FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni vsi.
Sem nova na tem portalu. Samostojna podjetnica, ki je startala svoje podjetje iz veselja. Financni dohodek je bil dober, sem pa tudi precej delala in garala za to. Danes se soocam z motnjami spanja, anksioznosti, depresijo, nevoljo,.. lahko nastevam. Poleg tega sem dobila avtoimuno bolezen s katero se spopadam vsak dan. Sem bila ziva, radostna, pozitivna, vesela deklica. Danes pa sem cista razvalina. Vem, da bi morala na bolnisko Ampak se bojim sploh pomisliti na to. A se je ze kdo soocal s tem kot samostojni podjetnik? Bojim se, da po zakljuceni bolniski ostanem brez posla. Imam tudi stanovanje na kredit in si ne morem privosciti popolne izgube. Nekdo je leta 2014 imel podobno vprasanje, pa me zanima, ce ima morda kaksen napotek.
Za vse odgovore bom izredno hvalezna.
Lep pozdrav

Bil sem v identični situaciji. Po osmih letih "sp-jaštva" in 24/7 dosegljivosti vsem sem se zaradi izgorelosti, depresije, paničnih napadov, žal tudi odhoda partnerice odločil redno zaposlit in si na ta način olajšat situacijo - predvsem v smislu tega da sem z redno zaposlitvijo vsaj dobil možnost tisti čas ko nisem bil v službi namenit sam sebi in temu, da se spravim v red.

Danes, tri leta po tej odločitvi mislim da sem naredil prav. Nisem imel možnosti it na bolniško ker bi to pomenilo izgubo posla, prihodkov, vsega. Tisto česar se tudi sama bojiš.

Drugače pa tvoja situacija ni tako redek pojav pri samozaposlenih, žal. Sam za vse ima svojo ceno.

Meni se je pa vedno zdelo kako je fajn, ko si sam svoj sef (urnik dela si prilagodis, delas lahko doma...)... pa zadnje case veliko ljudi slisim, ki imajo samo SP... da je zelo tezko. Vejretno odvisno tudi od dela, ko ga opravljas.

Sam sem imel enak pogled, zato sem tudi šel v to. Žal pa bit s.p. danes pomeni vse prej kot kaj enostavnega... In če si res sam za vse, zna biti res naporno. Kar pa potegne nemalokrat precej velik davek, tudi na posameznikovem zdravju.

https://socialna-druzba.si/novice/3588_pravni-nasvet-nadomestilo-v-casu-bolniske-odsotnosti-za-s-p-je/

Razumem tvojo dilemo. Imam d.o.o. in s.p. in eno punco, ki pocasi zacenja delat.. Biti sam svoj sef pomeni da si svoboden in si sam organiziras delo. Po drugi strani je pa odgovornost vecja. In dostikrat negotovost. Mojo dejavnost letis malo ubija korona...pa tako lepo sem rastla. Tako da ja, se soocam z negotovostjo.
Ce gledam nazaj, ko sem parkrat imela tele anksa-depra epizodice... ja, fajn je da se clovek lahko malo oddahne. Po drugi strani, pa je meni veliko pomenilo, da lahko ne glede na vse delam. Ko so bila ta obdobja sem samo delala manj. Nikoli nisem bila na bolniski. Ceravno je bilo kdaj tako hudo, da sem bila po mojem za na psihiatricno...
Pri nas je tako, da se poznajo ze 14 dnevni dopusti... kaj sele odsotnost kaj dlje casa. Ce je odsotnost daljsa se vse skupaj postavi pod velik vprasaj. Vprasanje s cim vse se je potem treba se ubadati in kaj tisto vse pomeni za naso psiho.
Sama najbolj ves, koliko bi odsotnost vplivala na posel. In v kaksnem psihicnem stanju si dejansko. Kaj pa kaksna delna varianta? Da polovicno delas npr toliko, da priblizno ohranjas vsaj del posla, ostali cas pa posvetis vsakdanjemu nekajurnemu polnjenju baterij?