FORUM Nebojse.si

najprej lep pozdrav vsem skupaj :)

 že nekaj časa berem in prebiram in sedaj sem zbrala dosti poguma, da tudi napišem.
Problem, ki ga bom opisala me je privedel do točke, ko ne vem ali nadaljevati tako razmerje, ali človeku pomagati, Gre za mojega partnerja (30), s katerim sva v zvezi že 2.5 leti. Vendar pa njegovih nihanj v razpoloženju prej nisem opazila, ker smo se šele pred pol leta dejankso preselili skupaj.
 Iz prejšnjega zakona imam dva krasna fanta, katera se pa s sedanjim partnerjem več kot odlično razumeta. Skratka naša pravljica bi bila popolna če...
 če ne bi v zadnjih pol leta (se pravi odkar živimo skupaj, prej smo bili skupaj samo za vikende, praznike, počitnice) moj partner ne nihal v takih čustvenih extremih.
govorim od obdobjih maximalne sreče, povezanosti, družinskega življenja, do odklona v drugo smer, bega v delo, izgube upanja v razmerje, neprestanega končevanja razmerja.
če je še 2 dni nazaj govoril kako je srečen z nami, da si ne predstavlja življenja brez nas, kako mi je hvaležen za vse, za podporo (začel se je postavljati na svoje noge z odprtjem podjetja), za to da je odrasel ob meni, postal trden..
do totalnega sovraštva do mene, zanikanja vseh čustev, "konec je, zdaj pa zares, ne morem več",do tega naj se z otroci vred izselim iz stanovanja..do prekinite vseh dolgoročnih ciljev (poroka, potovanje..)
no sedaj smo v enem od obupov, iz katerega pa sem sprevidela naslednje:
-odrasel je v družini, ki je dejansko ni bilo (mama zaposlena sama sabo, oče službeno odsoten)
-od svojega 18 leta že uživa travo, hašiš..to je bil najin največji boj na požiralniku :'( se pravi je aktivni uživalec že 12 let..pred menoj so se ga s kolegi redno zadevali vsak dan, kadil pa je tudi sam,
-postavila sem ga pred dejstvo, da mora nehati že zaradi mojih otrok..začela sva obiskovati terapevta, ki pa je (samo meni) v obraz povedal, da je odvisnik..po 2 mesecih je terapijo prekinil in od tedaj je šlo samo navzdol..začel je delati cele dneve in noči (tudi po 48 ur brez spanja),tako da je potem 2 dni skupaj spal, večkrat je postajal depresiven, nezainteresiran za nas..seveda je v meni raslo razočaranje.
 dobila sem ga ko je na skrivaj spet kadil travo oz. hašiš, enkrat med tednom ponoči celo vlekel kokain..zadnji teden pa je pekel..zapira se v svojo pisarno, neprenehoma kadi travo, ne spi že 2 dni, hodi naokoli ko zombi, do mene je sovražen kot le kaj..vpije name, me na najbolj boleče načine hoče prizadeti (bom začel druge ženske v hišo vozit)..in mi vsakič znova pove, da je konec..
 ne bi pisala kaj preživljam sama, ne upam si razmišljati o tem da je dejansko konce, jezna sem sama nase, da si dopustim take stvari v življenju..

prosim za nasvet..

hvala

Čisto kratka bom. Bežiiiiiiiiiiiiii. In ne oziraj se nazaj. Vsa tvoja moč ne bo zadosti, dokler sam ne uvidi kje je. Pri 30-ih letih ni več otrok. Čas je, da prevzame nekatere odgovornosti. Kakšen *vzorec* bodo imeli tvoji otroci. Kako boš zmogla še z enim...njim.

Vsaka pravljica ima kak *če*. Tale tvoj če je prehud. In dobrih moških je še veliko.

Srečno evian.

Hey,

evian, popolnoma brez slabe vesti imaš dovolj tehtne razloge, da tokrat zbereš moč in postaviš sebe in svoje zdravje ter zdravje svojih otrok na prvo mesto! Partnerju ne bo pomagalo čisto nič, dokler ne bo (vprašanje je kdaj in če sploh) sam odprl oči in spoznal kaj dela narobe. Vsakršno govorjenje in prošnje mu bodo šle le kot veter mimo ušes.
Verjamem, da po 2,5 letih zveze čutiš veliko do njega, vendar si vsega skupaj ne zasluži. Trpiš samo ti in tvoji otroci zraven. Tudi jaz ti svetujem, da se imaš rada in prekineš to zvezo. Če on včasih govori, da ne more več, potem imaš ti prva pravico reči enako! In niti zavedati se ne moreš, kakšno življenje lahko zaživiš in kakšnega partnerja lahko dobiš čez čas...ko boš najmanj pričakovala. Prepusti se toku življenja, kajti za vse obstaja razlog. Tudi za situacijo tvojega primera. Stopnica, na kateri stojiš trenutno, ti daje le možnost stopiti višje. In tam, verjemi, bo zate in za tvoje otroke najbolje.

Lp

Tale post bi lahko napisal moj bivši o meni nekaj let nazaj  :)

Tko bom rekla. Razumem ga. Glede odvisnosti je tako, če je psihiater že tako pameten in ti reče, da gre za odvisnost, bi bil lahko še tolk pameten, da pove oz. upošteva, da gre pri travi samo za psihično in ne fizično odvisnost (kar je velika razlika) in da se je treba osredotočat na vzroke in ne na posledice. Če snifa samo vsake kvatre, tud ni to (še) odvisnost. Nihanja v razpoloženju, zapiranje vase ipd. so blazno naporna za okolico, je pa vse to posledica ene ogromne bolečine, strahu in verjetno občutka manjvrednostnega kompleksa. Želi si ljubezni, pozitive itd. (od tukaj njegovi vzponi), ampak ma v sebi še ogromno sranja iz preteklosti (od tukaj padci).

Ampak - dejstvo je, da je odrasla oseba, da mora sprejet odgovornost za svoje in tud skupno življenje.
Vem kako je, če si čisto v qrcu in še samega sebe ne preneseš (kaj šele, da bi druge), ampak na žalost, vsak mora prej al slej pridt do te točke, ko dojame, da tko ne gre več naprej, da si mora pomagat sam oz. če ne zmore, vsaj druge prosit za pomoč. Klinc, tko je.

Js bi si uzela en dan, in se res totalno skulirala, da sem čisto mirna in se pač pogovorila z njim. In si obljubila, da mu ne bom v pogovoru ničesar očitala, še posebej pa ne popizdila... Ker če ga vzameš kot da on dela nekaj narobe, bo on avtomatsko v opoziciji in se počutil napadenega... v glavnem, pač bi mu rekla, da ga razumem, da mu ne očitam, ampak da ne morem tko naprej. Da ni treba, da se mi odpre, in da mi karkoli obljubi, ampak da se pa more zjasnit, če je meni (in psihiatru in še komu) vsaj pripravljen dati možnost, da greva skupaj čez to... In da ja, bo moral nekaj naredit, ker drugače ne moreva biti skupaj.

In če je pripravljen kaj naredit in spreminjat stvari, je mogoče še smiselno poskusit.
Drugače pa, nimaš si česa očitat. Ljudje smo lahko v stiski, ampak nikol ne toliko, da s tem konstantno prizadevamo druge. to ne more biti izgovor. Če ni pripravljen čisto nič narest, potem ti ne preostane drugega, da greš po hitrem postopku stran, preden še tebe povleče navzdol.

hašišar? :o praviš da si ga enkrat dobila ko je kokain vleku) kok krat je pa ko ga nisi dobila?..jaz bi jo na tvojem pobrisal! :scooter:

Zelo dobro je napisala She_.......

Nič ne moreš rešit namesto njega, lahko mu samo pomagaš....
Če pa ni pripravljen pa res ne rabiš žrtvovat sebe in svojih
otrok.....posledice so lahko prehude......

lpb

No, tukaj ti lahko tudi jaz malo razložim, kako se on počuti, ker sem tudi jaz kadil travo štiri leta vsak dan (z nekaj vmesnimi pavzami, med njimi ena malo daljša - 8 mesecev), pred kratkim sem se pa odločil, da ne bom več kadil vsak dan, ampak samo še občasno. Tukaj moram izraziti še moje stališče do trave; in sicer trava je mnogo manj škodljiva kot alkohol in te ne more fizično zasvojiti. Če jo kadiš tu pa tam si kvečjemu le izboljšaš kvaliteto življenja. Ko pa začneš kadit vsak dan, gre pa vse počasi navzdol...

Tvoj partner kadi travo zato, ker misli da če kadiš travo, je vsaka dejavnost veliko bolj zanimiva, če pa ne bi pred to dejavnostjo šel kadit, ima pa že občutek da sploh ne bo fajn in se to potem tudi dejansko naredi - moč misli.
Postaneš pasiven, rad bi samo še kadil in to je to. Rešitev? Mora se naučiti, da je večino dejavnosti celo bolj zanimivih, če ne kadiš. Prvih nekaj dni bo moral vztrajati, da ne bo kadil. Pa ta želja sploh po kajenju sploh ni velka, ampak včasih se ti pa tako zalušta tistega občutka, ko prižgeš đolo...
Pomembno je, da vztraja vsak nekaj dni, potem pa ni noben problem, če prižge kakšno - samo vsakodnevno nikakor ne več!

Tudi njegova čustvena nihanja so posledica vsakodnevnega kajenja, govorim iz lastnih izkušenj.
Tile terapevti pa... recimo da 40% jih sploh nima pravega znanja in so polni predsodkov o marihuani, ki potem onemogoča pravilno zdravljenje.

   Takšno življenje ne privoščim nobenemu. To je igranje s tvojimi čustvi in čustvi tvojih otrok. Na koncu boste vi trpeli in ne on, ki je že odvisnik. Težko je razumeti, ker nismo v tvoji koži, ampak verjetno nisi srečna in ne boš, dokler se on ne odloči prenehati s tem maltretiranjem in zadevanjem. Koštalo te bo živcev in tvoja mladost bo odšla, da ne govorim o otrocih. Svetujem ti, da odideš na svoje in boš pomirjena in bolj zadovoljna.

                                                             Pogum,
                                                                                Trzinka

Bedarija. Če kadiš travo - si odvisnik. Sicer pa velja enako za alkohol ipd. zadeve. Pa čeprav "občasno". Že ne zmoreš brez...

Kar se pa tiče tebe, Evian - beži kar te nesejo noge. Kakšen vzor bodo imeli tvoji otroci. Nestabilno, nezrelo in še zadeto osebo. Kaj res misliš, da bo nehal?! Te prosim...Lahko samo sanjaš!

Joj no, mina  :-\
Če greš s prijatli na pir občasno si alkoholik al kaj?
Če greš občasno s prijatli/punco skadit po napornem dnevu zvečer eno za sprostitev al pa boljši seks, si odvisnik?

Ja!
Na srečo se znam sprostit drugače. Tisti, ki se ne zna brez teh reči, je pa odvisnik.
Za moje pojme - da ne bo pomote.


Žalostno je tudi to, da rabiš za dober sex prej kaj skadit. Meni ni rabilo nikoli nič takega. Mi je bil dober dedc zadosti. Je pa res, da je takih primerkov vedno manj...Mogoče se zaradi tega vedno več ljudi zakaja. V "megli" še tak beden primerek bolje izgleda...

Škoda se kregat, ni to moj namen. Če je to tvoje mišljenje, ti ga nihče nima pravice spreminjat.  :oki:
Jaz sem svoje mnenje izrazil.

Aja, dokler ne poskusiš "postelnje zadeve" počet po tem ko nekaj skadiš, si ne moreš mislit kako zelo ti lahko to začini dejavnost. Če je bilo prej super, bo potem ekstra.

Sicer pa nobena substanca ni ključ do rešitve in to je moj point.

Si že kdaj kadila travo, Mina, pa se potem ljubila?

Da bom razumljiva, tale zgornja punca ima res HUD problem. Najhuji je ta, da do tega človeka nekaj čuti. Ja, realno in pametno bi bilo, da gre in še vrata trikrat zaklene za sabo ali za njim. Toda.. kako, če ne more. Če jo nekaj veže. Kaj, ve ona. Je mogoče pomagati temu človeku? Je, ampak, če on hoče. Se splača?
Vprašanje, koliko časa bo trajalo. Če, seveda, on hoče.. Ker tu so otroci.

Glede trave.. Brez veze prepričevati prepričane. Jaz sem bila že ..ne vem.. 50 krat ali več zakajena, zahašišana, pjana ko mamba... ali še kaj besedno bizarnega, pa nikoli nisem bila odvisna od ničesar razen od cigaret in ljubezni, recimo. Argument?
Ker že vsaj 12, 13 let trave in ostalih mešanic nisem niti poskusila, pa tudi prej sem kadila en mesec skupaj pa tri mesece, recimo, ne.. ali pa tudi leto ne, pa občasno in kaj jaz vem, se niti ne spomnim.

No, pa ni važno. Tole zgoraj je resna stvar.

V.

bluesun, zelo se strinjam s tabo...
in tebe razumem, evian, ker sem v podobni situaciji. no, malo mi je vendarle bolje, ker ni prav nič nasilen.... in nima  nihanj, ampak je do mene krasen, končno sem srečna... a me vseeno muči trava, ki jo vsak dan gledam...  ???

ampak to je njegova štorija, ne moja. dokler je vse tako kot mora bit.

20 let z odvisnikom.
Vsaj 15 let prepozno sem šla, pa vendar sem šla. Zdaj čaka mene ozdravitev od napačnih vzorcev in dejanj, ki sem se jih v tem skupnem življenju navlekla. Ni še prišlo na vrsto, najprej sem morala priti k sebi. Se jih pa zavedam. Ne vseh, sem in tja sama pri sebi opazim, kako bolano reagiram.

Res je gugalnica življenje z nekom, ki je odvisen. Od česar koli (no mrbit smo mi čikarji mal izvzeti :P). Najhuje se mi zdi je to, da njihovih manipulacij sploh ne zaznamo in vsakič sproti verjamemo. Zares verjamemo. Joj, kolk je bil zlati in dober mož, ko je obljubljal. Luškan, da bi ga pojedla. Jaz koza, sem se skoraj vsakič v navalu tega posipanja s pepelom in dobrikanja, spet znova zaljubila. Pa vse skupaj ni nič drugega kot manipulacija, ker jih je strah, da bi to, kar imajo, izgubili. Rabijo svojo žrtev.

Zapustitev in odhod boli. Vedno. Ko pa uspeš zaživeti brez sranja, ki si se ga navlekel, je pa to svoboda. Nimam je še vse. Jo pa že čutim včasih in se je veselim. Prej........ma ne bom o tem........nisi noben trenutek vedel, kaj te čaka. V bistvu je vse en sam strah, hrepenenje po tem, da se strah ne bo uresničil........in se gugaš. Zraven, z njim. Vsi.

Drži se dečva. A.

ob kavi in čiku se mi je vsilila še ena misel..............morda je pa tvoj dečko šele s preselitvijo (k njemu??) dojel, da imeti družino niso počitnice. In ga je v bistvu tega strah. Imeti otroke ni samo igra. Živeti z nekom ni samo igra. Morda....res samo morda...... pa ima v bistvu tvoj dečko problem z.....odrasti. In je povečanje uživanja samo posledica želje po begu.

Kdor je kdaj skusil manično fazo.......predstavljam si, da je za to nadomestek hors......bi se vedno vrnil tja. Ni treba spat, mozak funkcionira....tko, ene 5x manj problemov vidiš.....vse je fajn in na dosegu. Če je to tko, ni čudno, da se ljudje zadevajo. Težko se je nehat, ker potem ti ostane samo real.

A-

Zgornji opis se bere kot tako rekoč šolski primer nezdravljene bipolarne motnje s pridruženo zlorabo substanc pri odraslem moškem. Zloraba substanc je najpogostejša pridružena motnja pri bipolarni motnji (skupaj s panično motnjo in obsesivno-kompulzivno motnjo).
Kokain velja za sprožilca epizod pri bipolarni motnji (tako kot je kanabis sprožilec pri shizofreniji).

joooj joooj joooj
prej sem 9 let živela z zeliščarjem. in zdaj spet najdem krasnega zeliščarja... je to moja kazen? morda je to moj blessing, da imam tipa, ki je miren, se ne jezi, enga skadi, pa mirno preneša moje napade...  :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem:
zanimivo, ker meni se nekako ne zdi tako hud problem, če kadi.... zakaj to tako mirno sprejemam? da imam adut, da lahko jaz kdaj kaj ušpičim? ne razumem se....   zakaj take najdem? :kiselnasmeh:

Naključje.. Ali ti pač paše nek tip ljudi (recimo skulirani, pa umirjeni), nakdnadno pa ugotoviš da pač kadijo (kar pa ni nujno da je ravno posledica kajenja, da se razumemo).

Mogoče kot zanimivost; v ZDA je v nekaterih zveznih državah (Kalifornija, Nebraska,..) marihuana dovoljena v zdravstvene namene, in jo zdravniki pogosto predpisujejo, največkrat pri psihičnih boleznih, pogosto pa tudi pri fizičnih. Seveda spet velja pravilo zmernosti, ki bi se jo morali držati pri vseh stvareh.

Konopljo je treba v tej zavrti družbi destigmatizirat, kar se je ponekod že kar veliko naredilo na tem. Nikoli pa ne smeš ljudem vsiljevati neko mnenje. Če si proti, bodi proti in se postavi pokončno, ter brani svoje stališče, velja pa tudi obratno.

Anyway, evian, si se pogovorila z njim? Če je pripravljen sodelovati super, sicer pa pojdi in ne glej nazaj. Sicer je težko takole svetovat, ker ne poznamo okoliščine... She__ ti je zelo dobro svetovala.

Lep pozdrav  :pomezik:

od mojga rojstva in do 15. leta starosti sem zivela v peklu, ker je moja mama vztrajala z ocetom, ki je pil... in nihal... bil super fotr na trenutke, in clovek, ki sem se ga bala, ko je bil pijan.
mel je obdobja, ko je vsak dan prihajal pijan, vcasih ga celo domov ni bilo, z mamo sta se v tistih dneh ponavadi kregala na zive in mrtve, leteli so krozniki, grde besede...
in potem je bilo vcasih zatisje, ko je prihajal domov ob uri, vse je bilo idilicno, le v zraku neka cudna napetost, ker smo vsi vedli da slej ko prej bo spet udarlo...

kar nekaj let sem imela hude travme, spomine na najhujse vecere, na bojazen da se bo meni ali moji mami kaj zgodilo...  ne vem kolikokrat sem mamo prosila, naj se loci, ker vsega tega ni blo vec za prenasat...
zatekala sem se samo k sanjarjenju, kako lepo bi lahko bilo... vecinoma sem sedela v svoji sobi, prestrasena, gledala skozi okno in razmisljala, kako lahko imajo sosedi normalno zivljenje in zakaj mi ne...

potem pa je oce res dosegel rock bottom... in to ga je koncno predramilo in privolil je v zdravljenje in psihiatricno pomoc.
in tako ze 10 let ne pije vec in nasa druzina je tako perfektna, da si niti v sanjah ne bi mogla zeleti boljse...
ampak vprasanje je, koliko posledic je pustilo vse to. se kaksna dva meseca nazaj mi je psihiater rekel, da sem obracunavala z ocetom preko mojih partnerjev... vecinoma sem si izbrala tipe, ki so za moje pojme skrenali s poti - zurali, pili, kadili... in potem priskocim na pomoc jaz, the superwoman, in jih spremenim v perfekte moske, primerne za zvezo.

jok brate odpade.

Na tvojem mestu, bi zbezala dokler lahko... na silo ne bos nic dosegla - dokler sam ne bo hotel kaj spremeniti na sebi, ne bo nic drugace. Sploh je situacija nevarna, ker so tu se otroci in odrascajo s slabim vzornikom.

Drage moje, imam eno majčkeno izkušnjo v odnosu z odvisnikom (alkohol). "Normalno" je funkcioniral samo po dveh pivih. Takrat je bil zlat. Sicer pa je bil popolnoma nezainteresiran za karkoli.

Stran od njih. V ta hitri prestavi. To niso vaši problemi. Ljudje se redno ne omamljajo zaradi zabave. Ljudje z rednim zadevanjem ali pijančevanjem prikrivajo svoje težave in sami sebe. Bežijo.

O odvisnosti pa le to, poiščite, kakšnega odvisnika in ga vprašajte, kako je začel.

Razen seveda, če iščete potrditev okolice z reševanjem takih primerov. O tem pa Sanja Rozman lepo piše.

Problem je, ker sta odvisnost od alkohola in odvisnost od marihuane dve popolnoma drugačni odvisnosti, z popolnoma drugačnimi simptomi in posledicami. Če bi evian imela opravka z alkoholikom, bi tvoj nasvet verjetno res bil na mestu, ker alkoholik ni nikoli OZDRAVLJEN. Lahko je le ZDRAVLJEN kar pomeni da se mora v bodoče za vsako ceno izogibati sleherni kaplici alkohola (celo parfumov itd, ki vsebujejo alkohol!).
Odvisnik od marihuane je pa lahko ozdravljen, pravzaprav za prenehanje ne potrebuje kakšnih posebnih specialističnih vzvodov, potrebno je le pri sebi razmisliti, zakaj je brezveze vsak dan kadit.

Ker s temi nasveti od tistih, ki ste imeli izkušnje z alkoholikom, lahko še škodujete evian. Kot bi partner odvisnika od kokaina svetoval partnerju odvisnika od interneta.  :unsure:

morda je res tako. že cel dan razmišljam o tem.

pa še vedno ne vem, zakaj sem spet tukaj. ob zelenem možeku. pa nimam nobenih takih skrivnih namenov, kakor ozdraviti ga ali kaj takega. ma. dokler tako lepo ravna z menoj, mu bom še rizle kupovala!  :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem:

Kot so nas *učili* psihiatri je odvisnost odvisnost. Travca (kratkoročno) je manj škodljiva od drugih grehov. Ampak če jemlješ leta pa dvomim, da ni posledic. Njbrž kak joint ob koncu tedna ni za dvigovati panike....ampak redno.
Fant ki je bil z mano na odvajanju (jaz Lexaurina) je moral reči: Moje ime je xxxxxx in sem odvisen od alkohola in kanabisa.

Hudiča...BlueSun....pošlji mi travco za en karat. Hočem vedeti v čem je štos. Pa kak učinek ima. Soseda je doštudirala s pomočjo koke in travce. Dohtarji se zadevajo z amfetamini...Pri skoraj 50-ih naj vsaj nekaj poskusim. Ne pijem, ne kadim, se ne drogiram. In po enen čiku, še ne bom odvisnica.

Saj sploh ne vem kje bi ga dobila...kje je črni trg...kje dobiti. Škoda, da ne morem na Nizozemsko.

Nasvet sprejemam na OS. Res bi probala.

Zasvojenost je zasvojenost ne glede ali je to alkohol,droga, odnosi, hrana.....

Pri tem se mora partner vprašati, čemu vztraja v odnosu z zasvojencem?

Oseba, ki vztraja v odnosu z zasvojencem ima sama težave in najvažnejše je, da se začne ukvarjati sam s seboj in ne z zasvojenčevimi težavami, kajti vloga reševalca je le pobeg od lastnih težav in je past, da se ukvarjamo z partnerjevo zasvojenostjo in ne s svojimi težavami s katerimi bi se vsekakor morali soočiti.

Pomembno je, da se prenehamo slepiti in da se spoprimemo z resničnim položajem.

V takem odnosu je pomembno, če želimo imeti  kakovosten odnos ,da obadva stopita po strokovno pomoč in rešujeta svoje težave, kajti imata jih oba in ne samo eden.


Povzeto po Marjanu Gorjupu-terapevt za psihocialno pomoč ljudem v stiski

Pa se ja ne boš zdej zadevala :sesmejem:

Ja Alexx po moje smo že en mlčk stare, pa tercialne, pa zapečkarske.... črni trg.... pred vsako šolo. Takle mamo.  :kiselnasmeh:

 :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem:
si vaju kar predstavljam, kako mulcem težite, naj vama dajo za enga....  :zvizgam:

Ja masi tole bo kar držal :oki:

Ne dragi Kermit. Sem pa na smrt radovedna. Spravim se v postlo...prižgem enga...in potem počakam.
Nočem med ciprese nevedna.
Jagodka...tako daleč je že od takrat, da ne vem če bi sploh prepoznala dilerja. :zardevam:

Kaj pa na Metelkovi?...je še tržišče?....heheheheheeeeeeeeeee.

evo, dajem se v analizo. pomagajte mi analizirati, če se vam da.
kaj imam od tega, da živim z zeliščarjem?
res ne vem...

Bi vsi mislili, da si kakšna policajka v civilu, al pa inšpektorca in bi se poskrili.  :sesmejem:

Se pa strinjam, odvisnost je odvisnost. Telesna al pa psihična. Vsake stvari se je težko odvadit. Se je treba "trezen" soočit z resnico. In zadevanje s travo - dnevno, več let in zraven poskušati še druge droge, res ni le mladistniška razposajenost.

To bi se pa znalo zgoditi Jagodka.

Nič...dajmo eno ekspedicijo v Bosno...pa nabavimo vse...od zdravil, ki so cenejša...do morda kakega čika.
Jaz bi dfinitivno rada poskusila. Pa ne vem kje izkati...hehehehehee... :jok:

Mislim, da je to kar tvoja naloga. Sinusoida. Praviš, da ti je fajn, da lepo dela s tabo, prijazen, umirjen....ampak zadet. Kakšen je pa v resnici? Kakšen je, kadar ni omamljen? Ali ti je "trezen" tudi všeč?
Drži pa kot pribito: nekaj imaš od tega.

(zdaj zvenim kot Škorpi,  ;D )

....uf žal ne gre tako na hitro analizirati, za to je potreben strokovnjak in pripravljenost za sodelovanje in kot je napisano-najprej si je potrebno priznati, da imaš/imamo težave.

Neke vrste zasvojenost z zasvojenci, pravzaprav.

aha
no, res me zanima vaše mnenje. ker jaz enostavno ne vidim problem,a veš. bom počakala škorpija pa yanga.  :-*

ko je trezen, je še boljši. še bolj se trudi zame.  :zardevam:

ribič, prav nič se ne ukvarjam z njegovo odvisnostjo. kakor da ne obstaja. nič ne težim, ne sprašujem. samo včasih povem, da mi pač ni všeč, ampka da je to njegva stvar.

...ja saj sami ga ne vidimo in smo kjer smo-prikrade se tetka depra in tetka anksa....

To je kot ena simbioza, zato se ne zdravi samo zasvojenca ampak tudi partnerja in celo celo družino.

res je Ribič, kajti tudi pri moji terapiji so sodelovali moji najbližji

to je zdej meni tako hecno. ker v ta odnos sem jaz stopila razkosana. on mi pomaga, da se učim biti samostojna, pogumna in neodvisna... v pol leta sem se naučila  toliko, kot prej v 5 letih.

bom še razmislila o teh rečeh. hvala za iztočnice!  :oki:

Potem se pa uči in ne išči problema tam, kjer ga ni.
No, vsaj po mojem.

Lp,

V.

 :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem:
te bom kušnila na rit!   tole si odlično povedala!  :rozicodam:

Da boš učena, ko problem pride.

opremljena sem s pogumom, ki mi ga daje.
uf, kaka razvalina sem bila... pa me poglejte zdaj, kake salte delam na forumu...  :zvizgam:

hvala za skrb, jagodka sladka!

Evian, mislim, da tezave tvojega fanta niso zgolj odraz zeliscanja in kokaina, temvec gre enostavno za pregorelost, saj pises da neprestano dela, tudi po 48h skupaj. Prav tako imam obcutek, da z delom bezi , navsezadnje tudi s zelenimi substancami... Prav gotovo je tudi v letih, ko se odloca o nekaterih temeljnih zadevah, skupno zivljenje z druzinico je že primer tega, prav tako tudi odprtje svojega podjetja.

Nihanja, ki jih opisujes pri njemu, so bila znacilna tudi zame, pa nisem nikoli kadila trave (ok, en do dva jointa na leto s prijatelji) ne uzivala kokaina. Prav tako ima najbrz njegova odvisnost (ne gre enaciti odvisnosti od trave z odvisnostjo od alkota) korenine v njegovi custveni stiski, navsezadnje morda tudi v identitetni krizi - leta so ze prava za to...

Reci, da je za vse kriva trava, je po mojem mnenju nezadostno in netocno. Mislim, da si zeli tvoj fant s temi substancami zgolj na nek nacin pomagati in ublaziti svoje tezave - a zal, seveda, ne na konstruktiven nacin.

Upam, da se odloci, odlocita za obisk pri ustreznem specialistu,

drzim pesti za vse vas - resiti pa se da vsak problem, cetudi na zacetku izgleda kot gordijski vozel,

objem  :rozicodam:

Ja tko se začne. Tud jaz sem posegal po alkotu ko sem bil tesnoben in potem sem deloval normalno. Toda ščasoma potrebuješ večje doze in bolj pogoste, nadaljevanje pa je vsem poznano. :oki:

Evian, nisi si lahke nakopala. Odločitev je tvoja. Boš zmogla? Poleg skrbi za dva otroka reševati še njega? Mi je znano to vrtenje v krogih, katerim ne poznaš ne začetka in je konec vsakokrat pod vprašajem, pa vendar se sčasoma navadiš nanje in postanejo udobno domači. Si premehka za ultimate? Ker zase se mora odločiti on sam, si želeti spremembe. In tudi kaj naredit za to. Mah, nočem pametovat, ne zavidam ti situacije.

Se strinjam s Himiko drugače.

Ti pa verjamem, da si utrujena in da ti je težko. In te občudujem, da vztrajaš, se boriš. Upam, da bo spredvidel prej, kaj lahko izgubi, preden bo prepozno.
Drži se. Vso srečo!

vsem najlepša hvala za mnenja in odgovore.. :oki:

kaj se je dogajalo v te času..mnogo in nič..čez praznike je opustil delo, s tem tudi travo in za cele tri tedne postali normalna družina z običajnim urnikom, izleti ...

in ta teden..kljub obljubam spet beg v delo, spet beg v omamo (ker ve, da ga imam na piki, je res nehal kaditi, ampak sedaj ga pa pije!! pet pirov zvečer + kakšen viski in delat na polno) rezultat= spet smo na dnu krivulje, spet je konec..spet naj si najdem boljšega ker je on popolna nula..(to mi neprestano ponavlja)

pa vsa v tem času (med prazniki) spet našla drug drugega, se iskreno pogovorila (brez obtoževanja) naredila okvirni plan, da bi med svojim delom si vzel v dnevu tudi kako uro za nas..vse ok, so far so good..dokler se ni teden začel..on delat, jaz pa vsak dan manj upanja, vsak dan bolj prepričana v njegove prazne obljube..

ja, najlažje je iti, če imaš kam...težko je, ker smo se pred pol leta ravno preselili, otroke prešolali..a zdaj pa spet kufre na ramo :'(

hvala še enkrat vsem..