FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni soborci!  pazi_Se

Sem nov na tem forumu čeprav ga že kar nekaj časa spremljam in mi je zelo pomagal, ker sem uvidel da nisem sam v tem dreku. Sploh leta nazaj ko sem doživljal prve panične napade s hudo tesnobo katere prej nikoli nisem poznal. pazi_Se


Naj malo na hitro povem kdaj se mi je vse skupaj začelo:

Pri 24 letih me je kot strela z jasnega zadel prvi panični napad zaradi katerega sem pristal na urgenci.
Ker takega intenzivnega občutka kot da bi bil sredi fronte na bojišču z občutkom da boš umrl nisem še doživel me je zares šokiralo. Ker se pa je v naslednjem tednu vse umirilo nisem več  zbujal pozornosti in se vrnil k normalnemu življenju. Ni minilo 14dni pa zopet Bum in od tistega napada se nisem več pobral ker sem jih začel dobivati vsakodnevno in so dobivali na intenzivnosti in času trajanja. Včasih sem se po cel dan tresel in misli so mi švigale vsepovprek brez kakršnega nadzora. Najbolj izraziti občutki(razbijanje srca,potenje,mravljinci po valovih čez telo,občutek dušenja itd). Po borbah in trpljenju sem po 2letih z pomočjo različnih tehnik in ASENTRE 50mg počasi vzpel nadzirati situacijo katera je počasi izgubljala moč in se na koncu povsem odmaknila. Moram reči da sem zmagal.
Drugače pa še danes ne vem kaj je bil razlog vsemu temu saj mi ni nikoli nič manjkalo in sem bil zelo zadovoljen s sabo. Vedno zelo družaben,aktivno treniral šport, imel glasbeno skupino,motor in še veliko konjičkov. Tudi v familiji vedno držali skupaj.


Po 4letih miru pa povsem drugi simptomi in težave.
Opustil sem Asentro saj sem poskušal zaključiti z antidepresivi in kakšne 4mesece je bilo vse odlično. Z letošnjim letom pa sem kar naenkrat z družabnega, vedno za hece in aktivnega človeka počasi postopoma padal iz meseca v mesec bolj apatičnega in utrujenega.
Z hudo utrujenostjo je prišlo tako daleč da nisem mogel več funkcionirati čez dan in imel tudi 4kolapse.
Poleg utrujenosti in tremorja telesa z diagnosticirano hudo depresivno epizodo in "možgansko meglo". Dobil Mirzaten po katerem sem se nekako energetsko in fizično zelo dobro pobral. Vsakodnevno pa se borim z "možgansko meglo" katera se me konstantno drži kot nek pritisk v glavi. Občutki pa so kot da imaš miselne blokade,nezmožno se je skoncentrirati, težave s spominom in pomnenjem in stalni občutek raztresenosti. In se ne znam z nastalo situacijo spoprijeti saj mi ovira moj vsak dan in občutek je od jutra do večera isti.

Sem pa iz družabnega fanta postal čisto asocialen zaradi mojih težav :o in socialno anksiozen. Čeprav se bi rad družil samo te ne zastopi "normaln" folk.
Če ima kdo podobne simptome oziroma težave me zanima kako se s situacijo spopada.

Bi se pa z veseljem vsedel na kavi s kakšnim s podobnimi težavami.

Pa malo sem se hotel pozanimati o kakšni skupini za samopomoč ker sem videl, da je bilo veliko tega aktualnega včasih. Saj menim, da bi zelo pomagalo se družiti z ljudmi s podobnimi težavami in lažje shajaš z situacijo. Ne vem zakaj ni več teh skupin.

No toliko o mojih problemih. :kiselnasmeh:

Vsem pa želim, da nikol puške v koruzo metat. Bomo zborbal pazi_Se čeprav je včasih zares jebeno :nehvala:

Razumem tvoje občutke, sam se sicer soočam s posttravmatsko stresno motnjo. Mi pa je zanimivo, da se hočeš priključiti skupini. Tudi sam se poigravam s to idejo, saj mislim da bi se dobro počutil s sotrpini. Imam nekaj kolegov, ki so šli skozi podobne težave, in se res dobro počutim, ko jih slišim.

Medrugim pa si napisal, da skupin ni več. Je to res?

Saj pravim da sem bil zmeraj zelo družaben in mi zelo manjka tega sploh sedaj ko se že skoraj leto dni ubadam s temi simptomi ki mi onemogočajo biti to kar bi rad. Onemogoča mi delo v službi saj se ne morem zbrati in skoncentrirati. Da o spominu sploh ne govorim. In me je kot osebo zelo spremenilo.  Rad bi si nekako pomagal pa si ne znam.
Rad bi se družil pa se zaradi težav odmikam od svojih kolegov saj je zares težko ko ti glava po svoje dela. živ kurc ti povem.

Za skupine sem pa veliko preklical na okoli. In vedno je bil odgovor enak , da jih ne prakticirajo več ker ni bilo efekta in da je zelo veliko povpraševanja o tem.
Edino center za mentalno zdravje v ljubljani v katerem mi je bilo res top. Smo bli k familija. Sam je trajalo samo 14dni.

Mi je pa groza k se mi lih v najlepših letih to dogaja ker bi mogel biti naspidiran z energijo in mam skos občutek da veliko zamujam. :ne:

Rad bi si našu folk ki razume in bi se na vsake tolko kaj podružili.

Mogoče je potrebno nekaj časa, da zadeva izveni.  Razumem pa da pogrešaš kake skupine. Tudi sam sem prijavil na forum s tem namenom. Kako pa kaj s psihoterapijo? Si poizkusil že kak psihoterapevtski  program?

mislm da sem z letošnjim letom pršu do spoznanja da ne bom mogel brez tablet in sem si z opustitvijo asentre po 6letih naredil več sranja kot koristi. Sem imel pa probleme z libidom zaradi asentre zaradi tega imam sedaj mirzaten. Ja upam da vseskupaj izveni. Sem človek ki rabi zelo malo občutljivega napredka in bi me to poneslo psihično in fizično na veliko bolje. Najbolj me živcira ker se stvar nikamor ne premika in je stalno prisotna. Sem imel psihoterapijo in veliko pogovorov s psiheatrinjo samo je težko ko ti glava tava v megli. Probam se čimbolj fokusirat nase in sem začel nazaj s športnimi aktivnostmi ker je sedaj to možno ko je tremor in utrujenost skoraj povsem izginila. Pa veliko stvari si moram zapisati ker jih drugače sproti pozabim. Je kar jeba ja.

Kako si pa ti sedaj? po počutju. Si že ven s ta hudega.

Ja jaz sem ven s hudega. Včasih se vrnejo občutja, trenutki strahu, pa mi je psihiater v bolnici pred letom in pol rekel, sa čisto izginilo ne bo. Tolažim se s tem. Skušam si pomagati s kako knjigo. Pa zadnjič sem malo poklical prijatelje iz terapevtskih skupin v katere sem vcasih hodil. Tudi jaz sem pogrešal, ko smo se razšli. Je pa pri meni tudi kar nekaj časa trajalo, da je vse skupaj prešlo. Rad bi ti povedal še kaj bolj spodbudnega...se pravi pri tebi kriza, kakor razumem traja zdaj po ponovnem začetku z zdravili. Strinjal bi se, da ne puščaš kar tako zdravil. Drugače pa raziskovanje po sebi, ne vrtanje, razciscevanje odnosov, prepričanj, miselnih vzorcev....

Ja pri vseh teh zadevah tako pri tvojih kot pri mojih je skupno to da preteklost vedno ostane del tebe in tega nemoreš odstranit. Lahko te pa spremeni in človeka čez čas samo ojača. Treba pa je kar se je dogajalo nekako predelati da greš lažje dalje. Pri meni je bilo to 6letno obdobje kar zahtevno in sem šele zdaj dojev da potrebujem konkretne spremembe pri sebi in delam na tem zelo korenito.

Potem si gotovo na dobri poti. Tudi za menoj je bilo kar dolgo obdobje, ko so bile težave hude, dokler ni eskaliralo s krizo in sem moral v psihiatrično bolnico. Potem je šlo na bolje. Toda to je moja zgodba.