FORUM Nebojse.si

Ojla!
Odpiram temo; upam na kaksen pozitiven, vzpodbuden odgovor in nasvet  :)

Midva sva sedaj prišla v obdobje, ko se pogovarjava za prihodnost - druzina.
Priznam, da imam mesane obcutke.
Po eni strani sem vesela, da sva prisla do te tocke… po drugi strani pa me je strah.
Vem, da je to normalno, vseeno pa se bojim, da bi v casu N imela hude tezave z ankso. Na to temo sem veliko ze brala in povsod povdarjajo to, da se nesmemo obremenjevati s nicemer kar se ni. Torej sedaj se ne smem obremenjevati, ker do N se ni prislo, in tudi ne pricakujem, da se bo kmalu zgodilo… Poleg tega pravijo, da je mozno, da do hudih nihanj in ankse sploh ne pride, torej se tudi ni smiselno sekirati. Ampak kako naj si to dopovem?
Predvsem me je strah ze samih pregledov, ker vem, da merijo tlak in pulz, cesar se zelo bojim. Racunam, da bi se lahko zmenila, da si ga merim doma in prinesem rezulatate. (evo ze spet tuhtam prevec vnaprej). Bojim se tudi tega kaksne rezultate krvi bi imela, kako bi se pocutila, ali bom imela aritmije, ali bom imela apetit, kaj ce dobim preeklampsijo, kaj ce to, kaj ce ono… Res se bojim, da bi bilo teh 9 mesecev vse prej kakor lepih. Kje je sele porod… kaj ce dobim depro, ali bom dobra mama, ali bom znala vzgajati otroka…
Kup enih skrbi, ki mi govorijo, da bi bilo boljse, da se ne spuscam v to.
Eh.
Veliko je se stvari, ki jih nisem napisala… ce bi pisala bi lahko napisala 3 strani  :laughing:

Kako ste se ostale borile s takimi strahovi?

 :rozicodam: :rozicodam: :rozicodam:

Pozdrav Regina.
Super, da razmišljaš o otroku. Čaka te največje veselje in ljubezen!
Priznam, da te popolnoma razumem. Sama sem že mamica in zelo rada bi imela še enega otroka, pa mi ravno te misli in nihajoče počutje kljub jemanju AD, tega ne dopustijo. Na forumu sem dokaj nova... Ne vem, kakšne težave točno imaš in ali jemlješ ad?

Hvala Strahaka za odgovor in vzpodbudo!  :clap:

Ja jaz se srečujem z anksioznostjo od l.2014. Nisem na ADjih, naceloma dobro furam, imam dolga dobra obdobja, seveda se pa pojavijo tudi slaba.
Bojim se predvsem, da bi se mi v casu N zaradi vseh horomonov, pricakovanja, skrbi… pojavila anksa in da nebi popustila, da bi se slabsalo, da bi bilo se huje…
Pac vse take glupe skrbi  :A)

Če voziš zdaj brez ad, nikar ne skrbi! Ko boš nosečka, boš še bolj močna. Jaz sem se sicer v začetku nosečnosti srečala z ankso, paničnim napadom. Pa ne bila nosečnost načrtovana, zelo zaželena. Pozitiven test pa spet en triger za mojo paniko. Pa sem zvozila. Imam krasno dete, moža, službo, dom.. Vse, le anksioznost me spremlja od leta 2012. Po rojstvu, težki nosečnosti s slabostjo in pritiskom, sumom na preeklampsijo in se hujšim porodom sem se počutila super. Neskončno srečna in pomirjena. Sem se pa zdaj prvič srečala z ansko odkar imam otroka (3, 5 let) in je hudo, a živim. Tako da kar pogumno! Večje sreče od otroka je ni! ❤️❤️❤️❤️

Ojla

Lepo, da se ukvarjata s to temo :) ;D

Mislim, da je najvec vredno, ce vemo, da si bomo v pomoc.. da bomo zmogli... karkoli ze ;D :oki:

Ti svojo ankso kar lepo obvladujes po mojem. Verjetno se zelo poslabsalo ne bo. Ce bi bilo res slabo, lahko se vedno gres na AD.

Moj sin je star 10 let. V nosecnosti ni bilo neke ankse. Bila sem na AD. Imela sem skrbi v startu in pa potem zadnji mesec. Vmes pa prijetno obdobje.

Lepo Regina  ;D :rozicodam:

Hvala vama, nevem, ampak mi je lažje, ko preberem, da se je še kdo s podobnimi strahovi soočal in, da se je na koncu OK odvilo  :)

Nevem zakaj se tako sekiram, saj vem, da nisem edina s takimi težavami. Pač tudi ta strah, da bi imela težko N (slabosti, visok tlak, druge težave ...) vem, da niso redke in, da zdravniki se trudijo, da pomagajo in, da gre N skozi brez večjih komplikacij. Kakor, da me je že sedaj sram, da bi imela take težave, ker ''nekatere so pa sijoče in BP celih 9m, so super, uživajo, so srečne, brez težav...''. In potem bi priša jaz, vsa prestrašena in v skrbeh in z paniko, pulzom 150 in več, s čudnimi prošnjami, da si želim tlak merit doma in ne na pregledu.

Tako, da nevem točno sploh v čem je problem in česa točno me je strah.

Hvala za lepe besede  :rozicodam:

Oh, to, da na koncu ne vemo, česa nas je strah, doživljam tudi jaz. Ko mam tesnobo, paniko, pa me mož vpraša, česa se tako zelo bojim, je moj odgovor vedno "ne vem". Ker dejansko ne vem razložiti, česa me je strah, le iz situacije in neprijetnih občutkov želim izstopiti. To pa mi ne uspeva najbolj. Zakaj, ne vem.

Hvala ti Strahka  :)

Si imela pred N tudi tezave z ankso?
Kaj pa med N, kaj posebnega? Kaksne zdravstvene tezave?
Kako je vse to sprejel tvoj G?
Kaj pa porod? Naravni ali CR? Mene je namrec strah, da bi bila pred P tako v strahu, da bi bilo kaj narobe  :kiselnasmeh:

Sem pa danes zacela s folno kislino, ki naj bi jo jemal pred N.

Moj je cist neki navdusen, skos mi neki o tem govori, pa tko, nisem ga vajena  :sesmejem:
To me potem malo pomiri in dobim boljsi obcutek glede vsega.

Pozdrav Regina.
Moja anksioznost je tak hudič. Pojavila se je iz paničnih napadov. In pride na vsaki dve leti, vmes pa popolnoma izgine (vsaj do zdaj je bilo tako, zdajle pa kar vztraja). Osebna zdravnica pravi, da je to posledica izgorelosti in covid okužb. Ne vem.
Skratka, težave sem imela tudi pred N, a tako, sezonske. Po 2 tedna, nakar sem z minimalnim dvigom ad vedno uvozila nazaj na super počutje. V nosečnosti je bilo hmmm, čudno. Začetek seveda panika, kasneje se je to uravnalo. Imela pa sem grozno nosečnost. Slabosti, bruha je, pritisk, sladkorno, sum odtekanja plodovnice nekje v 22.tednu... Ma ni da ni! Poroda me ni bilo nič strah, niti sega tega nosečniškega živ žava. Saj veš, anskiozneži se bojimo namišljenih strahov, ne teh ta pravih. Skratka porod je bil pa potem kljub temu, da sem ga komaj čakala, kritičen. Po 9ih urah je sledila urgentna sekcija, kasneje še operacija. Pa sem preživela vse in dobila najboljši in največji zaklad! Če zdaj pogledam nazaj, ne vem, kako sem se to hendlala, ampak saj veš, da vse gre, le dvomljive mu umu se ne smemo predati.
Kako je ginekologinja jemala moje težave... Hm... Tu je bil cel kaos. Od popolnega razumevanja do dvomov - jemala sem minimalno dozo ad. Sem raziskovala, spraševala... So kar glede tega vsi zadržani... Tako da ja, te čisto razumem. Ampak kar pogumno, vse zmoremo!