FORUM Nebojse.si

Ne maram božiča. Zakaj? ker nimam družine in ker nimam nikogar ki ker ti v teh družinskih praznikih potem še bolj življenje zabode nož v srce s tem ko vidiš da si sam da se nihče ne briga zate vsi drugi pa imajo družine. NIč me ne čudi da je toliko samomorov na božič. sedaj če ne bi imela prijateljice bi po moje tudi spet mislila še bolj na kak samomor.
Taka depresija zame. samo Čakam da mine. da bodo ti prazniki minili. najraje bi imela da jih sploh ne bi bilo ker ce nimas druzine je bolje da ni druzinskih praznikov. ne vem ali kdo čuti isto kot jaz?

Hej Nadja...v bistvu nas je precej takih, ki ne maramo najbolj teh družinskih praznikov...ampak a veš...tut sam si lahko marsikaj lepega pričaraš...pa se pocartaš in nardiš lepe stvari zase...na kakršenkoli možni način...predvsem pa ne preveč poudarjat, kako se imajo pa vsi tok fajn družinsko za božič...ker vsi se pa le nimajo ali nimamo...

sicer pa, poglej se že obrača na bolje ane? Prijateljico si že našla...samo pogumno naprej...za svoje življenje imaš samo ti moč kako it naprej!

pozdravček

daleč od tega, Nadja... ogromno jih je samih, ogromno jih je (kljub družini) osamljenih... mi smo tisti, ki ustvarimo tako ali drugačno razpoloženje, samo in edino mi... jaz sem vedno kljub vsemu smrekico okrasila, šla v kino, ... nekako sem poskrbela, da sem se imela kolikor toliko solidno.

Upam, da me tile praznike ne pokopljejo, itak nisem ravno superca, ravno ven z bolnišnice, pa prazniki pred vrati, ampak saj bo, malo mi bo spet hudo, pa tko, ampak bomo premagali tudi to!

Sicer pa Nadja tudi jaz sem sam, družina, hmmmm, z mamico bom.  :zardevam:

Jaz sem tudi sam in prav zdajle se tako tudi počutim in če bi bilo tako samo za kakšen tak praznik, bi bilo čist fajn - pa ni tako. Ampak čez 5 minut bo morda že v redu, računam na to. Samo, da človek pravilno (ponovno) zastavi v glavi pa je.. :)

Nadja, potrudi se da ustvariš toplino v sebi.. tako to gre. :pomezik: :)

Jaz imam družino in bom praznovala z družino a nimam dragega kateri bi me objel in rekel da me ima rad
a sedel bo poleg mene brez vesti brez kančka sreče in veselja, ker jaz zanj ne obstajam.
Dase s tem živet, če imaš družino-a prazniki UBIJAJO -Pa saj bo hitro mimo in prišel bo nov let in vse lepo!


LP TOPOL

Topol, te bom objela jaz. Ko bodo otroci odšli žurat, te čakam...bova šle na trg, spile en kozarček penine in se objele. Obstajaš za tvoje otroke, za nas, ki si nam prijateljica.
Hvaležna sem, da te poznam! :srce-utrip:

Topol, če kaj pomaga tudi jaz ti pošiljam en objemček in poljubček na obedve lički in te imam rada  :rozicodam:

Ma evo pa še Dečko pošilja poljubčke, pa ni vrag, da vsaj mičkeno ne bo pomagalo! ;)

Veliko božičnih večerov sem prejokala in prej sem za vse to krivila moža,zdaj pa sem nekako odrasla in krivim samo sebe.Nikjer ne piše,da pa tam kjer je družina so pa družinski prazniki lepi,pričakovani,.......
Vsak mora sam pri sebi najti zadovoljstvo in znati uživati tudi sam s sabo,če ne gre drugače.

lp

Jaz bom božič in novo leto preživela s starši, a vendar sama. Doma bom pomagala očetu, ki se je zadnjič ponesrečil. Prenašala bom mamo, ki bo večno nergala, da nič ni prav. Tako imenovani prijatelji ponovno nimajo časa zame. Tako veliko dela imajo, da še na kavo ne morejo. Seveda, jasno, oni imajo prijetnejše opravke kot pa prenašati mojo sitnobo. Pa saj me niti ne potrebujejo, saj e bodo imeli ja lepo. Za to pa mene ne potrebujejo. Hm, narediti kaj zase? Ja, enostavno pri nepokretnem fotru in histerični mami nekako ne bo šlo. Najti zadovoljstvo v sebi? Hm, ja, edini recept, a žal v žnjtem planu. Živeli!

Drži se,

Vesna

Agnes v mislih bom zagotovo s teboj  :)
Pošiljam ti en močan in velik objem  :-*

lp

dosti nas bo za praznike osamljenih, pa vendar je na nas, da se imamo fajn. jaz sem si sestavla okviren urnik, kako dneve kvalitetno izpolnit in si med "dnevne obveze" dala tud kako prinetno stvar :)

Agnes...razumem te...saj nas je veliko v takem zosu. Enostavno ne moremo stran. A naj jaz pustim mojo sostanovalko in zbrišem nekam kjer ni božiča in novega leta.
Meni so smiselni prazniki....kresna noč, Pust...taki poganski. Z optimizmom.
Lej...za božič se zbere family...v glavnem širša. In potem...večinoma ogovarjajo drug drugega. Kdo je spekel boljšo potico...katera ima prevelik dekolte...
Pa delajo se kako se ljubijo (večina). Bi pa drug drugega pohodili od foušije...ali česa drugega.

Tako bi moralo biti, ja. Pa ni vedno enostavno.  :unsure:

To, da smo sami, ni res, le nek hudiček v glavi, ki nas hoče spravit na kolena, nam to govori. Sama sem se velikokrat počutila samo, pa sem se potem naučila to preverjati in sem si magar napisala nekam, koga vse imam, da sem lahko videla, da nisem sama.
Prav tako je nerealno mišljenje, da je vsem drugim super in oh in sploh, le nam je bedno. Veliko jih je, ki so v enakem ali celo slabšem položaju.
Sama sem bila kako leto nazaj na božič res čisto sama. Bila sem brez strehe nad glavo in zato sem gostovala v prijateljičinem stanovanju, ki je seveda za božič šla domov. In veste kaj? Počutila sem se čisto kul... bila sem sama, a nisem bila osamljena. Imela sem sebe. Zvečer se je še prijateljica vrnila in rekla, da je bil dan beden, ker so se doma skregali. Torej... to, da so ljudje okrog tebe, ni zagotovilo za dobro počutje, prav tako pa to, da si sam, ne pomeni, da se ne moreš počutit dobro.

Se strinjam Anakonda. Me tudi zelo zanima koliko bi jih bilo dobre volje, če ne bi bili podprti z alkotom.
Sama sem...osamljena pa ne. Vedno se kaj najde. :)

Nadja,

želim, da bi našla družbo kot si jo želiš. Če ne drugače pa pojdi na novoletni sprehod po Ljubljani z Damovci.

VSe lepo ti želim,

marika

Znano je, da veliko ljudi ravno med praznikih zgrabi depresija, stiska, instant duševna težava,

tudi sama sem bila včasih med njimi, čeprav sem imela vedno mnogo ljudi okrog sebe. Kar zdelo se mi je, da se ne obnašajo tako kot bi se morali. Enostavno sem preveč pričakovala, zato sem bila razočarana.

Torej, ne pričakujte nemogočega. Zastavite si realne počitniške cilje in vse bo o.k.

Kako pa vi premagujete praznične težave?

Pa vse naj,

marika

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=480&Itemid=2

Ma saj bomo pregurali.

Jaz danes kuham, potem pridejo na kosilo, bom tudi to dal skozi, vmes kakšen kuhanček zvrnem, pa gre no. Nisem pa res nekako jako dobro, ampak saj bo.

Marika tudi tebi želim lepe praznik!

Ja jaz v bistvu ne razumem... toliko osamljenih, a nihče, ki bi se hotel zares z njo dobili.

No,pa malo drugače.

Jaz pa imam družino in bi lahko praznovala Božič, pa ga ne.

Nam Božič nič ne pomeni, mi si naredimo praznike za roj.dan, Novo leto

Danes smo sicer vsi doma, večerja je običajna-vzemi si sam-večerje ne kuham ,ker kuham kosilo vsak dan in se vsi tedj zberemo. K polnočnici ne gremo.

Bom pa šla na bližnji griček v cervico, kak drug dan, si ogledala jaslice , se usedla za 15 minut( cerkev me navdaja z mirnostjo, ko ni nobenega notri). Nisem verna.

To je naš Božič. Vsak si ga pač predstavlja po svoje.


nicole

Hvala vsem  :angelca:. LP

Agi objemček zate  :rozicodam:

Bomo videli, kako se bodo iztekli tile prazniki...
Z razpoloženjem sem stalno na robu, vsaka malenkost me spravi čez. Po drugi strani pa tako apatična, brez vsakršnih čustev nisem bila še nikoli, še posebej ne za praznike.
V torek pri psihiatru nisem opravila nič... k sem res totalno zablokirala. Trenutno se sprašujem, ali ima sploh še smisel hoditi na psihoterapijo in zapravljat denar... mislim... če sem lahko životarila toliko let - brez zdravil, jih bom pa še par, ker očitno še ni dovolj hudo, da bi se končno prisilila in dala vsa čustva in misli ven... totalna nesposobnost... ko sem prišla na samo so se mi sam solze ulile. Prov nič nisem mogla. :jok:
Včeraj sem bedela dolgo v božično jutro, ker se nisem mogla odlčiti ali naj si predoziram inzulin ali ne.
Za novo leto grem na smučanje. Pet nas gre. Ampak jaz zase vem, da bom totalno osamljena. Pri dveh parčkih... kt peto kolo, no... :'(

Upam, da se boste imeli ostali kaj boljše... vsaj nekdo...

Kanika....Samo damn prazniki so. In aptični smo po mojem vsi. Sem šla malo naokrog...vsi so doma kot kaže...in spijo. Tak mir že ni bil dolgo. Ko pa srečujem sosede iz bloka imam občutek, da bi vsi rabili počitnice v Begunjah. ;D
Ker sem jaz tip, ki nikamor ne gre brez, da bi se vsaj malo popleskala, sem tudi jaz kot kaže apatična. Razen glosa...nič. :seznojim:
Če ne vidiš smisla v obiskovanju psihoterapije, potem ne hodi...ali pa zamenjaj terapevta.
Na smučanje pa pojdi. Ko se boš spustila po belini in soncu, bo takoj bolje.  :oki:

Da ne slišim o kakem predoziranju.  >:( >:( >:(

Jaz mam občutek kot da  bom umrl. En velik shit se počutim. Vsi na nekih kosilih in ostalih sranjih-a jaz doma na postelji, ki ne delam nič. Sej niti ne morem. Fak ta depra...

podobno danes razmišljam tudi jaz. vsi, ki jih poznam so verni in nekje na nekih družinskih fintah, jaz pa sama doma. nihče nima časa... :o ma sej bo tud to mimo, ane?

 :oki: :oki: :oki:
Js sem bila letos za roj. dan čist sama, ker poleti vsi spičkijo nekam.
In sm bla čis boga, ampak pol sm razmišljala, da so bli tud že roj. dnevi (ali božič, novo leto), ko sem bla obdana z ljudmi, pa ni nujno, da se nisem takrat počutila tud osamljeno.
In pr men je kdaj naneslo, da me je kdo mogoče potreboval, pa sm mela druge obveznosti...
Uglavnem, sm si takrat pol prvoščla kopel, si nardila shake pa gledala muvi. In vmes cmerala  ;D
ampak čez par dni se je folk vrnu nazaj in sm pol mela pozornost... Ni blo isto, ampak ni blo to namenoma. Pač kdaj tko nanese.

Kako že pravjo - You cannot be lonely if you like the person you're alone with.   :)

Tud men so teli prazniki depresivni, in se počutm ful osamljeno... ampak konc koncev, vem, da mam ljudi, k me majo radi, vem da mam js ljudi rada, vem, da se trudm in delam na seb in sm vredna poz. stvari... Če sm osamljena, si to priznam, si rečem - ok, boli me, težko mi je, ampak vem, da bo minilo.

In zmeri mine. Čez en teden bo konc praznikov in se bomo mogl komplet vsi soočat spet z realnostjo in z borring vsakodnevnim lajfom.

Vsem skupaj en lep pozdrav. Sem nova na forumu, malce sem že pregledala in prebrala različne zgodbe, lepo je biti v krogu tistih ki te razumejo.
V bistvu za depresijo trpim že kar nekaj let, vendar zdravila oz. kombinacijo le teh prejemam redno zadnje leto. Kljub temu še vedno čutim kot da me nekdo drži za vrat, da ne moram zadihati s polnimii pljuči, da živim nekvalitetno življenje, da so moji dnevi v bistvu boj za čimboljše počutje. Priznam da sem precej ambiciozna, rada bi dosegla še to in ono in prav v tem čutim, kako sem zaradi depre omejena. Nekaj let sem študirala in živela v tujini, sedaj sem spet nazaj v rodni Sloveniji. Zanimivo je, kako znam pomagati drugim, vendar sebi ne. Sem proti kemiji, vendar jo uživam. V naravnih zeliščih nisem našla tistega pravega klika, ki bi me dvignil... no saj tudi na kemiji ne... Včasih kar izgubim upanje, da bo kdaj boljše, čeprav se velikokrat zalotim kako še vedno upam, da se bom znebila te nadloge. Sem zelo spiritualna, delam veliko na sebi, se sproščam, športno kar aktivna, tako si pomagam da zdržim toliko kot lahko...., vendar iščem več, iščem svobodo, hočem da mi cmok izgine, hočem premagati strahove,.... pa spet pride dan ko zgubim upanje, pa se pobiram in iščem naprej, pa spet in spet, utrujena sem.... Gotovo me kdo razume, morda prestaja isto, podobno...
Je še kakšna rešitev, kako se počutiti bolje? A raste kakšna 'rožica', ki pomaga pri ozdravitvi depre? Vse vaše izkušnje bom z veseljem prebrala. Prav lepa hvala na poslušanju. Pa pa.

Dobrodošla Pia!  :rozicodam:

Kot bi opisovala mene. Vem skozi kaj greš. Tudi jaz poskušam, a dobitne kombinacije še nisem našla. Ne bomo obupali...treba bo še poskušati. Verjamem pa, da nam bo nekoč uspelo.

Srečno!

Dobrodošla Pia
Sprašuješ o čudežni rožici.... tud jaz jo iščem, pa ne najdem..
Čeprav po dveh letih zdravljenja opažam, da sem z meseca v mesec bolje (če ne štejem decembra). Počasi a vztrajno odganjam depro in strahove, in glede na to, kar pišeš o svojem delu verjamem, da po isti poti stopaš tudi ti.
Na žalost je depra tako vztrajna, da se zdravljenje izkaže kot maraton in ne kot šprint
Želim ti vse lepo

Tudi mene teli prazniki preveč ne navdušujejo. Zaradi mene jih lahko ukinemo. No, moram biti strpen do ljudi, ki jih osrečujejo. Sam pa najbolje, da se za ta čas skrijem nekam, kjer ne bo niti duha ne sluha o kakšnem praznovanju.

Tudi mene rinejo navzdol. Nekako težko prenašam ves ta praznični duh. Priznam da mi grejo na živce vse lučke, okraski, smrekce, božične pesmi....v glavnem vse kar je povezano s temi prazniki. Mogoče zato, ker vsakič, ko vidim ali slišim nekaj v povezavi s tem, v sebi začutim kako sem drugačen od drugih. Kako se ostali veselijo, uživajo... Jaz pa... Lahko bi rekel, da jim skoraj zavidam. Vem, da to ni lepo, vendar drugače ne znam razložiti. To je pač življenje.

V zadnjem času tako niham, da mi to pobere skoraj vso energijo. Kot bi hodil po robu in vsakič ko zapiha sapica jaz padem in se ujamem nekje na pol poti do tal. Potem spet nekako zlezem nazaj in naslednji zamah metulja s krili povzroči nihaj navzdol. Da pa stvar ne bi bila tako preprosta, so tu še prazniki.

Kaj pa ti daje upanje?

Upanje mi dajejo tisti...trenutno bolj redki trenutki, ko sem uspem sprostiti in nasmejati. Vsako jesen in zimo je teh trenutkov manj.
Lani sem se šla dva krat potapljat. En krat z DAM-om...en krat s kolegom. Niti sence tesnobe in cmoka ni bilo. Občutek pristne svobode. Sedaj šparam za traking...jeseni drugo leto. Pa spet za potapljanje.
Jaz rabim svobodo...brez mej. Našla sem tisto kar me osvobaja...in v tej smeri delam.

Jaz sem preživel božič zadeto - čisto nenačrtovano..
Nekaj me je dan prej čisto...GRRRRRRRRRRRR

Dragi moji Božič je minil
gredmo naprej
brez depresije  ansioznosti panike in raznih strahcov

Tanja

Se strinjam, Tanja, samo novoletne še prestanemo, pa bo mir za nekaj časa.

sonny  :oki:

Jeee... še mal!!! Že odštevam... (pa ne minut in sekund do polnoči, da ne bo pomote). :sesmejem:

Naj gredo vsi prazniki v...saj veste kaj. 12 dni zmede...od 24.12. do 05.01. :sesmejem:

Vraga ja!!! >:(
Ravnokar sem slišala, da je obstala nihalka na Golteh. Pa že tko me je na smrt strah bit v gondoli... bog ne daj, da bi še veter preveč potegnil in bi se mal zaguncala... :'( (pomemben podatek je, da imamo rezerviran apartma v dolini... ob spodnji postaji taiste nihalke.) Očitno bova s Helexom smučala skupaj.
Mam pa srečo. :o

Če ne bi mi Božiček prinesel Zlato knjigo o čokoladi....bi bila res še bolj dol...
Kar sem drugega dobila, je itaq eno samo sr***je... :jok:

Draga Nadja!
Božič pomeni začetek daljšanja dneva. To je rojstvo sonca in svetlh dni.
Če to praznujemo, je vseeno kako.
To, kar vidimo v revijah, filmih, ......to so pravljice, ki si jih vsi želimo. Resničnost pa je drugačna.
Nihče mi ne bo trdil, da se družine, ki se celo leto med seboj gledajo grdo,ob praznikih ljubeče stiskajo ena k drugi. In vsi vzdihujejo.....oh, ja......krašenje jelke, darila, potica, šunka,.......oh, vsi smo vzhičeni, srečni, zadovoljni.......v naš dom je posijala sreča......bla, bla, bla.
Če imaš rad, potem je vseeno. Božič, Novo Leto, Velika noč, navaden ponedeljek.
Življenje je večinoma težko in vsi želimo temu uiti. Sploh s tem veselim decembrom.
Če smo osamljeni in se počutimo slabo, se to dogaja tudi v "taboljših družinah".

Jaz ti želim veliko miru in sončka! :sunny: :sunny: :sunny:

 :oki: :oki: :oki:

Jaz sem rastla v srečni družini. Ampak tole posladkano...vse predispozicije za sladkorno bolezen...heheheheeee.

Ni lepšega, kot če ti kdo na navaden dan da lubčka...ti reče, da te ima rad...ti prinese marjetico...ali kar v gozdu utrgano jagodo.

Ne Valentinovo, na Dan žena...ne...
Glasujem samo za Pusta. :oki: :oki: :oki:

Meni grejo prav na jetra kake praznične reportaže iz srečnih družin, kjer je vse tako idealno in se imajo vsi obupno radi. Čeprav živim v dokaj urejeni družini,takega pocukranega idealiziranja ne prenesem. Vredu, saj ne rečem, da ne obstajajo zelo srečne družine. Ampak vedno dobim občutek, da se marsikdo počuti krivega ali pa žalostnega, ko gleda take osladnosti in se zamisli nad lastnim stanjem (če to ni tako idealno).

Ja, dobesedno osladno. Vsi nasmejani in srečni kot, da je edini dan sreče v letu. Meni se zdi res pretirano.

Mina, jaz nisem letos dobila niti enega darila. In eno samo voščilo  :-* (tenk ju, Krasny).

Ja dejstvo je da je za nas zima in pa prazniki obremenjujoče obdobje. Ne smemo kriviti praznikov, saj je prav da se družine vsaj enkrat na leto zberejo skupaj pa naj bo to osladno al pa ne. Vse to je v nas samih, tako dojemamo svet okoli sebe. Kakršno je trenutno počutje v človeku tako vidi svet okoli sebe, torej mi se moramo spremenit ;D

Smej se in svet se bo smejal s teboj,
joči in jokal boš sam. 

 :A)

Alex, s tabo smoo  :o  ;D

Saj vem...srečna sem, da vas imam. :-*

ej, resno so mi začeli it ti kao prazniki na jetra, na žolč, na slepič, na pljuča, itd, itd...vsak, ki ima pet minut časa, in ne ve, kam bi šel, se prilepi pred naša vrata..hudiča, a ni  nobene druge destinacije free coffe and cigarets kokr pr nas >:(..sploh ne vem več, kater dan je..madona, če prej celo leto ne pripujsajo,  tudi ni treba zdej v enem tednu vsem prit na obisk...pol se pa še pritožujejo, k jih gonim ven kadit, haha :kadim:

Mene moti ker so se prazniki zmaličl v potrošniško obsedenost. Vsi si polnijo duše z nakupovanjem, ponavadi takih stvari ki jih sploh ne rabijo ??? Kaj je postalo iz ljudi? cele dneve garanja za "material", skrbi, prosti čas pa zapolni brezglavo kupovanje po centrih :o katastrofa.
Lahko mirno rečem, da je človeštvo ogromno napredovalo kar se tiče tehnologije, pri človeški toplini,  povezanosti in razumevanju pa nas prekašajo plemena v Amazonki, ki še živijo v kameni dobi. ???

ja, trgovine nabite, kot da se konec sveta pričakuje...kot da narod celo leto špara,da lahko v decembru nakupi ful ene neuporabne robe, made in china...pa hrane......ne vem, no ???

Res je ribič. Včeraj sem gledala tracking po Jemnu. Narod nasmejan...vsi dobre volje. Kašni AD-ji pa Helexi?
Mene v nakupovalnih centrih ne boš srečal.  :ne: Ni šans. V BTC-ju sem bila nazadnje, ko sem kupila Meblovo posteljo. Tam je  zastopništvo.  :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem: :laughing:

Vsem, ki se pritožujete nad zmaličenostjo praznikov, potrošniška mrzlica itd.:

Lahko pa razumete, da ljudje pač takšni so, pač so na neki stopnji razvoja in svojga duha izpolnjujejo z materialom (ja, absurdno), ampak tako pač je.

Vredno pomilovanja - da, ni pa vredno, da se sekirate, poskusite raje razumeti, bodite veseli, da vi razumete, da popolna sreča ni v zasičenosti z materialnimi dobrinami  :pomezik:

Hja, ko greš v štacune je res absurdno-smo v krizi, štacun pa nabito polne... samo se mi zdi, da je dejansko Čebaškova Travnikova rekla v enem intervjuju, da naj bi v bistvu največ zapravljali lih revni, ker je to kao edina stvar kjer si oni mislijo,da se lahko kosajo z bogatejšimi... To je pa v bistvu žalostno...

Po moje reveži ne kupujejo daril in ne vem kakšne hrane, ker nimajo s čim. To je "problem" srednjega razreda, ki je resnično vsako leto manj finančno sposoben in  na  ta način sebe nekako prepričuje, da zmore, da ima dovolj denarja. Oziroma, da ni reven. Nekakšno potrjevanje samega sebe in svoje uspešnosti.

Se pa strinjam z Ribičem in Alexx. Pred 100 in več leti ni bilo depresije. Ljudje so zadovoljno, bolj ali manj srečno živeli in delali do konca svojih dni. Vedeli so, kaj morajo delati, kaj se bo zgodilo, če ne bodo... Mislim, da so se imeli raje, kot se imamo danes, čeprav tega niso kazali navzven. Bili so bolj skupaj, povezani.

Kaj gospodarska kriza; čustvena hladnost, razčlovečenje, duhovna revščina, bivanjska praznina in okolje, to bi nas moralo bolj skrbeti.

Depresija in ostale duševne motnje obstajajo toliko časa kot človeštvo, gotovo jih je bilo pa manj. Prav gotovo so pa o njih veliko manj vedeli in marsikatera depresija, socialna fobija, BMR,... je bila in je še danes "zdravljena" z alkoholom ali kako drugo substanco.

Daisy to je res :oki: ampak na splošno pa velja kar je napisala Jagodka, še sam se spomnim npr. 20-30 let nazaj, kako drugačno bolj prijetno vzdušje je bilo na vseh področjih. A ni žalostno, da so ljudje sredi množice okoli sebe sami in osamljeni :o

...jap Ribič vrednote so bile drugačne kot danes in vrednot, ki smo jih imeli toliko let nazaj ni več in posledično je tudi stisk oz. naših obolenj vedno več žal.

se spomnim 21 let nazaj, ko sem bila pripravnica v službi. Nihče se ni spravljal na nas, pa vsak dan smo šli na pijačko po službi(včasih tudi med službo), veliko bolj smo bili sproščeni, pa nobenih zamer med ljudmi ni bilo. Takrat so znali ceniti delo, danes pa cenijo samo še denar, ljudje pa nasankamo. Vlada nepotrpežljivost, prepotentnost,...........itd.
Ja, kam smo prišli in kam še gremo? Včasih smo praznovali samo novo leto, zdaj pa Valentinovo, Božič, vse ameriške fore smo prevzeli. Če imaš koga rad mu to že pokažeš, kadar želiš in kakor želiš, družina v družbi sploh ni več cenjena. Samo delamo še, da lahko preživimo, pa še nobenega prostega časa nimamo.Žalostno..

                                                 Trzinka

Ja, res. Ni važno, kako si delaven, sposoben, iznajdljiv....važno je samo kje imaš veze in poznanstva in kako znaš komu (z)lesti v rit. Oprostite, ampak tako je.

Ja, to se pa čisto strinjam. Se spomnim časov iz svoje mladosti. Moji starši so prišli malo čez dve iz službe. jaz pa prihajam tam od pete ure dalje

Ja in potem težko zaslužen denar, ko smo cele dneve v službi in izpostavljeni mobingu znosimo v štacune, ki so lepodekorirane in mislimo, da je to božič. Božič je praznik luči iz predkrščanskih časov, od pojava krščanstva pa Jezusovo rojstvo. In to je vsa znanost.

Mina  :oki:

Pol leta sem hodila v službo s šefovim čevljem v riti, ker mi je rekel, da ne bo podaljšal pogodbe pri projektu, ki sem ga zalaufala in vodila. In ves čas delala vsaj 90%, ob konicah pa 110%. Pa za dobrobit naroda..... Pa nisem uspela...  :kiselnasmeh:

meni se zdi bolj žalostno, da ljudje čutijo potrebo po odvečni hrani in dobrinah. mislim ok, sama sem daleč od asketa, ampak kaj so povpečni janezi nosakali po vozičkih.... pri srcu me je stiskalo za vse mrtve živali, hkrati pa ne morem verjet kako lahko ljudje sravijo v svoje telo take mase hrane? jaz osebno med prazniki nakupim edino več stvari za peciva in seveda novoletna darila. drugo se mi zdi bezveze kupovat. kot si rekla v nadaljevanju posta, ja, potrjevanje samega sebe. ljudje bi se morali vprašat, zakaj in ali je res vredno...