FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni! Trenutno preživljam 3 epizodo paničnih napadov. Prvič sem začela leta 2013 z paroxat tabletami ( jemala eno leto 1tbl. Na dan). V letu 2014 prenehala in zanosila. Nakar po porodniški leta 2016 grem v službo in ponovno se začnejo napadi panike in negativne misli ( bila en mesec in pol v bolniški in pristala na 2tbl paroxat). Prenehala sem letos po dveh letih jemanja. V mesecu avgustu sem ponovno počasi pričela z jemanjem paroxat, ker sem bila napeta in se nisem zmogla sprostit in so se spet pojavili panični napadi in negativne misli da nisem vredu, da sem slaba oseba, da nisem sposobna za delo v sluzbi in strah da bom naredila kaksno napako in stem komu ogrozala zivljenje... Na polovički paroxat sem bila priblizno 1 mesec, potem sem dozo zvisala na 1tableto in se zlomila nisem mogla vec v sluzbo. Sedaj sem od zacetka oktobra na bolniski, ki se pocasi izteka, jaz pa sem komaj prvi dan malo boljse in moram zvisat dozo se za pol tabletke. Ne predstavljam si da bi lahko odsla v sluzbo v takem stanju, saj delam z psihiatricnimi bolniki. Ne vem kdaj bo boljse in me je strah iti v sluzbo ker ne vem ce bom zmogla. Kako naj podaljsam bolnisko? Kako dolgo ste drugi bili v bolniski zaradi anksioznoati?? Pregled pri psihiatru imam sele cez 2meseca prosim za informacije in lep pozdrav

Ajeta glede na to, da delaš v psihiatrični ambulanti/bolnici,
poiskusi med kolegi dobiti mnenje in ne čakat na svojega psihiatra še 2 meseca.
Če nič drugega pojdi na urgentno psihiatrično ambulanto,
da dobiš takoj mnenje in napotitev (lahko pod zelo hitro) ...
Psihiater mora po 30 dneh bolniške dat na komisijo tvoj karton za izredno podaljšanje.
Če to ne gre skozi, greš za 1 dan v službo, nato znova v bolniško.
Tudi splošni zdravnik ti lahko da bolniško ... vidi da jemlješ zdravila, poveš da ne zmoreš ...
 :kiselnasmeh:

Predvsem pa bo potrebno najti VZROKE, ki te v paniko vodijo.
Kako si sama z seboj glede službe .. je prenaporna, stresna ipd ..
razmisli kakšni strahovi se prebujajo v tebi ob delu z psihiatričnimi bolniki, je to lahko trigger za paniko?

Psihoterapija (večinoma samoplačniško, privat) pomaga razvijati čustveno pismenost, kako izražaš čustva, katera tlačiš in zakaj ipd ... kakšne so travme in bolečine iz otroštva itd ..gre za terapijo duše skozi pogovore, odprtost, samosprejemanje ... samospoznavanje.
Panika pride, ko je telo polno tesnobe (potlačenih emocij) butne skozi telesne simptome zadeva na plano.
Psihoterapija ti bo pomagala bolje spoznati sebe, svoje vzvode delovanja, čustvovanja in razmišljanja.

Zdravila niso rešitev - le bergla. Nič ne bodo pozdravila, spremenila v tvojem doživljanju sebe in življenja.
Pogosto so sicer nujno potrebna in v blagi dozi dober support ob sočasnem delu na sebi in na vzrokih.
Dokler ne razrešiš "sebe", svojih strahov, stisk ipd ... so zdravila "blažitev nežlene simptomatike".
Ko zdravil ni več - tudi serotonina (Paroxat - SSRI antidepresiv) ne bo več ...
Zato se tudi tolikokrat vračaš na zdravila.

Srečno!  :rozicodam:

Oj,

jst razmisljam, da je sluzba sama po sebi razlog in sprozitelj tezav in da bi bilo treba menjati, sploh, ce s ti simptomi vracajo vedno znova in ti je tezko iti Kako se razumes s sodelavci in nadrejenimi? Je delo po sami stresno in prezahtevno, je dovolj kadra?

Hvala za odgovore. Sem zelo obcutljiva oseba. Vse potlacim v sebe in sem nekonfliktna...  Ne razumem zakaj ne gre na bolje... vceraj sem bila malo boljse, danes sem bila pa ful utrujena, noge so me bolele, pritisk v glavi in cist brez volje, srce mi je pa na polno utripalo. Ldaj bo boljse....

Bo bolje, samo ne takoj. Da nimas ti tezav z izgorelostjo? Jemljes kaksna zdravila? Si bila kdaj na kaksni izvenbolnisnicni ali bolnisnicni obravnavi?

Bolje bo, ko boš nehala vse tlačit v sebe ... in se naučila izražat svoja čustva.
Prvo si jih sebi dovolit da obstajajo, nato pa jih kostruktivno uporabit v odnosih.

Konflikti so stičišče 2 interesov ... in ko znamo asertivno skomunicirati naše potrebe/želje,
postane to polje kjer se sreča moje in tvoje mnenje in rasteva obe skozi take dialoge.
Ne rabi te bit strah  jeze - saj nas le ta aktivira in nam pomaga postaviti se zase.
Konflikt NI ENAKO: prepir, vpitje, žalitve, zamere in krivde ... (so znaki nezrele komunikacije).

V primeru, da se konfliktov izogibaš, ker se bojiš tuje jeze,
pa se moraš naučit postavit meje sogovornikom.

Psihoterapija ti na tem področju lahko veliko pomaga  :rozicodam:

Dejansko očitno velja, da bolš da se skregaš s celim svetom kot pa da delaš nekaj kar ti ni všeč  :kiselnasmeh: