FORUM Nebojse.si

Sem nova na forumu.Ne vem na koga naj se ubrnem zato sem začela tu.Kadar koli se odpravim ven doživim napad tesnobe in zbežim domov.Zaplete se na izpitu(to se mi je zgodilo nazadnje) začela sem se trsti srce mi je razbijalo kot noro mislila sem da me bo pobralo,hotela sem čimprej napisati in zbežati ven.Vendar sem vedela da moram ta izpit narediti,ker je bil res zelo pomemben.Komaj sem zdržala do konca.Ko sem prišla domov sem bila tako utrujena.....Najhuje je, ko sem nekje pa vem da ne morem nikamor zbežati....ko nekaj moram delati ko sem prisiljena v to.Najhujše je ker to ne morem in ne znam nikomur povedati.Vse kar sem prebrala tukaj gor o tesnobi vse to se dogaja meni.Bežim pred napadi,skoz pričakujem in vem da se bo napad sped zgodil.Čist sem obupana res ne morem več živeti s tem.Prosim če mi lahko kdo svetuje kaj naj naredim.

Pozdravljena Sabina in dobrodošla,

če si brala forum, potem si videla, da smo vsi v podobnem zosu.  :kiselnasmeh: Eni malo več, drugi manj... pa simptome mamo mal različne...
zanima me, če si naredila izpit?
Pred samo sabo ne moreš bežati, sebi se ne moreš umakniti. Moja babica je včasih rekla, da kamorkoli se obrneš, je rit zmaraj zadaj.
Bolj te bo skrbelo, da boš dobila napad, več je možnosti, da ga boš res dobila. Strah zaradi strahu je tista zanka v katero se zapletamo strahci.... In iz tega začaranega kroga moramo ven. Sami to težko naredimo, mavadno potrebujemo strokovno pomoč in tudi zdravila. Ni nujno, ampak v večini primerov. Svojo motnjo moraš sprejeti in jo začeti zdraviti oz. odpravljati.
Poišči si strokovno pomoč. Jaz sem začela pri osebni zdravnici in sem potem naredila kar nekaj raziskav, da smo izključili druge bolezni. Zdaj jem ADje (Asentra 100g - majhna količina). Sem se toliko postavila na noge, da zdaj počasi začenjam spreminjati vzorce vedenja in mišljenja, pa sproščanje....

Polepšaj si praznike s kakšno dobro družbo in oglasi se, kako ti gre.

 

Brez obiska zdravnika ne bo šlo sabina2. Samo huje bo. Se pravi čim prej po pomoč. Verjetno bo potrebno kakšno zdravilo...pa kaka terapija. Rekla bi, da gre za panične napade. Da se jih otresti.

Poglej še na star forum...KLIK (http://www.nebojse.si/ForumArhiv/index.php/topic,7583.0.html)

Še malo...http://med.over.net/forum5/read.php?105,2064336 pod temo: Panični napadi po noči.

Sabina, dobrodošla med nami   :rozicodam:

Popolnoma razumem tvojo situacijo, saj sem sam bil v zelo podobni še pred kratkim. Prav tako kot ti sem doživel napade tesnobe in panike na izpitih in v raznoraznih situacijah in sem seveda pred vsem tudi bežal.

No naj ti povem kako sem se jaz začel s tem spopadati...

Kot prvo sem s težavo obvestil ostale v moji okolici, torej družino in prijatelje, kar je kot prvo pomembno. Kar ti leži na duši in te muči moraš svojim bližnjim povedati in razložiti, ker ti bo pol ko veš da nekdo v tvoji bližini ve kar se ti lahko zgodi (tesnoba ipd) lažje in te pred tesnobo ali napadom morda ne bo toliko strah.
Kot drugo idi do zdravnika in mu povej kaj se ti dogaja. Pol boš morala prvo opraviti preglede ščitnice ipd, da se izključi, da nimaš kakšnih tovrstnih zdravstvenih težav. Nato idi k psihiatru, magari samoplačniško, samo, da si čimprej, saj prej kot boš začela to reševati bolje bo.

No približno tako sem se jaz tega lotil. Pri psihiatru sem dobil AD-je, ki sem se jih sprva branil, ampak sedaj pa mi sploh ni žal, da sem jih začel jemat. Začel sem tudi z kognitivno vedenjsko terapijo, ki je prav za te težave namenjena. Pomembno pa je tudi, da začneš posvečati več časa sebi, sproščanju, delaj tisto kar te sprosti, ukvarjaj se s kakšnim športom ali karkoli pri čemer ti misli morda odtavajo malo stran in se počutiš prijetno, sproščeno.

Praviš, da te je strah situacij, kjer ne moreš zbežat, da te je strah napadov in to je seveda vse normalno za nas "boječe dušice ;D", ampak skušaj gledati na te situacije drugače. Vsak strah, vsak napad bo minil in ti ga boš preživela. Ni ti treba bežati, ker se ti nič nebo zgodilo. In niso situacije krive za napade panike, ampak so misli, torej če se ti neboš bala napada ga tudi ne bo. Isto kot te lahko zgrabi na izpitu, te lahko zgrabi doma v sobi ali kjerkoli in ti boš to preživela. Ne boj se kar si drugi mislijo, ker nobeden ni popoln in tudi večina ljudi nas razume in nas nima za kakšne zmešane ali kaj podobnega saj to ni nič takšnega. Vsak ima svoje težave... Vem, kako strašni so tile napadi in zato se jih tako bojimo, ampak vsak mine in pol je boljše...

No jaz sem bil tako obupan ali pa še bolj kot si zdaj ti. Čist sem bil gotov, ampak pol pa sem začel to malo po malo reševati in še zmeraj rešujem. Sam sem še zdaleč od cilja, ampak ob enem veliko boljše, lahko spet dokaj normalno funkcioniram, se izpostavljam in tako naprej, s čimer ti hočem reči, da sploh ni tako hudo in da bo ziher boljše in vse vredu samo čimprej začni delati na sebi.

Priporočam ti, da si nabaviš multimedijski priročnik TRIS Panična motnja, ki ga mislim, da dobiš v Ljubljani v lekarnah ali pa preko tega foruma.

No, to je zaenkrat to, upam, da ti bo kaj pomagalo, sicer pa piši kaj, pa pridi kaj v klepetalnico, kjer se veliko pogovarjamo vsak dan in ti lahko tudi kaj svetujemo. Imaš tudi srečanja, ki jih društvo organizira in kjer se o tem pogovarjajo. Možnosti je veliko...

Sabina vse še bo vredu, have faith  :rozicodam:

Ne razumem res zakaj se to dogaja.Včasih sem bila tako družabna vseposod sem rada šla.danes pa joj goza na morje pa čez tunel ne ne ne .Vsi moji prijatelji morajo z mano okoli samo ne čez tunele ker tam se mi bo zmešalo.Pa ne tja pa ne tja nikamor več posod je bed.Najbolj se počutim doma.Tam sem sproščena.Šla bom k zdravnici sam kaj naj ji sploh rečem?Res mi je tako težko.Res ne morem več s tem živeti.Ampak nič me ne znima več k da sem otrpnila.

hvala ti za te spodbudne besede.Res si lepo napisal.Ampak mene k zgrabi panika ne poslušam nobenega še huje mi je ker me to full utesnjuje.Takrat sam hočem mir,ker vem sej se zavedam da ne bom umrla vse to vem ampak ne morem si pomagat ne morem se zbrat.Če mi nekdo govori umer se sprodt se je sam še huje takrat hočem mir hočem domov ker vem da bo šele tam vse minilo.Katastrofa

Povej zdravnici, kaj se ti dogaja in kako se počutiš. Prej si lahko svoje občutke ob napadih malo zapišeš, da ti bo pri zdr. lažje in da česa ne pozabiš.

Razlogi za te občutke.... tudi jaz bi jih rada poznala.... je potrebno veliko delat na tem, da se to odkrije in odpravi. Ampak... bomo zmogli. Boriti se boš morala sama. Lahko dobiš podporo, pomoč, večji del, pa boš opravila sama.

Drži se

hej sabina2...

mogoče še en nasvet...marsikateri profesor preseneti in ko mu poveš za svoje težave razume oziroma skupaj najdeta kak drugačen način, da opraviš izpite...

mene je moja anksa tolk potolkla, da sm faks obesla na klin za par let prav zarad izpitov...zdej pa se skušam spravit da dokončam študij...

kakorkoli...strinjam se s predhodniki, povej osebni zdravnici kot prvi, potem pa od tam dalje...ni nerešljivo...le pogumno naprej!

  Dobrodošla na forumu!

 Vsi se spopadamo s takšnimi ali drugačnimi strahovi. Tudi jaz ti svetujem obisk pri specialistu in to čimprej, ker se ti bolezen lahko še poslabša.
   Sama veš, da moraš to storiti, kljub strahu. Opogumi se in naredi ta korak zase, lahko ti samo koristi.

                                      Pozdrav, Trzinka