FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni! Odločila sem se, da z vami delim svojo dolgoletno zgodbo.Prvi panični napad sega v leto 2001(anksioznost me je dajala že v mladostni dobi, vendar takrat nisem poiskala pomoči), takrat se mi je življenje postavilo na glavo. Prišlo je tako daleč, da nisem upala več od doma.Ker sem imela velik strah pred jemanjem AD, sem nekaj časa poizkušala sama priti iz začaranega kroga z izpostavljanjem, hodila na delavnice za boljšo samopodobo,ampak življenje je bil pekel,saj sem se na vsakem koraku bala paničnega napada. 2008 sem se odločila za psihoterapijo, marsikaj sem predelala,življenje je postalo  obvladljivo,ampak tesnoba je bila ves čas prisotna. Po drugem porodu,selitvi in moževi izgubi službe sem 2010 pristala ponovno v hiši,tokrat ni pomagala psihoterapija.Psihiater mi je predpisal Cipralex, ki mi je delno omilil vsak dan,po dveh letih mi je predpisal Alvento, ki mi je pomagala bolj kot Cipralex,vendar ponovno za določeno obdobje, potem pa kot, da bi popustil učinek, enako se je kasneje zgodilo s Seroxatom, nazadnje sem jemala 30mg Seroxata in 300 Alvente, kar je povzročilo takšne migrene, nervozo, nespečnost, da nisem mogla v službi več funkcionirat, moram povedati, da sem od sile takrat na dve uri jemala Lexaurin, da sem preživela dan, po 27 ur sploh nisem spala, psihiater mi je rekel, da mi je dal vse in, da nima razloga, da mi da stalež,jaz pa komaj živela,mislila sem, da mi ni več pomoči. Zamenjala sem psihiatra (pozabila sem povedati, da sem ves čas imela prisoten strah, da se mi vse skupaj ponovi do te mere,da ne bom vozila avta,ker sem se bala peljati čez določena območja na poti v službo in vsaj to pri vsem tem ni bil problem), ki me je postopoma dal iz vse te terapije,vsakodnevne migrene so izginile, predpisal mi je Amyzol in po treh tednih jemanja me je sesulo na dno tako, da sem pristala v urgentni ambulanti,ponovno težave z vožnjo, s sprehodi, panični v eno...Psihiatrinja se je začudila, da sem dobila Amyzol, načeloma,da ga v večini sploh več ne predpisujejo. Predpisala mi je Asentro, danes je 12 dni, ko jemljem 100mg( pred tem sem postopoma jemala 25mg in 50mg), na začetku so bili stranski učinki kar neprijetni, zato sem si pomagala z Lexaurinom, ko sem šla na sprehod, ali po otroka v šolo, ko je bila kriza( tudi do 5 na dan po 1,5mg)Sedaj se stanje izboljšuje, imam več volje, ko grem na sprehod ne potrebujem Lexaurina,doma sem aktivna, vzamem še samo po 1 ali 2 Lexaurina. V staležu sem od 20.9.2019 in v ponedeljek 2.3.2020 grem po dolgem času v službo. Službe se veselim. Me pa daje grozna tesnoba, ker se bojim, kako se bom peljala v službo čez določeno območje,čeprav uporabim vsa orodja, ki sem se jih naučila in sem se v tem času že peljala tam s pomočjo Lexaurina, vse kar je realno sem si tudi napisala, ampak se tako bojim teh občutkov nemoči v tistem trenutku zaradi vseh možnih občutkov, ki me takrat obhajajo, da sem pred ponedeljkom kot ohromela.Drugače se normalno peljem v trgovino...Zanima me tudi v kolikem času prime Asentra, da bom lahko ponovno normalno zaživela, mi pa že sedaj pomaga, saj čutim napredek? Malo sem dolgovezila, ampak, da vsaj približno razumete mojo zgodbo. Hvaležna bom za vsak nasvet in vzpodbudno besedo. Hvala :rozicodam:

Teme o Asentri
http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,20426.0.html
http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,23006.0.html
http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,20390.0.html
http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,8415.0.html
http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,17738.0.html

Hvala, sem prebrala :rozicodam:...Vidim, da gre na bolje, ker ne rabim več toliko Lexaurina, vzamem ga samo še zvečer...Samo misel kako se bom peljala v službo, ki me ohromi probam zamenjati in si v glavi narediti realni načrt...hvala za linke

mukica a imaš kakega zaveznika v službi? Nekoga, ki ve kaj in kako je s tabo, z nekom odprto debatiraš o tesnobi?...Ker včasih to tudi pomaga.

 :rozicodam: hvala, da si se javila....ja, imam v službi kolegico,ki se ji lahko zaupam...trenutno sem v fazi, ko ne vem, ali gre gor,ali gre dol...14 dni jemljem 100mg Asentre, lažje se peljem...hodim na sprehode, je pa ta notranja nervoza na čase nevzdržna, sploh proti večeru in zvečer...zjutraj kakšno uro po tem, ko vzamem Asentro je boljše, upam, da bo Asentra še prijela, ker trenutno sem tako občutljiva, da me moti sončna svetloba, kave sploh ne smem spiti... pred dvema letoma sem v službi popolnoma pregorela in nekako nisem prišla k sebi,kljub različni terapiji skozi padci in hudi glavoboli....sedaj po Asentri so glavoboli hvalabogu izginili...strah me je, da v službi ne bom zmogla, si pa želim v službo, ker sem že 5 mesecev doma in se mi že meša od tega staleža....res upam, da je to prava terapija, ker drugače ne vem kaj bom... :rozicodam:

čisto sem obupana danes, na jok mi gre,nervozna,občutek imam, kot,da se ne bom zvlekla...na jok mi gre, ker imam dva otroka in sem v takem stanju...

No, na srečo ti lahko zagotovim da se boš izvlekla. Sam sem decembra sicer prenehal z jemanjem Asentre ker se je stanje toliko normaliziralo, da sem poskusil brez. Psihoterapije ostajajo na urniku, vsekakor. 5,6 let nazaj si življenja brez Cipralexa in kasneje Asentre nisem mogel zamislit. Panične napade, nervozo, pomanjkanje volje za kakršnimkoli početjem ali življenjem sploh sem doživljal kot po tekočem traku. Sicer sem bil v tistem času samozaposlen, sam, z minimalnimi prihodki tako da ni bilo lahko, ampak sem imel k sreči nekaj znancev, prijateljev ki so mi pomagali skozi hude čase.

O tem v kakšnem stanju si - trenutno si v takem, ampak greš na boljšega. Ja? Zato pa si pomagaš z Asentro, ki pa tudi potrebuje nekaj časa da prične z delovanjem in si lahko mirneje urejaš misli.

Trenutno je pomembno to, da razmišljaš o situaciji kot poti k okrevanju, kar dejansko je. Imaš dva mala otroka, ki sta ti navdih, ne drugo. Sam imam en kup živali ki mi ravno tako pomagajo v boju s temnimi mislimi in z navidez brezizhodnimi situacijami.

Veseli se jutrišnjega dne, to je pomemben mejnik na poti k tvojemu okrevanju, ne breme.

Nisi sama, veliko nas je. Marsikdo je šel skozi podobno situacijo kot greš ti in glej nas, še vedno smo tu, rinemo ;) Ne damo se.

Pa srečno ali bolje rečeno, umirjeno jutri ;)

Zame je pisanje misli, čustev, občutkov in hvaležnosti res terapevtsko. Ni čudež, pomaga pa. Pa za lažji spanec (ali med sprehodom) kak deep sleep, binatural beatx, anxiety relief, detox, healing....mnogo tega je

Hvala vama za vzpodbudne besede... Sedaj sem na 150 Asentre 1 teden, ta teden sem pričela s službo, moram povedati, da mi je v službi dobro, sem pa morala spremeniti svoj pogled na službo in na odnose...paničnih napadov nimam, vozim normalno, ostala je pa notranja nervoza,depresija, tista v prsnem košu, praznina, ki vleče dol in iz katere se je tako težko izvleči...delam na sebi, da se ne borim s tem,ampak probam sprejeti sebe in te občutke,kot sem sprejela občutke strahu, takrat mi je nekoliko lažje,da probam ločiti realno situacijo od občutkov....upam,da nisem prezakomplicirano napisala...mi pa pomaga, ko to napišem sem, saj vidim tako svoj napredek....rada bi ponovno zadihala s polnimi pljuči... :rozicodam: :ppriden:

Hej!

Predlagam, da se ne obremenjuješ s to tesnobo. Živi svoje življenje in slej kot prej boš na starih tirnicah. :)

Srečno!