FORUM Nebojse.si

Ob srečanju z negotovostjo marsikdo pomisli: "Vseeno mi je, kaj bo, samo da vem." Profesor klinične psihologije Mark Freeston z univerze v Newcastlu pojasnjuje, da negotovost slabše prenašamo kot grožnjo, ker ne moremo opredeliti problema in ukrepati.

Preberi več na portalu >>>> (http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=1589&Itemid=1)

Zelo dober prispevek!
Moja izkušnja z negotovostjo in premagovanjem je ista.
A če ugotavljajo, da je evolucijsko pogojena, je naslednji korak prisotnost skrbne osebe,
ki nas uči premagovanja. A to se mora zgoditi v času, ko smo še dojenčki.
Ker sem bila že od dojenčka naprej nenehno izpostavljena negotovosti-nestabilnosti-dvomov v negotovo prihodnost, imam tukaj manjko "gotovosti".
Če je življenje nenehno turbulentno, ne razviješ mirnih in stabilnih temeljev, ampak so tvoji temelji
podobni stolpu v Pisi.
Potem si po možnosti deležen posmeha, da ne maraš sprememb.
Ne, res jih ne maram povsod. Sem dinamična oseba, a v določenih segmentih življenja sem tako sita
sprememb in prilagajanj na vedno nove situacije, da mi preseda že misel nanje.

In tisto, ko ne vemo, kaj simptomi pomenijo...
Ko mi ni znal nihče povedati, da imam samo depresijo in panična stanja, sem samo blodila v strahu.
Takrat sem čakala, da mi povedo eno grozno diagnozo, pa bom mirna. Tudi če bi tista diagnoza imela smrten izid, bi vedela, proti čemu grem. In bi bila sprijaznjena in pomirjena, da bom končno vedela, zakaj bom umrla. Ker huda depresija ima občutja neizbežnega konca in smrti.
To je to.

Ljubica❤️