srce je super, zelodec, crevesje vse super, kri, blato, voda… uglavnem vse je perfektno.
Obstaja pa se vedno strah, da zagotovo nekaj je in so zdravniki spregledali, najverjetneje rak… pride dan, ko sama sebi recem pa daj nehaj nic ti ni in kar zadiham in sem super, potem pa imam dneve kot so ravno zdaj tej zadnji trije, ko me boli v trebuhu, prebava se mi cisto spremeni, srce mi hoce skociti iz prsi, ne morem misliti na nic kot na bolecino, komaj delam v sluzbi, strah me je zaspati…
Jemljem pa Ecytaro ze skoraj 8 mesecev. Seveda da je napredek, ker ko se mi je lani to zacelo nisem upala niti iz stanovanja, stene so se mi premikale pred ocmi, vrtoglavice, slabosti, hujsanje…
Moje vprasanje za vas pa je, ce tudi koga od vas boli kdaj leva stran zelodca pri rebrah nekako spodaj, malo nizje? Tudi koga od vas kar naenkrat zagrabi mocno bitje srca? In to dusenje, cedalje manj ga je seveda ampak se vseeno je vsake toliko casa tam… niham med super dnevi in med dnevi ko bi se skrila pred celim svetom… edino kar mi pomaga da se z nekom ves cas o tem pogovarjam ampak ne zelim vec s tem utrujati bliznjih clanov druzine in partnerja…

Pozdravljena!

Ne bom odgovorila direktno na tvoje vprasanje, lahko pa recem, da ja, skoraj gotovo simptomi anksioznosti ali depresije. Sama sem tudi to dozivljala v startu pred veliko leti...
In tudi ti si dala skozi ze vse druge preglede in si fizicno zdrava.

Gre za to, da se nasa potlacena custva (vecinoma strah in ali/jeza) in bolecina ali travma, zberejo kot ena energetska gmota in to obcutimo na kaksnem delu telesa. Taksne bolecine in bolecinice se lahko potem tudi selijo po telesu in so lahko na razlicnih koncih. Jih en cas ni, potem spet so.. Nismo samo fizicno telo ampak smo tudi mentalno, dusevno, duhovno telo in vse je povezano med seboj. Tudi vse drugo kar omenjas, je del anksioznosti/depresije (tudi ti dve se prepletata).

Za ozavestiti je ta potlacena custva. Kaksne stvari iz preteklosti so za predelati. Prepoznati vzorce custveno-miselnega funkcioniranja in jih nadomestiti z bolj funkcionalnimi.
Da bi clovek to lahko sam porihtal je zelo zahtevno ali nemogoce, ker v startu pac tega ne zna in ne zmore. V veliko pomoc pa je vecinoma psihoterapija.

AD-ji v resnici ne zdravijo, ceprav so registrirani kot zdravilo in samo omilijo ali prekrijejo simptome. So samo neke vrste bergla na tej poti.. Ce zelis trajno resiti zadevo in da se ne bo ponavljalo, pa bo potrebno konkretno terapevtsko delo na sebi. Terapevti so tudi odlicna podpora in pomoc za vse, kar bos se resevala.

Vem, da so ta dogajanja zelo neprijetna in zastrasujoca. Jih je pa mozno v casu uspesno razresiti. In tako bistveno poskrbeti za svoje celostno zdravje in kvaliteto zivljenja.

Vso sreco in vse dobro ti zelim  :oki:

Hvala za tako lep odgovor.  :rozicodam:

Mi je tale odgovor kar vlil malo motivacije v to, da poskusim se s terapevtom, ker imam kar nekaj nerasciscenih stvari iz otrostva in pa s starsi. Imam obcutek, kot da me neko breme ves cas spremlja in zato taksne stiske, panike, bolecine… danes pa naj se pohvalim, da je kar dober dan. Po domace povedano kar paše, da se malo razpišeš in priznas neke stvari, ki jih se nikoli nisi priznal niti sam sebi.

Tudi vam želim veliko sreče in čim več dobrega počutja.

Me veseli  ;D

Hvala tudi tebi :rozicodam: