FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni
Včasih se sprašujem a je smiselno se boriti ali oditi?
 :unsure:
Naj neham jemati Antidepresive in druga zdravila?
Obupala sem imam preveč fizičnih težav kot psihičnih.
 :'(

Psihicne tezave se velikokrat manifestirajo kot fizicne. Za delati na sebi je. Prepoznati potlacevanje custev in obcutkov. Se nauciti ravnati z njimi.
Seveda se splaca. Adji ti bodo pomagali in bo kmalu bolje. Innvendar, ce zelis bolj trajno resevati problematiko.. psihoterapija.
Nimamo enostavne naloge. In vendar se ji na noben nacin v resnici ne moremo izogniti. Treba se je nauciti funkcionirati drugace.
Za prebroditi je ta zacetni cas nekako. Potem bo pa ze boljse. :rozicodam:

Hvala Nives. Maja imam komaj psihiatra ja trnova pot bo. Potem se bo videlo dalje kako naprej.  :) :rozicodam:

Jaz ne zmorem več tega trpljenja preveč je zame  :jok:
Adijo mogoče še pridem kaj naokoli.

Lilija :0053: :0053:
Bo se boljse spet...

Zame ni več upanja traja že predolgo vleče se 6 mesecev in ni bolje  :jok:

Vedno je upanje  :rozicodam: In povsem izvedljivo, da bos ok :)
Si ze kaj razmisljala o psihoterapiji? Ko bos zacutila realna custva, ki so pod tesnobo.. bos osvobojena tesnobe.

Sem že dogovorjena za Psihoterapijo bom videla kako bo.

Psihoterapije so plačljive  :'( Zdaj drug teden bom imela psihologinjo ki delajo brezplačno in lahko obiščem kdar koli se naročim in je. Upam da mi bo lahko pomagala  :(
Nives tebi pa hvala za vso podporo da lažje prenašam tegobe  :rozicodam:

Hvala Lilija :rozicodam: Drzi se :) ;D

Splaca se boriti. Sao sepresivi ne bodo pomagali, je treba se kaj zraven - psihoterapija, predvsem pa menjat prioritete in nacin razmisljanja in zivljenja.
Ni vse crno. Ampak, ce ne bi bilo na momente crno, ne bi vedeli, kako lepo je, ko imamo barve. Vztrajaj, bo bolje. Tu gor je veliko lepih, srecnih zgodb.

Hvala Mina se trudim.  :rozicodam:Pišem dnevnik vsak dan pa veliko hodim na sprehod.

Pametno. S pisanjem vrzes ven svoje isli, pa tudi bolecino. Pocasi vidis, da ti gre na bolje. Seveda s padci, ki so normalni. Ampak krivulja gre navzgor.

Se trudim Mina vsak dan sprehod kljub slabemu počutju tehnike sproščanja itd. Zvečer pa še dnevnik je lažje pol ko to breme gre ven na papir.

Tudi jaz si zapisujem ko sem v slabi koži. Napišem svoje občutke in  kaj se mi v organizmu dogaja. Predvsem zato, ker ko sem v redu, vse pozabim. Potem pa na novo zopet panika. Pa si grem prebrat kako je bilo prej in
mi postane vsaj malo lažje, ker vem, da bo minilo.
Zakaj smo takšni paničarji?
Lilija, vse dobro ti želim in seveda tudi vsem ostalim.

Hm ja tudi jaz se sprašujem zakaj paničarimo? Saj bo.
Tudi tebi sonce 57 želim vse dobro.

 :wav: maš to!

Se trudim a vseeno mam panične napade in strahove. Danes sem prehodila 40 stopnic in to z berglo.

Vedno sem si želel plavati in veslati to mi je omogočila pčotovalna egencija Erazmus in njihovi domovi.