FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni :)

sem nova tukaj na forumu in sem rekla, da malo pojamram, ker sama več ne vem kako naprej. Glede na težave, ki jih imate ostali, se mi zdijo moji problemi majhni, ker vem da je lahko še veliko huje. Pa vendar... težko živim s temi tesnobnimi občutki. Od nekdaj sem bila bolj introvert, tudi bolj občutljiva, sramežljiva oseba. Nikoli se nisem znala postaviti zase, raje sem vse 'požrla' samo da bom ustregla drugim. Verjetno se mi je vse to čez leta nabiralo. 2. leti sem trpela v službi z narcističnim šefom in zelo napornim urnikom. Letos sem končno menjala službo in mislila da bo bolje, ko sem bom nekako umirila in mela več časa zase. Poslabšanje tesnobe opažam nekje od janurja letos, od menjave službe junija pa se mi zdi samo še slabše. Pred tem sem imela nihanja, približno 1 teden v mesecu sem imela  tesnobo, drugače pa sem bila ok (tako je trajalo cca 1 leto). Opažam tudi, da se vse bolj izogibam druženju, najraje sem sama ali s partnerjem/družino. Zadnji mesec sem začela tudi s psihoterapijo, poskušam čimveč delati na sebi (meditacija, športna aktivnost,...). Zanimajo me vaše izkušnje, ali je možno, da bo to stanje minilo? Da telo enostavno rabi čas po 2. letih konstantnega stresa? Ali je večja verjetnost, da bo to vztrajalo, ker traja že nekaj časa? Res nočem jemati tablet, poskusila sem s CBD smolo in moram reči da mi res zelo pomaga. Naredila bom 3-mesečno kuro in upam da bo stanje kaj boljše. Prebrala sem veliko člankov, da cbd zelo izboljša anksiozna stanja, ne vem pa ali lahko potem tudi izzveni. Res me tesnoba že zelo ovira, težko funkcioniram čez dan. Res so redki dnevi ko ne občutim tesnobe. Simptomi, ki jih imam so: močen pritisk v glavi, utrujenost, neskoncentriranost, plitko dihanje, občutek vozla v trebuhu. Čedalje več imam tudi vsiljivih misli, v smislu, da nisem dovolj dobra itd... Opažam, da so moji možgani preveč aktivni, toliko enih stvari imam v glavi, stalno delam neke plane, in večkrat me samo to zelo izmuči, sploh pa če imam v dnevu več opravkov. 

Hvala za vsak komentar/nasvet, res sem že malo obupana in nimam upanja, da se bo stanje kdaj izboljšalo. :(

Pozdravček*

Te zadeve nekaj časa rabijo. Psihoterapija je v redu. Mogoče zdravila tudi ne bi bila slaba izbira. Ne vem, govorim iz svojih izkušenj.

Spoštovani, iz dneva v dan je res težko in to niso majhne težave, vas razumem, ker imam podobne težave. Ni jim konca. Je obdobje, ko je bolje, je obdobje, ko je slabše. Obiski psihoterapevta pomagajo, a je treba vztrajati. Neprestano imejte v mislih, da so to samo občutki. Dobro pa bi bilo izvrtati od kod prihajajo. Prej ko slej se bo poznalo na odnosih, tudi znotraj družine. Šport in meditacija sta dobra, a ne rešita težav, jaz imam to kot obliž, da ni samo še huje. Pogumno, vi ste gospodar svojega življenja in ne strah. Oh, kako modra misel, ki je še sam ne zmorem spraviti v svoj vsakdan ???? vse dobro!