FORUM Nebojse.si

Še en dan, ko se počutim takooo samo. Polna hiša ljudi, pa nihče niti ne pomisli, da bi bilo kaj narobe z mano. Nihče ne vidi, kako zelo trpim. Vse se mi podira. ne vidim niti ene stvari več v življenju, ki bi me veselila. Za katero se je vredno boriti. zunaj soce, jest pa skrita v sobi, popolni temi in sama s svojo bolečino.Zgubila sem njega, ki mi je vsaj malo razveselil dneve..pogrešam najine pogovore..nekoga, ki bi me vprašal kako sem..vem, da očitno nisva bila eden za drugega, pa vseeno. Tako zelo boli..boli, da ni nikogar, ki bi me objel in rekel, da bo minilo. Karkoli. Tu so še prazniki. Ne vem kaj se dogaja z mano. Tako se nisem počutila že zelo dolgo časa. Še služba, za katero sem vedno mislila, da je tisto, kar si želim....za kar sem se toliko let borila...sovražim jo....
in ta prekleta odvisnost...prvič v življenju se počutim tako, da bi se dejansko zadela...fizično...da pozabim..da neha boleti...
očitno nevredna ljubezni....objema....besede...tudi njegove ne..nikogaršnje...kam naj grem??kako naj zaspim...kako naj pozabim...rešiti se bolečine..sama sebi

Stela, vem, kako je hudo, ko se ti zdi vse brez smisla. Vendar bo bolje, pa čeprav tega trenutno ne verjameš. Počasi, korak za korakom, črne misli nadomestijo svetlejše in ...

Objem,  :rozicodam:

Daisy

Ali ne vidijo? Ali nocejo videti, ker ne znajo pomagati? Ali sama ne dovolis blizu ker si se skrila v svoji sobi.......Tudi sam sem ko se mi je povsod sesulo iskal "zadoscenje" v delu, .....samo potem tudi tega nisem vec zmogel. Koliko vem obiskujes psihoterapijo in to kar si napisala tukaj je dobra iztocnica za naslednjic. TUdi sam sem po izgubi parterke zelel iztrgati bolecino, zalost, ..... vse kar prinese s sabo
izguba...pa ni slo cez noc. Cas.... in seveda psihoterapija sta mi pomagala da sem se resil tistih najhujsih
obcutkov in misli. Nihce ni nevreden ljubezni, objema, besede tudi ti ne, toda ob obcutkih ki so sedaj v tebi je ta misel "na mestu" nikakor pa ni realna. Ce ne najdes nikogar v tvoji blizini ki bi ti trenutno prisluhnil, te objel, ...... potem smo mi tu. Prisluhnili ti bomo in skusali z besedami ublaziti bolecino.
Ampak....vedi da to stanje v katerem si sedaj ne bo trajalo vecno....prvi korak si ze naredil ker si se
odprla.....sedaj pa se dovoli bolecini da izgubijo moc.....
 

vem kako je. ce ti bo lazje, ti povem, da cisto vsak iz tega foruma ve kako boli bolecina ob izgubi. tudi sama sem pred prazniki nehala s fantom, bolecina je bila grozna, tako grozna da mi je zameglila um, nisem vec razmisljala razsodno, vse kar sem videla je bilo to da nisem vec z njim, to kako je on super in jaz ne bom vec prezivljala vecerov z njim, vse stvari okoli mene so me spominjale nanj, srce se mi je trgalo, nisem se bila niti sposobna vstati za v sluzbo...
bolecina je bila tako huda, da ni preostalo drugega kot da se obrnem vase in se zacnem ukvarjati sama s seboj. To je bilo se tezje, lazje se je ukvarjati z drugimi, lazje je nekoga idealizirati in se delati, da ti je on resil svet, kot pa se obrniti vase in se vprasati Kaj pa ti sama zelis? Ali v zivljenju delas to kar resnicno cutis v srcu? Si se malo zatajila ne?
ko dobis odgovore na ta vprasanja, vedi da se bolj boli, ampak tu pride na vrsto oproscanje, oproscanje samemu sebi in drugim, kajti ni lahko ko se soocis  seboj in vidis da sam sebe zatajas samo zato da bos sprejet od drugih ljudi.

vem ni lahko, ampak to se je zgodilo zato, ker zatajamo sebe in okolica nam sporoca, nam je ogledalo, ki nam pove kaj delamo narobe, ko bomo to spremenile, ko bomo resnicno vazne same sebi, se taksne stvari ne bodo dogajale, ker nam ne bo potrebno vec kazati nasih vzorcev.
Srecno, vse bo se dobro!

Draga Stela,
verjamem, da bi najraje zbežala sama od sebe in se rešila vseh bolečin in gorja. Žal smo obsojeni na 24 urno družbo samega sebe, tudi ko se resnično ne prenesemo oz. ne prenesemo bolečine, ki je v nas. Ne morem ti reči drugega, kot da bo minilo.
Imej se rada, prigovarjaj si prijazna ljubezniva sporočila. Zaslužiš si vse najlepše, skušaj se tega zavedati.

Prisrčen pozdravček! 

Stela, haj!
En korak si že naredila naprej, ko si napisala post na forum. :)
Čas celi rane, verjami. :oki:
Samo ne zapiraj se vase. Vem, da je to lažje rečt kot naredit. :unsure:
A živiš sama ? ali imaš koga s katerim se lahko pogovarjaš?
Javi se kaj in nam sporoči :clap:

dobrodošla Strela
te čisto razumem kako ti je in marsikdo tukaj na forumu tudi
samo pogumno naprej ne obupaj
mi smo z tabo
srečno in vse dobro

Vsak dan boli manj! Verjemi.  :jok: Obriši solze, boš videla svet drugačen.
Ni bil vreden tvoje ljubezni, ti si vredna, da te najde/zadene tista "ta parava"...

Poznam bolečino zavrnjenosti, uničujoč občutek da nisi vreden ljubezni, da si en navaden k.... To boli za znoret..
Na srečo se da to spreminjati.. ne vem kako globoke negativne vzorce imaš v sebi, ampak da se jih spremeniti in za to je potreben čas.. Priporočam psihoterapijo in vztrajnost, potrpežljivost..

Drži se, Stela..

...vem, da očitno nisva bila eden za drugega, pa vseeno.

Opisala si mojo jesen letos, tudi jaz sem se moral sprijazniti s tem, tolažim se, da je to za njeno dobro.
A moramo res pustiti tiste, ki jih imamo radi - zato, ker jih imamo radi? Trudim se najti smisel v tem, res se...
Vse ostalo je kot v tvojih besdah...boli.

Oprosti, moral bi ti napisati kaj vzpodbudnega, a me je sesula tvoja bolečina. Če bi znal, bi ti je en del vzel...

Poglej, ljudje sočustvujemo eden z drugim, četudi se ne poznamo, to pomaga.
Zase vem, da se ta hip začnem ponovno pobirati in jutri še enkrat in pojutrišnjem tudi, ne bom odnehal.
Daj še ti, vztrajaj, minilo bo, s tako močnimi čustvi nisi nevredna ljubezni. Gotovo te najde, le priložnost ji moraš dati...

Živi le za en dan naprej, ne delaj načrtov in ne razmišljaj, kako bo jutri. Ko pride večer, si reci, poglej, še en dan sem uspela preživeti brez njega, zmogla bom. Tako se ti dnevi nizajo kot biseri na vrvici in nekega dne, ko pogledaš nazaj, se začudiš, koliko jih je že in ugotoviš, da pravzaprav boli že malo manj. In to ti da spodbudo spet za naslednji dan, mogoče že celo teden.... Tako mineva čas in lepi obliže čez rane...Čas resnično zdravi, a to vidimo šele za nazaj. In drugo leto ob tem času bo VSE drugače, verjemi, VERJEMI.
Drži se!
Ribica

Vem in poznam ta občutek, ko nihče ne vidi, da te nekaj matra, boli, da ni vse tako kot bi moralo biti....kot da vsi zatiskajo oči pred tem.
Stela....nikar ne misli na črne trenutke...misli na sončne in svetle dni....morda imaš kje zapisane dobre in pozitivne misli, svoje misli...beri jih in se smej, če le lahko.

Tukaj smo vsi s teboj, ob tebi, z mislimi, torej....nisi sama.

Lepo preživi dan za dnem, počasi bo vse lepše, boš videla.  :rozicodam:

stela, pozdravljena  :rozicodam:. Kako si kaj danes?

objem  :rozicodam: