FORUM Nebojse.si

Zivjo,
pisem, ker imam hud strah pred tem, da bi me moj partner zapustil, prevaral ali kako drugace prizadel, in sem zaradi tega pretirano ljubosumna na prakticno vse zenske, ki jih sreca. Zgodba je vedno enaka: pojavi se neka zenska (na ulici, v sluzbi, v trgovini itd.) in jaz vedno pomislim, da bi bil raje z njo oz. se mi zdi, da jo obcuduje. Potem  se zaprem vase, cez cas se spreva, po nekaj urah pogovoriva in sva ok. Je pa to tako pogosto, da sva oba ze cisto utrujena. Obupana sem, ker ne bi rada s tem unicila odnosa, vendar hkrati nikoli ne morem izklopiti ljubosumnih misli. Vcasih je tako hudo, da vzamem pomirjevalo ali se namerno poskodujem. Vem, da se tega brez strokovnjakov ne morem znebiti, a se bojim poiskati pomoc, ker me je strah, da bi bilo to kje zabelezeno in bi me oviralo pri iskanju zaposlitve. Zanima me, ali ima kdo podobne izkusnje oz. ali kdo ve, kako podrobne informacije lahko delodajalci dobijo o mojem zdravstvenem stanju?
Lp

Draga lechat,

ker nisem še opazila, da si kdaj pisala, ti najprej izreka dobrodošlico  :rozicodam:

To kar opisuješ - glede ljubosumja,idej, kreganja te povsem razumem. Jaz sem z mojim skupaj 6 let, letos se poročiva, vem, da me ima rad in verjamem, da nikoli nebi naredil česa, s čimer bi me realno prizadel in potem bla bla bla naprej. Deci so deci  ;D itak, da bodo pogledal še za kakšno žensko, čudno bi bilo, če nebi in je povsem zdravo - vsaj tako pravijo. No tukaj tudi jaz postanem ljubosumna, mene spravijo ob živce fotke na instagramu, ko jih moj kdaj pa kdaj polajka .. sva se 1x predl leti že sprla zaradi tega in mi je konkretne argumente podal nazaj, da sem potem izpadla popolna tepka in sem se zamilila, model je imel prav. Da ne omenjam, ko je v službi pred leti pač moral za spetno trgovino fotkat ene bejbe in ena je izstopala, ker je bila res huda (vsaj meni) in itak mi je šlo po glavi skos 1001 idej o tem kaj si zdaj on misli ... uf  tudi jaz sem se zapirala vase, mu grdo odgovarjala, ko je vprašal kaj je narobe, pa sem rekla samo NIČ.
Tudi če pogleda kdaj za kakšno žensko, pogleda kdaj kakšno fotko, to še ne pomeni, da tebe nima rad, da nebi bil rad ob tebi  :) .. je pa tukaj res veliko odvisno od tega, če si kdaj bila v zvezi, k ote je kdo prevaral? Jaz sem bila in ko sem omenila tole moji psihoterapevtki, mi je povedala, da tej strahovi in ljubosumje izvirajo iz prejšnje zveze, ko sem imela slabe izkušnje .. in najbrž je res  :) .. lahko, da so tej vzorci tudi iz kje druge, spomenm se, ko mi je terapevtka razlagala, da je lahko to tudi iz časa otroštva, če te je kdo kdaj zapustil, ali če imaš kakšne slabe spomine.

Delaj na sebi, živi samozavestno, v pisanju je videt, da nisi samozavestna (tudi jaz nism). Imeti moreš rada sebe na prvem mestu in šele potem ostale (tudi tukaj pri meni šepa). Pa tudi s partnerjem se moreta pogovorit. Dela res kaj takega, da postaneš ljubosumna ali je vse samo tvoj strah in tisti ''kaj če bi bil raje z njo'' ? ...
Jaz ti toplooooo priporočam psihoterapijo, kjer boš spoznavala samo sebe in se naučila živeti, terapevtka ti bi ziher znala pomagati  :happy: tudi glede tega samopoškodovanja boš mogla nekaj narediti, ker se moraš imeti rada in to jezo in strah izražat na drug način  :oki: ... zdaj nevem, deluješ mi še zelo mlada, no lahko, da se motim  :-[

Delodajalec pridobi (na zdravniškem) samo če si ti spobna za delo. Pika. Jaz sem na zadnjem zdravniškem povedala, da mam anksioznost, pa ni bilo problema, delodajalec o tem ni obveščen  :)

Piši še kaj  :rozicodam:

Ojla Lechat

Jaz imam tudi to v sebi. So me moji bliznji zapuscali in zapustili in kot otrok sem veliko poslusala in opazovala, kako zgleda, ce moski varajo. To je bila skoraj babicina najljubsa tema pripovedk, kako jo je moz varal in anekdote okrog tega. Gledala sem tudi mamimo trpljenje, ko jo je ocim varal in se ji potem smejal v obraz. Veliko let sem potrebovala, da sem dojela, da niso vsi moski isti. S svojim sem zdaj skoraj 10 let. Na zacetku sem imela tudi te probleme. Se na tv ni smel nobene pogledat;-). Kasneje se je umirilo, ko sem zacela zaupati, nisem vec imela tezav. Vem pa, da je ta vzorec se v meni... predvsem zapuscenost. Po moje se da tole lepo resiti. Cimprej na terapijo, da pregledas in predihas vzorce v ozadju. Ker se s tem, ce je prevec, lepo da odnos zadusit in uniciti. Jaz sem vsaj dve veze s tem ubila.
Vse dobro!

Oseba je ljubosumna, kadar ji primanjkuje samozavesti oz. je nezaupljiva, ali pa izhaja iz sebe.
Poznam pa osebo, ki jo je strah da ne bi izgubila partnerja zato, ker bi potem nekdo drug bil deležen vsega kar ji partner zdaj nudi.
Velikokrat je ljubosumje odraz egoizma.

Ljubosumja kaže na to, da ti je mar za človeka. Bolj ko si ljubosumna bolj ga imaš rada. Tako partner to razume. To je tak zelo prijeten znak med vrsticami za partnerja. Tako da kar bodi ljubosumna. JE pa drugo vprašanje, koliko ti uživaš v tem.

Vsega mora biti zdravo mero :pomezik:

Lechat fajn je da si prepoznala, da gre za težavo. Stiska zapuščanja je lahko zelo zgodnja otroška rana, povezana tudi s tvojim otroškim življenjem, kakšna je bila sepracija od mame, kakšni so bili odnosi doma, koga si vse že izgubila (ker poznaš bolečino), lahko gre tudi za občutek, d anisi dovolj dobra, ustrezna ... notranji kritik te stalno primerja z drugimi ipd...

Vse to in še več se odkriva na psihoterapiji.
Psihoterapija je večinoma samoplačniška in ni vezana na zdravstveni sistem.
(na kartico dobiš psihiatra (in tudi zdravila) ali psihologa - oni imajo vse zapisano v kartotekah)
Tvoja zgodba pri psihoterapevtu ostaja 100% zaupna med terapevtom in teboj, nikjer ni zapisana, nikomur ni posredovana. Toplo priporočam, da poiščeš strokovno pomoč, saj gre za relacijski problem, ki ga sam v sebi težko razrešiš. Rane, ki nastanejo v zgodnjih odnosih, lahko popravimo le z novim, reparativnim, drugačnim odnosom, kjer si ovrednoten, slišan, sprejet...

Vse dobro ti želim in da kmalu zaupaš vase in spoznaš, da si vredna ljubezni. Kdor bi te zapustil zaradi druge - ta ni pravi zate. In zapuščanja so del odnosov, včasih moramo naprej ... ne zato ker naš partner ni v redu, mnogokrat zato, ker ni ustrezen  ali kompatibilen za nas.

 :rozicodam: :rozicodam: :rozicodam:

To pa težko verjamem glede na to, kako grdo me je pogledal fant od psihoterapevtke zadnjič. ;D

Oj, jst bi ti pa svetovala se, da ce si ljubosumna, da se enostavno ne zapres, ampak da to spravis nekako ven iz sebe, da partnerju reces pac v prvi osebi npr. da se mi pa ta zdi huda, kaj ti mislis, pocutim se slabo, nesigurno ali pa poklices kaksno prijateljico, pises....

Hvala vsem! :)

Se ne strinjam da je to znak ljubezni. Ljubosumnost je  veliki meri sebična.
Se pa strinjam z Nives, da vsega do zdrave mere...sam kje je to?  :)

čist odvisno od tvoje situacije. lahko razumeš ljubosumnost kot kompliment, lahko pa kot obtožbo, kritiko.

če za partnerjevim hrbtom res spletkariš in te on obtoži ljubosumnosti ne boš vesela in boš ljubosumje vzela kot obtožbo, negativno stvar.

če pa je ljubosumnost bolj preventivne narave in nosi sporočilo, da ga imaš rada pa partnerju godiin jo bo razumel kot kompliment.

skratka, več pomenov ima, tako kot vse besede. pomen je odvisen od ljudi vpletenih.