FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni
Že 4 mesce se borim z hudo tesnobo in zdej najbrz tudi z depresijo. Imam vprašanje ali je možno da se sploh nikoli ne pozdraviš? Ker jaz tako ne morem živeti, to ni življenje to je zgolj preživljanje. Jemljem cipralex 20 mg in zyprexo 5 mg. Začel bom zdej s psihoterapijo ampak bojim se da mi ni več pomoči. Kaj če zame ni pomoči? Obupan sem, razočarean, napet,tesnoben, nemiren,.... priznam pomišljam tudi na najhuje, vendar nimam jajc si kaj narest, pa še ko pomislim kako bi moji trpeli. Moral sem to napisat, da delim z vami, ker sam več ne vem kaj in kako.

Tigris kjer je volja je tudi pot.
Mogoče je anxa še bolj huda če si šele v začetku jemanja zdravil.
Ali pa so se stresorji u lajfu povečali in kličejo po razreševanju težav.

Na terapiji se boš naučil tehnik sproščanja, poiskal vzroke ki te vodijo v anxo,
se naučil ravnat s čustvi ... mogoče bo treba kej spremenit u lajfu,
kakšen odnos zaključit ali postavit meje...
Počasi in v rtitmu sebe ...
Najtipičnejše težave ki pelj

Anxa je obvladljiva!
Pogumj velja!
 :rozicodam: :rozicodam:

Meni je vsak dan nova borba, pa imam kar nekaj težav. Tudi fizičnih, ne le čustvenih. Skupna kombinacija je pa res skoraj nevzdržna.

Pa rinem. Zdaj že šesto leto zapored ;) In se ne dam ;) 

Tudi tebi bo uspelo!

Ja, tako stanje nas spravlja v obup. Vendar, ne obupat. Ko se boš začel (če še nisi) učiti sprostitvenih tehnik, vztrajaj v njih. Jaz se učim že kar nekaj časa (pribl. 1 leto) in počasi se kažejo pozitivni učinki.
Dihanje s trebuhom, ustavljanje (čuječnost). Je pa potrebna vaja in potrpežljivost. In, tudi če se ti ne da in res ne veš, ali kaj pomaga sploh, vztrajaj. Res. Bo bolje. Pridejo padci, vendar se potem nekako lažje spoprimemo z njimi.
Vso srečo ti želim in veliko vztrajnosti in potrpežljivosti

Jaz res obupujem počasi. Ne vem več kaj narediti. Najahuj so misli, k jih kr ne morem ustaviti. Tesnoben sm k sto hudičev da je v meni in opažam da mi niti helex ne pomaga. Je lahko tesnoba tok močna. Kaj pa če imam jaz kakšno drugo psihično bolezen, čeprav trije psihiatri že vedo najbrž.

Trije psihiatri že vedo...

Ti psihoterapija kaj pomaga?

Tigris,

v tebi se je nakopičilo mnogo nečesa. Vse potenciramo z lastnim strahom. In začaran krog je tukaj..In ko se ta krog na hitro vrti, ne moremo kar skočit ven..Razumem te. V teoriji so jasne stvari, jih dat v prakso pa zaj***** kot sto hudičev. Potem pa se bojimo, da smo hudo psihično bolni.
Jaz si v takih stanjih pravim, da ne more trajat večno...
 :rozicodam:

Ojla, zdi se mi, da slišim svoje misli iz preteklosti. Poleg tega sem bila še prepričana, da sem nora. Predstavljaj si, kako je bilo to 30 let nazaj, ko se o anksioznosti in napadih panike ni niti govorilo, ne pisalo.  :'(
Tako sem se mučila leta, dokler ni počilo - ali smrt ali psihiater. Potem sem dobila zdravila, počasi spoznavala svojo motnjo in se naučila z njo živeti in si pomagati iti naprej.
Predstavljaj si osebo, ki skoraj ni šla več iz hiše, "ker je zunaj polno nevarnosti in se mi lahko kaj zgodi"  :o in osebo, ki gre povsod, sama, v družbi, kakorkoli...samo doma je bolj malo.  :sesmejem:
Danes imam odgovor, če je možno ozdraviti. Če je moja sprememba ozdravitev ali samo vladanje nad anksioznostjo in depresijo, bom rekla JA. Da se živeti popolnoma dobro. Občasno me še kaj prime, ampak imam orodja in znanje se s tem izboriti.
Zato ne obupuj, čeprav se ti danes zdi, da govorim o stvareh, ki so tebi nemogoče. Zaupaj vase, zdravilom, psihiatru, psihoterapevtu in glej v lepšo prihodnost. Ne obremenjuj se z ražnimi "če"-ji in vzami stvari tako, kot se ti pojavljajo. Življenje ni pravljica, kot nam jo dostikrat kaže tv, ampak skupek lepega in grdega. Spominjajmo se lepih trenutkov, pozitivnih stvari, na slabe pozabimo. Tudi to je del borbe za lepši vsakdan.
Srečno.

Hvala vsem. Sem res na robu obupa, žena me non stop prosi samo ne naredi si nečesa, ker mi ne bomo preživeli brez tebe. Jaz si pa samo želim da se konča. In seveda berem foruma, kjer so primeri ko jim ni nič bolje in si rečem kaj če mi ne bo nikol bolje če zame ni zdravila, kej je spet tist stari Tigris, ratal sem razvalina. Starejša hčerka že čuti da je z mano nekaj narobe, me kar vpraša kako si danes tati. V sredo začnem s psihoterapijo. Obupan sem. Ali mislite da mi bo bolje? Da bom lahko živel brez tesnobe? In zkj mi niti xanax ne pomaga

Ničesar si ne boš naredil, to je samo strah pred tem, ker je tako hudo. Poznam to. Zapomni si, na forum pridemo ponavadi iz stiske in potem preberemo svašta in se takoj primerjamo z drugimi in nas je še bolj strah. Jaz sem ista. Na internetu redko najdeš "dobre" zaključke itn.. Meni je 4 leta nazaj že prvi obisk pri psihoterapevtu olajšal stanje, ker sem dala ven nekomu, ki ni čustveno vpleten. Bolje bo!

Bo bolje bos videl. Samo helex ne bo pomagal. Pravi AD in prava doza psihoterapija sproscanje. Ne negativno razmisljat. Govori si da bo vse dobro.

Kako si tigris? Kok casa pa si na polni dozi?

Samo Xanax/Helex ne bo pomagal. Žal lahko povem iz lastnih izkušenj...

Pomagala je terapija AD + Xanax + psihoterapija. V pol leta sem bil popolnoma druga oseba - na bolje.

Je pa sedaj druga naloga to stanje vzdrževat... Kar je pa precej lažja naloga kot potegnit se z dna.

Vztrajaj pri tem da rešitev obstaja in da do nje lahko prideš. Informacij na tem forumu pa najdeš kolikor jih želiš  :happy:

Slabo sem, zelo.

Verjemi, da bo v parih tednih ali mesecih zagotovo bolje!  Vem, da je tezko in vse sorte misli. Ampak zagotovo bo!! :rozicodam:

Ampak kdaj? Kdaj bo bolje? Kaj ce mi ne bo nikoli. A obstajo primeri ko ni nikol bolje? Zdej sem se odlocil da bom sel vsak dan teci. Ceprav kom8 noge dvigujrm, nic energije...kaj zaboga se dogaja z mano

Tri mesce jemljem cipralex in 2 mesca 20 mg.

Moja izkušnja s Cipralexom je, da mi 10 ni prjel dva mesca, tko da ja..., če ne prime, mogoče kaj drugega za probat? :unsure:

Meni je Cymbalta prijela po 2 mesecih sele. Ampak se vsaj 2-3 mesece nisem bila ok zatem. So bila precejsnja nihanja, ampak vedno bolje.

Meni je coaxil zares ponagal sele po par mesecih.  Pred tem pa sem se pocutila se 100x slabji kot pred jemanjem. Zna trajat.

Ma se sam vec ne vem kaj je prav in kaj ni. Sam da se to ze konca enkrat.

Tigris,

žal mi je, da te tesnoba tako zdeluje. Če ti je do branja, čeprav gre zelo počasi in ni prave motivacije, poskusi s knjigo "Kako ohranimo zdrave živce" pokojne avstralske psihiatrinje Claire Weekes. V tej knjigi je toliko dobrih nasvetov, razumevanja, kaj se v pacientih dogaja, empatije, potrpežljivosti, da sem trdno prepričana, da boš našel uporabne nasvete tudi zase.

Prepričana sem, da boš našel pravo pot. Držim pesti zate!

V službi sem ampak trpim. Sva se slisala s psihiatrinjo in pravi naj kar nadaljujem z cipralexom. Kr noče menjati, pravi da moram na psihoterapijo, da je to sedaj nujno.

Drž se, jest sm bil tok v p..., da sem reku, da me boli k kaj mi dajo in kok, sam da bom kul in funkcioniram in sem content. Hvala bogu se je po 2 mescih uresničlo, delam vse stvari kot sem jih včas, skor ne vem več , kaj je tesnoba..., upam da tudi tebi uspe, Tigris.  :rozicodam:

Kaj pa trenutno jemlješ? A je kdo jemal zolrix za tesnobo?

V isklanik vpiši zolrix, pa malo preberi po forumu o izkušnjah. To maš na novo ali že jemlješ?

Jemljem zdej ene 4 tedne, pa na začetku mi je ful pomagal, zdej pa nič. Pa ne vem a se splača sploh jemat to.

Hmm, ko je človek v takem stanju se vse sprašuje, al je vredno sploh kaj jemat, če ni učinka, ali uno ali tretje..vedno se nekaj najde.. Isto se pri meni dogaja. Nisem pametna. Bolje bi bilo, da se neb toliki s tem ukvarjali, ampak kaj ko je v krizi res težko. Ampak treba je delat na boljšem počutju in zdržat.

Paroxat in Wellbutrin, vmes sm pa še Loquen(AP), zadnji so ful dobri pr uvajanju, dejansko bolj k razna pomirjevala, spiš kul, ene dva dni si mal zadet čudn, pol je pa kul, k primejo AD, nehaš jemat, ni blo nobene frke. Sčasoma bomo dal na ene vzdrževalne doze in je pol to to, dol ne grem več najmanj 10 let, dost je blo tole v dveh letih dve hudi epizodi ;)

Hodiš na psihoterapijo?

Trenutno ne, sem pa tri leta hodil, mal rabm dopusta od vsega, brskanje po podstrešju 3 leta in da ne najdeš vzroka za svojo tesnobo/depresijo je mal frustrirajoče. Res sem mislil, da sem po zadnji epizodi naredil toliko na sebi, da bo zlahka šlo brez tablet. Jok, po enem mescu spet relaps s samomorilnimi ideacijami, dost sm mel dejansko. Trenutno sem na točki, k mi je čist vseen, če žrem tablete do konc življenja, pa tudi če bi zarad tega 5 let manj živu, bo vsaj kvalitetno  :pomezik:

Hm , men se je kljub psihoterapiji tut vrnilo (4 leta hodim). Me zanima na kakšno pa hodiš?

Razumem pa o čem govoriš hehe, jaz še nisem sprijaznjena...

Sej ne vem točno, transakcijska analiza? :D Mislim, da. Ma lej, pričakoval sem otroka, reku sm si, lej takle nočem in ne morem bit, noben drug način ni pomagal, šel sem tud k raznim alternativcem, šamanom ipd, nč ni pomagal. Tko da ja, sem se pol odloču tako kot sem se in ni mi žal. dva mesca nazaj sem bil nesposoben se sam odprav v trgovino ali vn na sprehod, zdej me je pa povsod dost tko da juhej :D

A si pri šamanih kej probu, kakšne zvarke? Mislim, sam vprašam. Ni treba odgovorit.

Te razumem ja, čeb jaz mela skrb za otroka, verjetno neb tok razmišljala kokr zdej.

Tigris jutri maš psihoterpijo. Kar pogumno, javi kako je blo :)

Tigris kako si?

včeraj sem bil tok slabo da niti na psihoterapijo nisem mogel iti. Tako da sem jo prestavil. Tok sem bil nemiren da nisem bil sposoben terapije. Mislim da bom moral zamenjati cipralex in zopet strah da zame ne bo zdravila. Nazadnje mi je efectin pomagal, tokrat ni ali pa sem prehitro odnehal. Ne vem še sam, izgubljen sem. Ali je efectin dober za tesnobo anksioznost?

Razumem ja, vendar jaz ko sem šla prvič na psihoterapijo sem mislila, da se mi bo dobesedno zmešalo, groza me je bila, nisem vidla stopnic, še hujša simptomatika kot pa sem jo že imela.
In sem bila vesela, da sem premagala in se usedla na tisti stol in začela govorit. Drugič je bilo lažje, tretjič še lažje..

Zato probaj drugič zdržati, treba je narediti korak in mej v mislih, da greš tja, kjer boš dobil pomoč.

Razumem te, za Efectin nevem, ti bo kdo drug odgovoril.
 :rozicodam:

tigris

meni je bil effectin ok za tesnobo...samo čas rabi
želim ti da boš kmalu bolje

Hvala Marina, ma sej men je tud ful pomagu pred 3 leti. Bom tokrat vztraju pa pocasi dvigoval. Imate kaksen nasvet kako dvigovat odmerek? 7 dni 75 in pol na 150 mg?

Ne vem če ma kak ful smisel, da nas sprašuješ, kako uvajat zdravila, mislim, da ti bo tvoj psihiater znal najbolj povedat...

Mah meni je psihiatrinja rekla da kr na hitr 3x1 tableto. Tako mucenje in taki stranaki. 1000X sem bila slabji. Po parih mesecih na 3x2 sm bila dosti boljse. Te dohtarji so tut vcasih cudni. Boljse res pocasi uvajati.

Sorry, te nasi psihiatri so tud vredni svojega denarja, tle mi lahko kdo iz lastnih izkusenj pomaga.

Kako ti je svetoval psihiater?

Prosim za nasvete vseh ki jemljete efectin

tigris

jaz jemljem 75 mg...in dolgo sem rabila da mi je prijel. Ko sem višala na 150, sem imela hude stranske in sem šla nazaj na 75...so nihanja vmes tudi.

Vem kako ti je, ti si sedaj  v krizi in rabiš pomoč, vsak od nas ima svojo izkušnjo ki je drugačna...Res poskusi pogoviriti se z zdravnikom, naj ti da kaj poleg za ta hudi čas da prebrodiš...
sam se prisili da ves čas nekaj delaš...

Vem samo to da bo tudi zate lučka na koncu tunela in da boš zadihal
En sočuten objem


M

Heh ja vecina je mal fukjenih so pa tud izjeme :)

Danes je bil se en tezek dan. Cel dan aktiven ampak tesnoba prisotna.

Bravo za aktivnost, samo tako naprej.

Danes zopet na smarni gori, tesnoba ful prisotna.... bojim se...

Imas kako pomirjevalo ko je res hudo? Ce res ne pojenja in je vsak dan res hudo. Razmisli o menjavi AD. Brezveze da se matras. Vse bo okk

Cestitke za aktivnost Tigris ;D

Joj Tigris jaz te čisto razumem. Tudi meni se podobno dogaja. Pa tudi meni Xanaxi, Helexi, Apaurini, Lexaurini in ostali benzoti nič ne pomagajo tako da jih sploh več ne jemljem ker nima smisla, samo odvisen bi ratu. Za spat uzamem Prazine pa kdaj čez dan. Čakam ponedeljek zdravnika in ponovno uvedbo Cipralexa al kar koli že.

Tigris ne obupuj vse bo se OK. Sam pravo terapijo morajo najti.
Drži se!!

A obstajajo primeri ko jim ni pomoci? Kaj ce sm jst eden od teh

Neeeeeeeee  :A)

Pogumno se sooči s težavami in vsak dan bo bolje  :rozicodam:

Tako kot je rekla Toja :) Veš, tuki nas je večina imelo to misel, ko smo bili v največji krizi.

To je vse trial and error, Tigris, nisi obupen primer, tko se vsi počutmo v depri..., drž se :oki:

To da non stop misli svigajo, da sm zaksrbljen je del tega ne..noro kaj se mi dogaja, sem hotu danes pop mal zaspat me je tok dusilo in misli sploh jih ne morem umiriti....

večina nas je dala to skozi...tudi jaz sem se spaševala, če sem brezupen primer

Zakaj moram tok trpet, ni fer  :'(

Kadar te "napadejo" misli, je najbolje, da jih preusmeriš...spanje v takih trenutkih lahko kar odpišeš,
ker ne bo šlo, telo je preveč nemirno...  :seznojim:
Jaz sem v takih trenutkih šla ven ali se s čim zaposlila, da čim hitreje misli preusmeriš...
morda si najdeš kakšno delo, ki ni preveč naporno, pokličeš koga po telefonu in se pogovarjaš...
zelo pomaga raztegovanje telesa kot ene vrste telovadba ali sproščanje mišic z dihanjem...
vdih - izdih....

Svetujem ti jemanje magnezija - pomaga  :oki:

Ja zaposlit se z nečim..je sicer težko, ampak to mi pomaga prestat hude napade strahu. Zdaj pa imaš cel živčen sistem tako razdražen, da se je težko kar sam po sebi umirit. Probaj za trenutek (vem da je težko), mogoče ti bo prvič uspelo za par sekund - sprosti zavestno telo, boš videl olajšanje za trenutek.
Vse bo ok!

Tigris .... to je tvoj zapis slabi 2 leti nazaj. Torej je to kar se zdaj dogaja nekako ISTO in če je takrat uspelo in kot si napisal  "rabil kar nekaj časa da je prijel, vendar potem je bilo top"  torej .... pusti zdravilom da naredijo svoje, ti pa z pomočjo psihoaterapije najdi KAJ je tisto, kar te spet porine v ta vrtinec.

Dva dni sem bil.kr ok, danes not good. Res je da danes nisem sportal sem pa z otroci sel na dolg sprehod. Upam da bom kdaj se normalen, res. Te misli in stiskanje v prsih je noro. Zalosten sem.

Lost: verjem mi, da mu tole kar je napisal dve let nazaj, zdej nč ne pomen. Jest sm k budala buljil v svoje zapiske iz zadnje depresije in si nisem znal pomagat :S

Ja,  simptomi se mu zaradi tega ne bodo zmanjšali, s prejšnjo pozitivno izkušnjo pa lahko verjame, da bo tudi tokrat tako, da bo bolje. Je pa res, da je v takem stanju težko ko sto hudičev.

 :oki:

Upam da bo bolje ze enkrat, moram ziveti in ne sm zivotariti, otroka me rabita, zena me rabi.

Tigris  :rozicodam:

si kaj bolje? Joj, kako čutim tele tvoje besede ... prosim verjemi, da bo bolje. Nekaj dni nazaj si napisal, da je bilo dva dni vmes bolje. Prišli bodo trije taki dnevi, pa potem en teden, pa mogoče spet dnevi, ko ne bo dobro, pa potem pride mesec, ko bo bolje ... počasi se ozreš nazaj in opaziš, da si že nekaj časa bolje. Vsi imamo slabe in dobre dni, le kakšna je statistika je vprašanje. Ne maram zgodovine, ampak pogleda nazaj običajno meni pomaga toliko, da vidim, da vedno po padcu zlezem nazaj. Ne dvomim, da je pri tebi enako.

Piši še! Drži se! Za najbolj črne misli pa naj ne bo prostora.

Objem, N.

Nisem dobro, oz sem zelo slabo. obupna, paničen,prestrašen itd. Danes grem na psihoterapijo bomo videli. Začel sem na novo z efectinom, ker cipralex mi ni nič pomagal. Mislim da ni zdravila zame, utrujen sem. Hvala vsem ki me tukaj spodbujate, ker imam občutek da sem edini s takimi težavami... koncentracija na nuli. žena se boji da si ne bi kaj naredil, prosi me naj mislim na njo in otroke. pa sej nočm nehat živet samo kaj k zdej trpim.

Tigris,

zdaj tudi spremembe zdravil delajo svoje, zdrži! Pa pogumno danes na psihoterapiji.
 :rozicodam:

Mah sm k nimam jajc da koncam to agonijo

Danes se greš pogovarjat, boš videl, da bo sledilo olajšanje.
Drži se

A bo meni kdaj boljse?

Tigris,

bo boljse! Bilo je ze boljse! In spet bo! O tem ni dvoma. Sestavil se bos. Hudo je, ampak ni neresljivo.
Dajejo te se stranski ucinki, ki poslabsajo vse skupaj. Ce strasis samega sebe in druzino te lepo lepo prosim, da poklices na dezurno psihiatrijo in poves kako ti je. Lepo prosim. Pa javi se.

Objem, Nora

Kaj to pomeni???  :seznojim:

Dragi naš Tigris!
Upam, da si zdajle enkrat na psihoterapiji, da si zbral voljo in moč in odkorakal tja. Mene je kar tam, pri terapevtki prvo uro  enkrat prav fino grabila tesnoba, sem že razmišljala da bom kar vstala iz tistega fotelja in stekla ven, pa vseeno nisem, rekla sem si: "zdaj si tukaj zato, da ti bo bolje, da najdeš pomoč, način, da se to neha. Pusti si pomagat!"  in je počasi šlo in na koncu sem bila vesela, da nisem odnehala.
Računam, da boš tudi ti tako razmišljal, ko bo za tabo prva ura. Občutek, da si naredil korak naprej in navzgor. Če si menjal zdravila, normalno, da te čaka spet nekaj dni krize, boš pretolkel skozi, pa bo. Upam, da vse črne misli vržeš na papir oz. ekran  :), da ti je lažje in ne, ker bi res tako črno razmišljal  :o. Vsaj jaz sem bila dostikrat na tleh, pa se tukaj potožila še bolj kot bi bilo treba, in nekaj podpore tukaj gor mi je bolj pomagalo kot vsak lexaurin, res. Zato tudi ti piši, daj ven, seveda bo bolje, zato pa so zdravila!
Bogat človek si, zavedaj se, imaš mlado družinico ob sebi, službo, ki jo nekako sfuraš oz. ti ne dela težav z bolniško, imaš toliko fizičnega zdravja, da lahko športaš, verjetno tudi nekaj prijateljev, s katerimi se lahko kdaj podružiš... in kaj sploh še rabimo?  Očitno nam je dano tako trpeti, da potem, ko mine, znamo zares cenit vse to bogastvo - tudi zate to pride, seveda!

Meni sta pri napadih tesnobe ZELO pomagala:

Inositol
https://examine.com/supplements/inositol/

Ashwagandha
https://examine.com/supplements/ashwagandha/

Inositol vzamem zjutraj, Ashwagandho pa zvečer pred spanjem (pomaga tudi za boljši spanec).

Znanstvene študije potrjujejo njuno učinkovitost - maš linke do študij na strani, k sm ti dal link.

Tale Ašvaganda je men celo povečala tesnobnost, ko sem jo jemal, tko da te študije so približno tok znanstvene kot delovanje antidepresivov na različne ljudi, kakor za koga...  :oki:

Človek se v takih stanjih mora najprej odločit, kaj bo. Je težko, vendar karkoli vzamemo ali Ad, ali prehrambene dodatke , psihoterapija, nič ne gre hitro. In to je najbl z***** pri naših problemih, ko telo in duša vihtita po svoje.

Najslabše je, da se naenkrat poslužit več stvari, ker je samo še dodatna zmeda. Sama sem izkusla to, ko sem si v prejšni krizi hotela na vse načine pomagat. Pa sem bla še bolj adijo.

Ob sestih imam psihoterapijo. Ni mi jasno zakaj sem tok nemiren a zdej se efectin dela svoje al kaj. Bogi sem, pa ne da se smilim sam sebi, niti najmanj ampak to stanje me ubija

Ce mas prvic psihoterapijo in ker nisi v najboljsem stanju, je seveda normalno, da si nemiren. Kdo bi pa bil miren v taki situaciji?
Vse bo se vredu. :ppriden:

Meni osebno je pomagala in določene placebo controlled studys potrjujejo zadevo. Je pa res, da ni vsaka stvar za vsakega. Tudi lahko da kak prehramben dodatek ne gre skupaj z kakimi zdravili, itd.

Tigris, kako je bilo na psihoterapiji?  :rozicodam:

Bilo je ok, oz zelo dobro. Dolocene stvari sem izvedel se pogovoril, tko da upam oz mislim da bo. Zjutraj seveda kriza ampak se ne dam.

Super! :) vidis, spet eden tistih dni, ko je bolje! Sem vesela zate  :pomezik:

A kdo jemlje zyprexo oz zolrix za tesnobo oz anksioznost?

Tigris pozdravljen,
evo tudi jaz sem v stanju kot si ti, več serij anksioznosti imam že za sabo (najdaljša je trajala 1 leto in pol) pred enim letom in pol,zdaj pa se je spet pojavilo pred 2 mesecema, pa poporodna depresija in mi je za znoret,ker je anksioznost za znoret in sploh ne vem kaj me je ven povleklo v preteklosti. Na meni so poizkusili več Ad-jev,pa še zdej ne vem kaj mi bo pomagal. Jemljem Fevarin zaenkrat 50 mg in moram jemati helexe(pa prosim brez strašenja glede pomirjeval), trudim se delati po 4 ure,4 ure sem na bolniški,ker se hočem potruditi,tud jaz tečem,hodim v hrib,kolesarim, skratka vse poskušam,tapkam,se poskušam umirjati,imam tri otroke,panika se začne najhuje zjutraj takoj ko odprem oči..Tud jaz bi rada kakšno spodbudno oziroma kako bi čimprej prišla iz te more,tako da nisi sam...tud moji doma trpijo k mene gledajo kok trpim... tud jaz ne vem več kako naj to preživim spet...

Tanci bova premagala to. Ves mogoce kaj te je porinilo v anksioznost. Imas kaksne prisiljene misli. Kateri ad ti je pomagal nazadnje, ali hodis na psihoterapijo. Jaz veckrat hocem obupat pa se ne dam.

Pojma nimam,kaj bi me to pot vrglo iz tira,ker sem se počutila zelo dobro,od oktobra sem skoraj vsak dan hodila na en hrib,ker sem ugotovila,da mi je to dajalo še dodatno motivacijo za biti bolj zadovoljna s seboj, jezo sem ven dajala, tapkala,res pa je da sem se s sodelavko ki je tudi prijateljica večkrat kregali,ker sem se jaz začela postavljati zase in za svoja stališča,kar pomeni da sem začela izražati jezo. Lahko da me je tudi to malo zamajalo, pa mogoče to,da so najstniki kar naporni in hkrati ugotavljaš,da te ne potrebujejo več toliko,...Ja načeloma imam diagnozo OKM,vsiljene misli,strah pred tem da meni nič ne bo pomagalo(veliko antidepresivov) smo sprobali,pa še vedno ne vem kaj me je v preteklosti ven povleklo, hipohondrija (predvsem rak zaradi tega,ker je moje telo non stop v totalnem stresu),strah pred bolnico,ker sem nazadnje prostovoljno šla v Begunje, ker je bilo tako  hudo,češ da mi bodo lahko kaj pomagali,pa nisem imela dobre izkusnje,ampsk vseeno strah pred bolnico, čepravo sem šla ven po enem mesecu,hodila sem na individualno psihoterapijo in skupinsko, zdaj  bom spet začela,hodim k enemu kao bioenergetika,kjer imava najprej malo "psihoterapije",pol pa on dela na meni, nazadnje se mi je zdelo da mi je tudi to pomagalo. A se ti tudi cel treseš čez dan,pa panični napadi,pa strah,pa nobene volje,meni je ponavadi zdaj bolje le zvečer ko grem spat,noro pa je ko zjutraj odprem oči....borba in obup za vsako minuto, težko se je fokusirati na nekaj drugega ko te misli oziroma panika preplavi,pa vem da je to sam misel

Ali ima še kdo podobno izkušnjo in kako mu je uspelo priti ven iz začaranega kroga tesnobe, panike in kasneje tudi obupa? Naj povem,da sem sicer (če nisem v taki krizi) človek z veliko energije in dobre volje. Lp

Meni je zelo pomagal EFECTIN ER 75. Sem imela podobne težave kot ti.

Jaz sem zdej spet na efectinu in sicer na 150 mg, bomo vidli. Dnevi so dolgi ko se tko bedno počutiš. Strah me je da ne bo nikoli tega konec.

nikol se jemlješ effectin?

Jaz sem ga jemal 1,5 leto in je bil ok. Tokrat pa kar čakam in čakam, tesnoba na vrhuncu.

Nicole, se opravičujem, ker sem mal zmedena, a si meni napisala, če sem kdaj imela efectin 75?
Mislim, da tega AD mi pa res še niso dali, po kakšnem času pa ti je prijel? Kakšni so bili tvoji stranski učinki?

A se zaradi tesnobe izgubi misicna moc, ful sm sibek, na fitnesu komi dvigujem polovico teze ki sem jo vcasih?

vir : http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=35&Itemid=38

Simptomi anksioznosti .... nemirnost, napetost mišic, utrujenost 

Če imaš nenehno napete mišice in si zakrčen..... ni čudno da potem komaj dviguješ težo še v fitnesu.
Vsekakor je fizična aktivnost NUJNA.... že zato da malo omiliš to zakrčenost mišic ne pa pretiravat.

Grem v bolnico ne morem vec tako.

 :rozicodam: Vse dobro! Da bos cimprej vredu!

Tigris,

Drzi se!  :rozicodam:

Na eki sem sprejet

tudi to je opcija
naj ti bo čimprej v redu

Super, te bodo sigurn pošraufal, mene so  :oki:

Meni je bilo ok na eki-ju. Drzi se.

Hejla Tigris, kako ti gre?  :)

saj res, kako je s tabo Tigris?
Mislim nate :rozicodam:

Borba vsak dan, se cakam olajsanje. Delam, sportam sam da ze ta efectin enkrat prime. Res upam da bo. Hvala ker mislite name, ko enkrat to mine vas vse peljem na kosilo.

Wow, kar vse, sej ni treba :D Si na EKIju zdaj? Kako je, v redu?

Nisem vec na ekiju. A je mozno da mi efectin 150 mg ful povisa krvni tlak?

eno vprašanje ali je možno da sploh ne reagiram na benzote, kar kol vzamem ne pomiri moje anksioznosti in tesnobe.

Al sem se že navadil, kar dvomim al pa dejansko ne reagiram.

Tigris tudi name ne delujejo benzoti  :'( ..nikoli niso tako da jih sploh ne jemljem ker je brezveze.

Drugace pa Efectin lahko povzroca visji tlak.

Tudi jaz cakam na ucinek Cipralexa..zdaj jemljem ze 25 dni pa zaenkrat ni neki  :(  >:(

Jah non stop mam povisan pritisk pa ne vem zdej al od ankse al od efectina

Tigris oboje skupaj po moje...

Kako se drugače držiš, je tesnoba kaj manjša? Mislim nate in ti želim čimprej da bos dobro

Ko boš v redu Tigris, ne boš sploh več razmišljal o tem, kaj je narobe s teboj. Kaj ti niso nič zraven dali na EKIju?

So kventiax, ki ga sploh ne cutim ko ga vzamem. Ocitno sem jaz nek fenomen

Jaz imam za zraven Prazine. Pomaga mi da zaspim ampak se vseeno zbudim sredi noci in potem ne gre vec zaspat. Da bi mi pa neki obcutno tesnobo zmansal pa ne opazim.

Tole cakanje da AD prime je pravo mucenje. To je se huj kot anksa vsak dan sam cakas kdaj bo bols.

 :'(  :(

Da pa Kventiaxa ne čutiš, madona, jest sm prvi dan po 25 mg tabletki zaspal v 15 minutah in zjutraj sem bil še vedno zaliman k marija, pol se je pa vneslo, sam zaspanost je bila prisotna, dokler sem jemal, to je bil največji problem...

Jest sem rabila 100 mg Kventiaxa, da sm spala...ko je bilo najhuje.. vcasih sem vzela tud 175..pa vseen nisem spala..vec se pa nisem upala.

Dej nehej, zanimivo.

Zate ze mogoce. Zame takrat ni bilo ravno.. ko sm jih zobala kot bonbone.. :kiselnasmeh:

Ne ne, ne zdi se mi zanimivo v smislu da bi se naslajal al kaj, tko kako različno na koga vplivajo ta zdravila, to mi je fascinantno in da res more tud psihiater med hudičevo srečo, da izbere pravo zdravilo, predvsem za določenega človeka, da ga bo dobro prenašal in se po njem počutil dobro. Jaz hvala bogu mam zdaj tako srečo, tako dobro kot zdaj se nisem počutil že leta, pa ne zdaj nahypan ali kaj, ampak enostavno jaz, tak kot se spomnim, da moram bit  :tatue:

Kaj pa jemljes?

Paroxat pa Wellbutrin, sam paroxat ne vem kok bo mel smisla, da ga jemljem, ker se mi zdi, da mi je v glavnem Wellbutrin pomagal, paroxat nič ali skoraj nič, nekaj podobnega kot Cipralex, nezadostno za normalno življenje. Wellbutrin je pa super, sem zelo zadovoljen.

Jaz pa še zmer nisem ok in očitno nikol ne bom.

pa vsaj malo ti je menda boljše?
Kje si sedaj? Ali imaš drugo terapijo?
Drži se, bolje bo, samp vleeeečččče se, kot se je večini

Objem :rozicodam:

Doma sem, delam. Jemljem efectin in cakam da bo bolje. Hodim na psihoterapijo.

Krasno ti gre.  Ce vse to lahko pocnes, je ze velik uspeh. Pocutje zal vedno pride tazadnje.. tud men ni jasno zakaj ni taprvo :sesmejem: in jaz sem rabila dobre 3 mes al slabe pol leta...

Mene je dva dni tesnoba imela v primežu. Poznam, a se še vedno ustrašim, nato pa si nekako po svojih močeh najprej naredim red v glavi, no, pol pa tut nekak zlavfa.
Počasi, sej semo kr OK.

A je kdo jemal seroquel xr?

Da, sam jest sm Loquen, to je vse isti šmorn, Quentiapin. Sam ta XR pa nek extended release, se mi zdi. Men je pomagal ob uvajanju, zdaj pa že več kot mesec ne jem. Je pa kul, sploh za spat je bomba :)

Meni nič ne pomaga!!! Ne počutim se ok, 20.junija grem z družino na morje, nimam pojma kako bom zmogel. To ni več življenje, danes je 6 mesecev odkar se borim. Tko ne gre več naprej. Da zame ni zdravila, se sprašujem kaj sm jst za ne posebnež. Obupan sem, jokam, stiska me pri srcu, nabija srce, brez moči totalno, brez koncentracije, fak, kaj sm postal totalna razvalina. In kako naj tako naprej živim, ne morem. Non stop zamišljen, nemiren, tesnoben do zla amena. jeba. Ne morem več. Z otroci se ne morem igrat, v službi nč ne naredim, utrujen sem. Noben mi ne more pomagat. Bil sem pri 3 psihiatrih, v bolnici, pri kardiologih itd. Vendar olajšanja ni. Bolijo me noge. Boli me vse. Megla v glavi, ne morem se sprostit, nasmejat in zdravila mi ne pomagajo.

meni je trajalo dve leti....
pa če verjamete ali ne..
in nikoli  ni tisto 100% isto.
sem pa živa, hodim, skrbim zase, delam...imam neko radost. Hvaležna sem  da je tako

Mah rad bi umru, sm da se to konča.

Tigris,

žal mi je, da tesnoba ne spusti, vendar bo! Veš noben ti ne more pomagat na hitro, žal je to dejstvo, ki ga včasih niti sama ne morem sprejet. Koliko časa si na effectinu? Veš, je še veliko drugih ad-jev, eden bo primu..

Tigris,

jaz sem v takem stanju preživela en mesec. Grozno je. Razumem te, ampak ti vse razumevanje tega sveta ne pomaga. Razumem, da si sit tega, da životariš in ne živiš. Prebijanje iz dneva v dan. Komaj čakaš noč, da se malo ugasneš, a te je že strah jutra in hkrati noči, ker "kaj pa če bo ponoči kriza".

Kaj pa so na eki-ju rekli? Si poskusil kako alternativo? Pa močno verjamem v splošno medicino, ampak kdaj pa kdaj se oprimemo tudi drugi možnih rešilnih bilk. Na psihoterapijo še hodiš? Mogoče poskusiš menjat? Čeprav se spomnim, kako je bilo meni, sem se morala najprej vsaj malo sestavit, da sem sploh uspela kaj povedat na terapiji. Prve ure pa so bile mučne. Sedela sem tam, apatična totalno. Prepričana, da sem na napačnem mestu. Kaj mi bo psihoterapija, če sem ZARES bolna.

Ti kakšna stvar mogoče malo popestri/izboljša dan? Si mogoče razmišljal, da te delo dodatno obremenjuje in bi potreboval malo bolniške? Bi ti bilo lažje, če bi lahko delal kaj, kar si prej počel z veseljem? Te mogoče otroci lahko pripravijo do maaaaalo boljšega počutja? Lahko verjameš, da obstaja nekaj kar ti bo pomagalo?

Če podelim s teboj, kaj je mene zvleklo takrat iz najhujšega. Zavedanje, da mine. Ampak ne prvič in ne drugič in tudi petič ne. Zdaj pa VEM, da mine.

Pa še to. Veš kaj te je pahnilo v tako stanje? Če veš, potem si že na poti do izboljšanja. Daj piši tule! Če zmoreš. Lahko tudi na privat. Meni tule tudi ni za delit vsega. Sem še vedno kljub anonimnosti malce prestrašena :)

En objem ti pošiljam!  :rozicodam:

ene mesec in pol jemljem efectin. pred leti mi je super pomagal, zdej mam filing da nič.

Hvala vam vsem. Čist sem gotov.

Daj Effectinu še čas, da bo 8 tednov. Če ne pa menjat. Telo se bo pomirilo! vem kako je zaj****!
Tako kot je Nora napisala, Kaj je tisto v dnevu kar ti daje moč in pozitivo? A je kateri del dneva, ko si bolje?
Jaz recimo jemljem še velike doze Omega 3, pa mislim, da je Ribici predlagal psihiater vodotopni Q10.

Vse dobro, bolje bo!  :rozicodam:

Tigris,
vem, kako ti je. Sem bila sama tudi v takem totalnem dr..., pa otroci so bili takrat še mali pa zapiti mož, ki mu je bilo vseeno. Ti imaš družino, ki te podpira, res pa je, da imaš verjetno slabo vest zaradi njih... Bo minilo, verjemi da bo. Efectin je super Ad, jaz sem ga dolga leta jemala. Prav danes mi je Oshee napisal, da je to eden najmočnejših AD-jev, kar jih je, zato je tudi tako težko priti z njega dol.
Kako pa si s spanjem? Ker če tudi spati ne moreš, naj rti dajo nekaj za to. Pa ne uspaval. če vsaj nekaj ur  na noč prespiš, je vseeno lažje, kot pa če si poleg vsega še od nespanja čisto uničen.
Moraš verjeti, da Efectin BO prijel.
Ribica

ma jemljem b vitamin, pa omego pa tudi coq10. Vse, jaz pa umiram na obroke. Ne morem misli umirit, brez energije sm, doma nc ne naredim. Vse mi je muka! In potem obup, jok. Tko sm brez moči, da sm prepričan da mam kšno bolezen fizično.

Sam men je noro, kok časa si bil na na EKiju in a si jim povedal to, kar tukaj pišeš, kako so te pa domov spustil pol v takem stanju, to mi pa ni jasno...

Saj kaj pa naredijo tam, dodali so mi seroquel, ad mi niso menjali. In to je to, tud če ne bi šel tja realno. Psihiatri sami specializanti. Ne vem res. Najbrz men res ni pomoči in to je to.

Vem, da tole ne pomaga ampak, BO BOLJŠE, verjemi! Občutki so grozni, jih poznam... čakala 2 leti na čudež, da občutki minejo, da živim kakor sem včasih, da strah izgine, da sem spet stara dobra jaz... in se ni nič spremenilo. Podnevi jokala, si tipala pulz, hodila po hiši, čakala, da moj pride domov, da nisem sama, da se zamotim s čim... ponoči bedela, spremljala, kako mi srce nabija, se spraševala zakaj, zakaj jaz, kaj sem v življenju slabega naredila, da se mi to dogaja. Nevem, kaj mi je pomagalo, preprosto nisem hotela več tega sranja in se začela izpostavljati, govoriti o tem, delati stvari, ki so me strašile ampak samo do te meje, da sem bila še kolikor toliko OK, počasi a vztrajo. Pisala dnevnike, šla ven, križanke, sudoku, serije, branje knjig, tapkanje, barvanje ..... vse se sliši, kot, da je kar nekaj ampak nekaj pa le je na temu. Hvalabogu je sedaj lažje, sem pa trpela 2 leti in še danes, 4 leta po prvem paničnem je kdaj pa kdaj hudo, ko mislim, da sem spet na dnu, ampak se ne pustim strahu, ker sem večja od njega!

Srečno, glavo gor, probaj v vsakem dnevu najti nekaj pozitivnega, na kar se lahko oprimeš in bodi optimist, da boš z veseljem čakal naslednji dan!  :rozicodam:

Tigris, mogoče pa greš ponovno tja nazaj. Naj ti še kaj dodajo za kratek čas. Verjetno ti niso menjali Ad, ker je Efectin dober Ad, in  bi imel spet zaradi menjave težave, mogoče še hujše.
Glej, meni je včeraj moj ponovno napisal Efectin in me opozoril, da ob ponovni uvedbi dalj časa traja, da prime. Če ti sedaj mesec  in pol jemlješ, to še v bistvu ni prav veliko časa. Če prvič traja 6 -8 tednov, da prime, pa k temu zdaj še nekaj dodaj, ker ga ponovno uvajaš, še v bistvu nisi tam.... Še počakat, ni druge.
kaj pa kako pomirjevalo za en čas, ko je tako hudo - a ga imaš?
Ribica

Ma iskreno moje mnenje je, če mu po mesecu in pol ni prijelo oziroma se mu ne pozna nič (po njegovih besedah), je bolje, da mu zamenjajo za kaj drugega. Pri menje bilo isto s Cipralexom, po dveh mesecih nobenga haska...

Ne vem.

Pa zelodec me boli, nimam apetita.

I feel you bro, I was there 2 mesca nazaj, želim ti čim prejšnje okrevanje... :oki:

No jaz sem ta teden bols. Zgleda je Cipralex zacel delovat..po enem mescu. No vsaj upam da je..me je se vedno strah da ni. Ni se ok ampak je bols. Samo se cakam da se mi spanje uredi. Se vedno spim z Prazinom.

Menjam za paroxat, se je zdravnik odlocil. A ima kdo dobre izkusnje z njim?

Jaz sem jemala Paroxat. Po začetnih težavah mi je potem precej pomagal. Jemala cca. 1,5 leta, potem pa prenehala. Je pa res, da prvih nekaj dni res ni bilo prijetnih- velika zaspanost, tesnoba, vendar pa je strah kljub tem stranskim kar hitro popuščal. polovico tega časa sem jemala eno tableto, potem pa 1/2 in 1/4...
Se mi je pa uredil spanec- prej zelo slabo, umirila sem se-  meni je pač pomagal pri mojih težavah z anksioznostjo.
Želim, da bi ti pomagalo. Verjetno pa že veš, da pač prvo krizo je treba prebrodit, da potem vidiš, če pomaga.

Vse dobro

Jest mam, sam ne vem, če mi ni bolj Wellbutrin pomagal kot paroxat dejansko, paroxat zdaj manjšam...

Upam da bo pomagal, res upam. zdej 5 dni bom jemal polovico, potem pa na celo tableto. Efectin pa pocasi zmanjsujem.

Kaj 10 mg, pol pa 20?

Paroxat kar pohvaljo. Upam da ti cim prej prime. Na zacetku bos morda se bolj anksiozen ampak potem mine.

Jaz cakam da bo 6 tednov ko naj bi Cipralex popolnoma prijel in potem glede na to kaksno bo  stanje naj bi dvignil dozo ali pa obdrzal obstojeco. Pravi doktorca da bols jemat prevec kot pa premal. Da je preniska doza AD najpogostejsa napaka pri terapiji. Je veliko bols kot je bilo. Samo nisem ok ko sem doma recimo vikendi al pa ko ne grem v sluzbo ko imam vec casa me spet napade samo ne tista huda grozavost. Nespecnost se mi je tudi izboljsala tako da zdaj vzamem Prazine samo takrat ko sem dopodlan v sluzbi.

Ne vem če je to ustaljena praksa, ampak predvsem za "strah pred prihodnostjo, pred lotiti se kaj ipd" je domnevno najboljši paroxat, zato te vedno psihiater temeljito vpraša, kaj te muči v zvezi s tesnobo/depro...

Evo vceri zvecer vzel 10mg, danes 75mg efectina. Bomo vidli boli me zelodec, prebava zeza, vse od psihe. Upam da se umiri to.

Slabša presnova je navadno vedno problem pri ADjih...

PESEM..,  a pa so ti antidepresivi potem pomagali v toliksni meri da si sedaj cisto ozdravljena anksioznosti? pac po tem 1,5 letu jemanja..

Jaz sem se s tesnobo, paniko srečala, ko sem bila priča pri nekem travmatičnem dogodku, stara sem bila 30+. In ker je šlo samo navzdol, počutje, spanec, majhen otroček, sem se odločila za AD. Je pa bila moja odločitev, da pač to nekaj časa jemljem, da grem čez najhuje, potem pa opustim. TAko sva se tudi z zdravnico zmenili. Ko sem jemala AD je tesnoba občasno še vedno prihajala (stres, služba, obveznosti,...), vendar se je nisem več prestrašila. Tako sem potem po dogovoru opustila AD-je. Sedaj približno 1 leto sem brez. Vendar nisem čisto ok, kot bi si želela. Vendar pa vsaj nimam paničnih, spanec je ok in trudim se prepoznavat pri sebi, kdaj se moram ustaviti, kdaj rabim počitek itd, veliko berem na temo enkse in panike in pač nekako rinem. In upam na boljše čase. Imam pa res veliko željo se nekako naučiti živeti s tem brez tablet. Če bo pa treba, bo pa treba. Hodim pa tudi na psihoterapije in po njih se počutim bolje.Mislim da takšna, kot sem bila prej, pa ne bom nikoli več, ker je to neka izkušnja, oz. stanje, ki ga ne moremo kar tako izbrisat.
Vse lepo

Jaz uvajam paroxat, panika, tesnoba na vrhuncu. Vse me boli, noge me bolijo, nč moči, stiska me okoli srca in neka teža na prsih.ne morem verjet kakšna razvalina sem postal v pol leta. Najhuje je da mislim da ne bo bolje, jaz pa tko ne morem funkcionirat,živet. In ne bom. Nikoli nisem bil v takšnem stanju. Obup.

Tigris, uvajanje novih zdravil, pa manjšanje drugih..to je velik stres za telo, zato se počutiš tako slabo. Držim pesti, da bo Paroxat pravi. Zdrži! Bolje bo!

tudi jaz mislim nate tigris..

kot ti je že predhodnica napisala, zdrži-bolje bo !

Ti čisto verjamem, da je zelo hudo- jaz sem bila nekaj dni, kot bi bila bolna, recimo s hudo gripo, vse kosti so me bolele, glavoboli, tesnoba, panika, podočnjaki in prav čakala sem, da me nekam odpeljejo, ker skor ni bilo za zdržat. Kolikor sem le imela moči, pa sem v stanovanju vsaj kakšno stvar postorila, čisto počasi, da sem se malo bolje počutila (torej, da se nisem počutila, da nisem  čist za nobeno rabo). In samo zato sem vztrajala, ker so mi psihiatrinja, psihologinja in moja zdr. naročile, naj vztrajam, da bo bolje, naj ne odneham z jemanjem, ker se bom na začetku verjetno počutila slabo. In je šlo na bolje. Po nekako 14 dneh je izzvenelo tisto najlabše.
vztrajaj in prosim te, vem, milijonkrat že napisano, ampak, daj se probaj s čim zaposlit, res. Vem, da je zelo težko in kar vztrajamo v teh mislim, še bolj se opazujemo, še slabše se počutimo (tudi sama velikokrat) in tudi sama vem, da če ne bom sama obrnila vetra (torej misli), jih ne bo nihče namesto mene.
Držim pesti zate, poskusi se danes vsaj malo poigrati z otroki (mislim, da sem nekje razbrala, da jih imaš) in se vsaj malo sprostiti.
Ali pa kaj drugega, če rabiš mir- ven in čisto počasi hodit.

tigris zdrži .... za vsakim dežjem posije sonce in tudi zate bo
Tako kot ostali ti tudi jaz svetujem, da se čimbolj zamotiš s kakšnim opravilom...in pokažeš bolezni kdo je močnejši...borba bo nekaj časa seveda trajala...a želim ti čimprej zmago.  :rozicodam:

Se sm ziv :sshockedd:
Hvala vam za spodbudne besede

Nč se ti ne bo zgodil, sam ne preveč po robu hodt pa zdrž, vsi smo šli čez to, jebeno je za popizdit, k boš v redu pa lahk vsakmu eno bajadero pošlješ  :tatue:

Ma z veseljem posljem vsem bajadere, sm da se to ze konca enkrat. Ja z glavo sm zaenkrat se nad gladino ceprav je tezko

No vidš, sej bo, mogoče kanček optimizma pa čutm že počas v tvojih postih  :oki:

Tigris upam, da bova cez mesec že bolje, da bo najhujs mimo :) Mene danes kr meče, čeprav zelooo počasii višam cipralex.

In potem je tukaj še vreme...te lune...vsaj name imajo vpliv...na moje razpoloženje...pride do nihanja takoj.
Predvsem sem mnenja, da ko smo enkrat super počutja, ok počutja in potem naenkrat spet padamo....takrat se je treba borit...vzte v roke vso svoje znanje in izkušnje...skratka..da ne bom nakladala....kot ena preizkušnja nas zadane.
Ko mislimo da ne zmoremo več, takrat je treba najbolj stisnit in se povzpti navzgor. Ja, težko je ko hudič, a se da.  :oki:

Že od včeraj tudi mene daje huda tesnoba, in nonstop mi gre na jok... je možno od 1/4 cipralexa?

 :'(

Kok cajt ga pa ješ? Men je to eksperimentiranje z osminkami četrtinkami cipralexa sam podaljšal vso agonijo tbh...

15 dni.. A si mel stranske?

Nekje si napisala, da si že 15 dni na 1/4 cipralexa,  menim, da je čas za višanje...
1/4 je mini doza (skoraj placebo) jaz bi šla na polovičko in boš videla, da bo bolje  :oki:

Ja vem da je cas, vendar se bojim, ker mam tok dela...ne morem pustit dela, resnicno...bojim se da mi ne bo pomagal...res se grzono počutim danes

S tem da jaz ze jemljem 30mg cymbalte

Ma stranske, ne vem kaj sem mel, vse živo, you name it. Em, ta cymbalta je tko no, tm si na vzdrževalni dozi v bistvu, sam vzdrževalna doza pomen, da is v redu, pa da vzdržuješ, pr teb pa ni glih najboljš očitno..
Na Cipralexu pa tut na vzdrževalni nisi. Jest sm cipralex začel decembra uvajat nazaj si po osminko, pazi, osminko. vsake pet dni sem osminko zvišal neki tacga, no, po enem mesecu smo na enga pršli circa tm nekje, situacija je bla pa horror še kar, tko da na koncu so mi zamenjal AD..., Upam da teb uspe, je pa tko, da če maš zelo hude težave, morš vedt, da Cipralex je med najbolj švoh, če ne najbolj švoh AD, kot vem...
Težko ti kej svetujem, na koncu morš sam prit do enih spoznanj in vsaj nekje se zase postavt, če pa pred psihiatrom pa tm. I wish you a speedy recovery :)

Ja že od začetka sem na vzdrževalni dozi cymbalte. Tako sem se odločila, ker mi je šlo na boljš s pomočjo terapije in sem bla tri leta kr v redu moram rečt.. zdaj pa me je sprememba lajfa spet sesula.. pa sem višala cmbalto, pa po treh tednih ni blo bolš, je psihiater sam reku naj ne jem, pa še bruksizem močn mi povzroča...tako da se mi zdi ta odločitev ok. sem se strnijala..veš držala sem se nazaj, ker sem hotla čim manj zdravil, pa čimveč da sama nardim..no zdaj sem pa tuki kjer sem.. Veš to da je švoh neb rekla, men ga psihiater prvo ni hotu dat zarad moje močne ankse, zarad stranskih...Jaz mam super psihiatra, za vse me vpraša če se strinjam, imava dober dialog glede tablet..v bistvu mi je hotu za krizo dat AP, ne pa novih ad, ampak nisem pametna...ampak v nečem morm vztrajat..eh šit je to vse! Bom šla na polovičko kaj čm, spet skenslat pa druge in tako v nedogled...

Vzela sem polovičko, bo kaj bo, slabs itak ne more bit  :'( samo srčno upam , da bo pravi ad.

Meni je Cipralex že drugič pomagal, pa baje spada med najbolj varne, dobre ADje.
Stranski učinki bodo izzveneli, seveda pa ni vse od zdravil, ampak tudi zaradi bolezni.

Hvala upam da ok. Vem ja , marsikaj je tudi anska sama po sebi..Zdržat bo treba, ni druge, pa poskusit vmes vseen živet kokr bi sicer :) težko je, hudičevo...

Koliko pa jemlješ, v kolkem času ti je prijelo? (vem, da je pr vsakmu drgač) Hvala

Jest pa mislim, da je anxa pogosto "klic telesa na pomoč",
da se začneš ukvarjat prvo s seboj, imaš čas zase, oddih, možgane na off...
 :vrocina:
Anxa pogosto zahteva, da se konča "moram" delat za službo..."moram" pospraviti, "moram" zdržat, "moram" živet kot da nič ni ... Sami priganjalci znotraj nas!
 :poglavi:

Betula prebujaj sočutje do sebe, do svojega telesa, ki je anksiozen,
daj mu možnost počitka in razumevanje. Dovoli sebi, da si ranljiva, da se ustaviš ...
Takrat se tudi stranske učinke AD lažje hendla, ker imaš čas in prostor da so.
 :0053:

Dobro si napisala, vendar delo mi trenutno paše, lažje preživim dan..delam od doma, nič fizičnega hehe...in to je moje preživetje, če rečem ne, nimam več dela niti ko bom bolje ..

ne živet kot da nič ni, živet kljub temu...ker če gledam nazaj, ko sem zarad simptomov nehala živet je blo še težje...

Hvala ti  :rozicodam:

Na nek način ujetost ...  :kiselnasmeh: ... ker če rečeš NE si lahko res brez dela.
Verjetno so tudi dopusti in bolniške nezaželjeni.
Sama zelo dobro poznam tak način dela, ker sem cel lajf freelancer.

Ne glede na vse človek potrebuje čas zase - lahko smo bolni, in lahko smo na off, to je naša pravica.
Držim pesti Betula, da bo hitro minilo tole turbulentno stanje anxe.
 :rozicodam:

Ja je ujetost, mi prekarci :) Pr men je tko, da se mi s tem oblikuje poklicna pot ,nabiram izkušnje,  poklicna identiteta, morda tudi iz tega izhaja moje stanje, svoboda in hkrati odgovornost, morda tega nezavedno nočem, ne vem..Dopust lahko vzamem , ampak ga šparam za morje :)

tudi jaz upam, da se kmal umiri...

Iz srca hvala za besede  :rozicodam:

to ko nekomu govoriš, da naj manj dela, da naj se tako ne žene se meni zdi čist mim.

je pa večina psihoterapevtov nagnjenih v to.

velika napaka!

delo je rešitev ne pa problem. raje se skoncentiraj na odganjanje lenobe in podobnih škodljivih čustev.

v bistvu je treba biti ljudem čimboljši motivator za njihove odločitve, ki so jih sprejeli z razumom ampak jih ne morejo uresničiti zaradi čustev (lenobe itd). ne pa da jim govoriš, da njihove racionalne odločitev niso prave in naj se raje prepustijo čustvom. s tem jim v bistvu nasprotuješ, jim med vrsticami govoriš, da ne vedo, kaj bi radi, da so neumni v bistvu. hočeš jim ti postavit cilje, namesto da jih poslušaš kaj si v resnici želijo in spoštuješ te njihove želje in jih vzpodbujaš pri tem. s tem jim daš moč. ko jim nasprotuješ jim jo odvzameš. meni gre to pa tako na živce, če mi kdo nasprotuje v mojih ciljih. in obratno.

tako da betula, ti kar čimbolj zagnano delaj, ker bo iz tega nastalo nekaj dobrega in tudi srečo boš dosegla s tem, ko boš uspešno dosegla svoje cilje enkrat.

Ja dobr no logpop, tezko ljudem predavat naj delajo ce tega niso sposobni. Pol najbolj da za vse depresivce nardimo taborisce v kamnolomu in bodo vsi ozdravljeni v pol leta brez farmakologije al kako? To je tako razmisljanje, znacilno za pristase evgenike..., sej vse lepo in prav, sam zdej smo v mal drugacnem sistemu, ki ne podpira takega nacina razmisljanja...
Seveda kao ne smes lezat to je vse jasno, sam v realnosti globoke depresije je to zelo tezko ne pocet
...

Vsi v takih stanjih delamo kar zmoremo..

Drugi dan 1/2 in to je pekel...zdaj nisem anksizona samo v dopoldanskem in popoldanskem času, ampak cel dan.. grozno se počutim....Tko k Tigris prav, postala sem razvalina..moram dat ven te občutke...v prsih me tako tišči, da je za znort..utrujena, ampak nimam miru...  :'( :'(

Te razumem, tale nemir je tut meni grozen..občutek da bom zakričala in znorela.

Sicer tudi vem, da  so marsikaj stranski, ker tkole se prej nisem počutila...oprostite ker se ponavljam...ampak je res slabo..ne morem verjet kje sem se spet znašla..spet ti tableti, ko pol sploh veš ne veš kaj je kaj.. in ja zdržat, le kako naj zdržim te stranske...in še zagotovila ni, da bo primu ta ad..da imam dober občutek da bo, si sploh ne upam rect..naj se gre vse solit...jezna.. :o

Jaz pred slabimi 2 meseci zacel ponovno s  Cipralexom prvi 3 tedni so bili grozni. Tesnoba je bila se hujsa spal nisem nic potem so stranski zaceli popuscati. Nekje po enem mesecu je Cipralex prijel in je tudi tesnoba popustila. Zdaj sem na eni tableti najbrs bom pa se dvihgnil za polovicko ker se ni cisto ok. Sevedno me spopade tesnoba ni pa vec tiste grozavosti in panike.

Jaz sem ze tretjic na AD.
Samo zdrzat je treba prvi mesec pa upat da AD prime.

DRZITE SE!!

Kako si pa začel z doziranjem?

Jaz sem ga jemljem od 18.5..sam najprej četrtinko skoraj tri tedne, vmes je blo bolje pa nisem hotla višat ,ker že jemljem 30mg cymbalte in hodim na psihoterapijo...včeraj sem zvišala, danes je pa štala, dobesedno.  :'(

Jaz sem zacel z polovicko en teden nato celo. Stranski so se pojavili takoj drugi dan po prvi polovicki in je bilo za znort jaz sem mislil da se mi je dokoncno zmesalo..cesa tazga pa se ne. Bolj pocas nisem hotel dvigovat ker res nisem zelel agonije z tesnobo se podaljsevat in sem kljub stranskim dvignil odmerek in se tolazil s tem da bo ze minil in da bo Cipra hiter prijel.

Tako da Betula potrpi malo ce lahko in ce imas dovolj moci, ce ti ni prehudo.. Cipralex ma prvo terapevtsko dozo sele pri 5mg tako da je normalno da se ti to zdaj pojavlja..nekje 14 dni bo hudo. 5mg pa bo morda ze dovolj zate ker imas ze Cymbalto ki tudi deluje na serotonin.

Drugace pa tudi jaz kar odlasam da dvignem se za polovicko ravno zaradi stranskih ker me skrbi da spet nebom spal in kar odlasam in odlasam a vem da rabim se mal...

A  potem, ko si dvignil še iz polovičke na celo, je blo še hujš ali približno enako kot na pol?
A si si s čim pomagal za spanje? Ali si vse zdržal?

Ko sem dvignil iz polovicke na celo je ostalo enako nic slabs. Za spanje so mi dali Prazine in mi je pomagal toliko da sem zaspal ampak sem se vseeno zbudil vedno ob istem casu okol treh ponoci in potem ni slo vec nazaj zaspat. Benzoti in Sanval mi niso nic pomagali kot da jih nebi vzel. Tako da sem cez dan za blazitev tesnobe po potrebi ko je bilo res hudo jemal prazine 25 - 50 ponoci pred spanjem pa 100. Grozno je bilo res ta slab mesec potem pa kot da bi odrezal stranske ucinke cez noc so izginili potem je pocasi se tesnoba zacela popuscat. Zdaj se mi tesnoba ppjavlja v kratkotrajnih intervalih ni pa vec grozavosti in misli. Malo bolj me useka ko sem doma ko nimam kaj poceti ko negrem v sluzbo recimo vikendi..uato pa naj bi dvignil se za polovicko...

Trenutno sem tako obupana, da tudi jaz razmišljam o AP, dokler ne prime Ad, če sploh bo..ker če bo še tko 14 dni, res ne vem. danes sem vzela polovičko lexaurina..no saj ne vem če je kaj pomagal, malo mogoče...

upam, resnično upam, da mine in da mi bo cipralex ustrezal...že zato, ker sem se odločila, da poskusim..pol pa je še hujs, to komaj prenašam, pred tem sem lažje prenašala tesnobo.

Hvala ti za info ..mislim, pa da tebi nebo vec tako hudo , če zvisas, saj so pravi ad-ji.

Ma meni benzoti niso nic pomagali. Kot bomboncki. Enkrat sem vzel 3 Apaurine 5mg od enkrat in kljub temu nic..niti omamljen nisem bil..ce bi jih se jemal bi se samo zasvojil ucinka pa nobenga..pa so mi ene 3 bezote zamenjal pa Sanval pa nevem kaj use..pol smo pa sli na AP za premostitev krize dokler Cipra ni prijel. In je nekoliko pomagal bolj mi je pomagal da sem zaspal kot pa da je tesnobo ukrotil malneki sicer je ampak ne tako kot bi si zelel. Tako da ce rabis uzam v majhnih dozah ni problem..edino pri zenskah naj bi uplival na menstrualni ciklus nej bi ble bolj bolece itd... Meni je osebna zdravnica potem dala Prazine ker sem bil kot zombi ker nisem spal nic..tako sem potem vsaj par uric spal.
Probi se mal zdrzat ce bo slo..jaz sem tudi razmisljal da ukinem pa da znizam pa nevem kaj..sam pol sem nekak zdrzal in je minilo...

Vem ja, sej se APjev načeloma bojim, toda za kratek čas morda...sej drug teden grem na posvet...ampak moram zdržat da vsaj vidim kaj bo..A si hodu v službo? Kaj te je reševalo? men se na momente zdi da se mi bo zmešalo...

sej nisem nova pri teh stvareh, pa marsikaj sem dala že čez z zdravili, ko mi niso prijeli itd..sam ko sem v taki krizi, moram dat vse ven...

težko je

Ja hodil sem v sluzbo..ker ce sem bil doma je bilo se slabse. Resevala me je sluzba in velikoo sem sportal in sprehodi in rinil sem v druzbo ceprav nisem bil priseben in nisem dobro vedel kaj se pogovarjam :)
V krizi sem bil 3 mesce zgubil sem 15 kg (pa nisem nek bajs bil) v tem casu potem si lahko mislis v kaksnem stanju sem bil.

Jaz sem sam sebe obsojal ker sem pristal na AP ampak kaj nej ce drugace ne gre..in ti lahko recem da niso prov nic grozni...sej bos ze po prvi tabletki vidla ce ti odgovarjajo ce ti ne bojo pac ne bos jemala.

Kako je pa nas Tigris..tudi on se matra ze nekaj casa :'(
Upam da mu bo Paroxat odgovarjal.

Ja jaz tudi hodim v družbo. Če ne druga grem dol na vrt, pa pride kak sosed mimo, jaz pa čist paf...
Ja maš prav glede Ap, bom vidla kak bo za vikend (sej morda se bodo prej pomirili stranski, ni nujno da bodo res tako dolgo trajali), če bo tok bed, pa bom ap poskusla, čist minimalno..ker trenutno še lahko spim čez noč, 6- 7 ur mi uspe.pa še kakšno uro s premetavanjem.. A imaš partnerico?

Eh, sej druga kot zdržat ni na izbiro...

Jaz tudi upam da Tigrisu rata s temi ad-ji...

Ne nimam punce trenutno samski.
Ja nimamo kej matramo se vsi. Prov bogi smo. Fizicno bolezen je lazje prenasat kot pa tole sranje..vsaj mislim si tako.
Jaz mam od te zadnje epizode prov travme sam sebi se smilim..da loh clovek obcuti tako grozavost in paniko pa te skrbi / misli..res nevretno in zalostno.
Kaj bos pa s Cymbalto..jo bos ukinila al si Cipra dobila za zraven.

Zaenkrat sem dobila cipra zraven.

Za ukinjanje cymbalte si bom vzela ful časa..ampak najprej se moram stabilno počutit..sej pravim upam na ta cipra da bo pravi,..je pa res da sem zdaj še mal bol prestrašena, ker čez poletje ni psihoterapije..je mesec in pol pavza..obiskujem jo že 4 leta.

Nevem..res je..jaz tudi sploh ne morem verjet da lahko človek občuti tako grozo, tak obup in tak iracionalen strah, res..

Betula, jest ti tut predlagam, če maš take težave, da še APje zravn vzameš za kak mesec, da ti orng prime, pol pa itak lahk nehaš. Jest sm jih jemal mesec pa pol, pa sem pol opustil in ni blo nobenih odtegnitvenih in nč, spal sem pa ko bejbič ponoč, brez zbujanja :D

Pa so ti kaj pomagali pri tesnobi cez dan? Mene bol to zanima, ker spim se zaenkrat..

Ja itak, tesnobo so mi ublažil tm do 75 posto dejansko, sem bil zelo zadovoljen.

Si pa sam zvecer uzel? in koliko? Vem da si Kvetiapin jemal..

Zutri 25 zvecer pa 75 ja loquen ja se to je isto pol me je zacela bolj zaspanost motit kot tesnoba vmes tko da ja vse je bols k tesnoba

wtf
sploh me nisi razumel, nima smisla razlagat niti se mi ne da

All is well logpop, lep vikend želim :)

Betula, si v redu, nič te ni slišat danes.

Piquedram,
nisem v redu, sem pa zato sla med ljudi in v naravo, je mickn lazje..je pa bedno k ves da te jutr caka ista agonija...
Hvala ti  :rozicodam:

Tudi jaz v borbi, jutra me najbolj j... k me tok v prsih stiska za znoret, pol cez dan nekak prezivim. Jutri bo en teden od cele tablete paroxata.

Enako Tigris, jutra so res sit. Upajva na najbolje, da so zdravila prava, da se koncno mal umiriva :)

Ma ne govor, dost mam ze tega trpljenja! Radi bi zivel in zadihal.

Enako...točno to kar si rekel..zadihat in živet!

Tigris in Betula,

Malo manj sm tule, ampak vseen mislim na vaju. Upam, da se cimprej neha tole aprilsko pocutje.  :rozicodam:

Lp obema!

Sam res vidva, porkaduš, obema res iskreno želim čim prej da bosta kul, sam morta napisat da sta kul pol k bosta, da ne bosta zginla pa ne bomo vedl :) Bo bo, zdej so lepi dnevi, je zelo pozitivno, kar pogumno delat kar vas veseli  :rozicodam:

Hvala vama...
danes mam take stranske da boh pomagaj...sem se že ustrašla, da je serotoninski sindrom..pa čeprav naj neb bil od takih malih doz..sita sem ze stranskih, ker mi je 100 hujš kokr prej  :'(

Hmmm, saj ne vem, kaj naj napišem. Zelo lepo je slišati, da se trudita, oba. Že to je zelo veliko, da ne obupata, čeprav je hudo. In- bo minilo, probajta verjet. In karkoli počet, kot vidim, to že delata. Betula, mene tudi vrt sprošča, pa nabiranje borovnic. IN, poskušaj pomisliti za nekaj dni nazaj, ali je tesnoba res ves čas prisotna, ali je morda kdaj tudi no, oz. ne veš, da je. Sama sem si nekaj časa pisala, ker sploh nisem verjetla- zame je bila tesnoba prisotna cel dan. Ko sem si malo bolj zapisala, sem videla, da so vmes tudi trenutki, ko je ni. In to so naše male zmage. Trenutno sem tudi sama v malce slabšem stanju in zato zelo utrujena, bolečine vsepovsod, ampak se nakako prisilim iti čez dan. Ker ni druge. In vedno ga zrinemo- nekako.
Držita se in še kaj pišita. Smo z vama in vama res želimo, da čimprej izplavata iz tahujšega viharja v bolj mirne vode...

Pesem, tole z zapisovanjem je pa fajn fora. Ker, ko imas enkrat cisto crna ocala na oceh, tesko barve spregledas. Si bo za zapomnit.
Betula, meni se zdi da se kr fajn spopadas. Rines dalje skozi dni. Kljub stranskim ucinkom. To se meni zdi za ploskat.
Tigris, kako si kaj?
Pa itak, da bo bolje! Tule vsi navijamo! :) Pa ne zaradi bajadere, ampak ker vemo kako grozno je bit v takem stanju.
Zborbala bosta :rozicodam:

Tudi jaz vaju redno berem in držim pesti.
Sama sem sedaj tretji teden na Efectinu 75 mg. Prva dva tedna sem jemala nižjo dozo, sedaj pa že treji dan celo.
Občutim že rahlo izboljšanje, predvsem jutranje tesnobe, ki je res grozna. Še vedno se ponoči zbujam, ampak je že nekoliko lažje, se že uspem umiriti z avtogenim treningom, kar prej absolutno ni šlo. Meni je že pred tem Efectin leta dolgo dobro služil in zelo sem srečna, da "prijemlje". Upam, da bo 75 doza dovolj, da ne bo treba iti na več (v preteklosti sem jemala celo 225 mg, pa nato dolga leta 150).
Tako da, bo boljše in res je veliko olajšanje, ko to začutiš.
Ribica

Hvala vsem. Najbolj me zdelujejo ti stranski..ker zdaj odkar jemljem cipralex se je slabo počutje razvleklo na 24 ur na dan, razen ko spim. in se sprašujem ali je vredno. Sprašujem se če je to znak da bo prijel. Kljub temu da že imam izkusnje leta nazaj z drugimi AD, ki niso prijeli, vseeno ni bilo tako hudo...danes se prav bojim vzet tablet, ker to kar sem včeraj dala čez je noro. ali je mozno da so tako hudi stranski?

Je možno ja, da so stranski tako hudi.
Ponavadi če (pre)hitro uvajaš, ali če uvajaš na že en AD ki ga jemlješ (koktejl učinek).
Anxa se še spotencira ... načeloma je pri anxi bolj priporočen zelo počasen prehod kot pri depresiji.
:kiselnasmeh:

Moja osebna izkušnja je bila 8 tednov kalvarije (s Paroxatom).
Neznosno trpljenje. Muke ježeve. Zdelo se mi je da nikol ne bo minilo. Občutek da se mi bo zmešalo od telesnih simptomov, ki so sami od sebe kar prihajali. Eno samo trpljenje.

Ko sem čez leta pogledala nazaj, vem, da so bili panični napadi "easy" za doživet napram stranskih učinkom. Zato danes zagovarjam to, da je vsako čustvo (pred katerim zavedno ali nezavedno bežimo in ga tlačimo) lažje za "čutit" kot pa stranski učinki. Saj stranski učinki niso "naši" - so posledica kemije in nimaš kej "predelat" in iti naprej ... samo trpiš lahko ...
 :kiselnasmeh:

Betula drži se skozi tale tunel muk ... vsak dan si bližje cilju.
Tule nas veliko ve kako hudo je in smo s teboj.
 :rozicodam: :rozicodam:

Zelo počasi uvajam, skoraj 3 tedne sem jemala 1/4 , zdaj pa 4 dni polovičko in je neznosno, dobesedno.. nisem več pametna, al vztrajat, kaj šele it na celo tableto...nevem..danes bom klicala psihiatra, da mi poda njegovo mnenje... Najhujš je to, da niti ne veš če bo primlo..ker če bi vedu, bi blo lažje zdržat..nevem res več nevem..nevem al sem se prav odločila, al ne..al bi poslušala psihiatra, da dodava malo dozo ap, za kratek čas, brez novih ad-jev..res groza..

AP za kratko intervenco je OK - nizka doza se uporabi kot nadomestek pomirjeval/uspaval, čeprav uradno ni temu namenjen.

Če jemlješ naprej Cipralex ... potem se s psihiatrom pogovori o tem kakšen je srednjeročni plan zdravljenja, ali da jemlješ potem naprej kar oboje Cymbalto in Cipralex .... ali da Cymbalto kasneje opustiš...?

Kako pa je z vzroki -  ali se "sprememba" ki se je zgodila (in če sem prav razumela je bila trigger za težave) umirja ... je tvoja življenjska situacija Ok ta trenutek ali so stresorji, strahovi, skrbi?
Da lahko preceniš koliko so "krivec" zdravila in koliko realni stresorji.

Aslan, že 4 leta hodim na psihoterapijo in sem razočarana da je do vsega sploh prišlo, sem mislila da bo vedno bolje, zato niti nisem posegala po višjih dozah ko sem začela s psihoterapijo, zdaj pa to..ja vem kaj je stresor , izguba redne službe (vedela sem da je samo za eno leto), zdaj sem spet prekarc. Čeprav zavestno me ne skrbi to. V bistvu nikakor ne najdem vzroka zakaj se tako počutim.
Edin kar vem, da je prej trajalo slabo počutje do ene 16h, zdaj odkar sem na polovicki pa cele dneve...
Zlata Aslan, res ne vem kako sem bom izvlekla iz tega..

Boš se izvlekla Betula, lej sam sam ti si pomembna zdej, ne sploh o kom drugem razmišljat, otroka najbrž nimaš tko da ja lej, poklič, pejt na posvet, vse kar pomaga, karkol ti pomaga, nared... Zelo se identificiram s tabo, vem da je to hujš k če bi ti kdo noge rezal... :'( Ampak bo, verjem mi  :oki:

Zdaj sem govorila s psihiatrom, rekel mi je da mi ni treba tako trpet in kdo sploh lahko to zdrži. Predlagal je čist mini dozo Ap zjutraj in nobenih AD-jev.

Kaj ti je dal?

Kventiax 1/4 tabletke 25mg

Četrtino 25 mg, hmm, kako pa kaniš to na tak del dat, ker je tabletka zelo zelo majhna.

Vem ja, bom poskusla dat na 4 dele. Bomo vidli..

Čez noč ukinit oba AD?
Za razrez tablete lahko uporabiš rezalnik tablet iz lekarne.

Ne ne, cymbalta ostane, samo cipralex (saj pri slednjem neb smelo bit porblemov z ukinitvijo, jemala sem 4 dni 2,5 mg

Zdej ne razumem točno, četrtina APja in pač cymbalta in to je to, al se bo AP kej višal? Aslan, problem je res pr tem kventiaxu ga dat na četrtine, že na polovico je cela umetnost, ker je res fuul majhen...

To je ko naš 1 cent pa si predstavlaj:

(https://puu.sh/AHAac/b22e778dcf.png)

to je zdaj moja zadnja skrb kako ga bom dala na pol.
Nevem kak bo kaj naprej. Mogoče tudi več ap-ja, morda ne..nevem..

Res, ne se bat, če boš na začetku se počutla mal zadeto no, sam po četrtinki 25g dvomim, ampak ok, men je edino na živce šla zaspanost, to je blo pa res tko uno ful, drugih kakih side effectov pa nisem opazu negativnih.

Hvala, edinega stranskega ki me je strah je hujša tesnoba... pri vseh tabletih...bomo vidli ko bom probala...

:seznojim:  :o
A dobiš v škatlici zraven še povečavalno steklo, da tableto sploh vidiš.
Tole je res extra mini.

Betula saj še slabše je težko a ne?
Upanje, pogum ... AP te umiri skor 100%.

Bodi pa pozorna pri vožnji vozila, saj lahko vpliva na psiho-fizične sposobnosti.

Slabše res mislim, da ne more bit.

Moj psihiater navija za to, da vztrajam pri psihoterapiji in lastni pomoči...zato je predlagal malo ap-ja, da ga ne rabim dolgo jemat...nisem pametna..

No jaz sem tud ah... skoda besed.

Tigris,a ti Seroquel nč nepomaga? Upam srčno, da bo to le spomin enkrat....

Bo bo spomin Betula, sam lej, morš pa ipak psihiatru rečt, če se ti bo tole še vleklo, da pač nej ti da taku, da boš čist kul a ne, ker če se matraš pa da žreš neki na pu se men zdi tud mal kr neki no, moje skromno mnenje, ker jst sm pršu po treh mescih na to točko, da sm reku, dej mi whatever sam da bom kul v enem mescu in rečeno storjeno je blo dejansko, sem bil presrečen :)

ambivalenca me jeb***! Odločitev bo treba sprejet in za tem stat.

Ja, v takem stanju kot si, si predstavljam, mene je tut. Dobr jest sm mel dobr razlog, da sem premagal te strahove in predsodke pred tableti, ker mi je bil dojenček na poti in to ni bla opcija, da sem razvalina tko da ja, no lepo pejt spat pa upam, da bo jutri že kak procent bolje  :oki:

Hvala ti!

počas se spravljam spat, ko je večer, še kaj nardim za šiht :) js tut upam da bo bolje, oz da se ta cipralex umakne z mojga telesa, ket tole 4 dni je bilo noro (še mišice na ustnicah in ob nosu so mi skakale).

Lahko noc

Jaz tko ne morem vec, al je psiha al sem res kaj bolan, sam to je noro. V prsih me bo razneslo, tresem se, sploh ne morem razmisljat, se pogovarjat, cist nemiren...jutri grem kao na morje mi ni jasno kako bom sel. Jebem ti zivot, kaj se dogaja z mano, to ne gre vec tko. Zdej bom neki reku k si nism nikol mislu da bom, rad bi umru.

Tigris, vem kako se počutiš, ker je pri meni enako. Jaz mislim, da so stranski potencirali vse, tako kot meni..ampak zdrži, na morju ti bo bolje, sem prepričana... In najhujs s tableti in menjavanji je to, da pol sploh več ne veš ali so stranski ali je dejansko tako stanje.. Zdrži, bo bolje, morava iz tega ven!

Sploh mi ni jasno kako sem tok zabredu. Pa tok dobr sm se pocutil, zdej pa to. Res in tok se ze vlece. Fak. Noro k da sanjam ne morem verjet da se to men dogaja!

Kot da bi poslusala sebe... :'( sam tonem, moči na psu..

Iz izkušenj lahko povem, da se je včasih mogoče z dna dvigniti samo tako, da narediš popoln začasen odklop. Po zdravnikovih navodilih s pomirjevali zajeziti anksioznost in ob tem uvajati ustrezen AD (pri meni je pravzaprav doslej deloval edino paroxat). Striktno se držati navodil, odvisnost se ne bo razvila v enem mesecu. Tudi ko imaš nekaj dni v zaporedju boljših, se je potrebno še vedno držati terapije - ne samo zato, ker imajo psihiatri izkušnje in bolje vedo, kako dolgo je potrebno zdravila jemati, pač pa tudi zaradi tega, ker se prepustiš in zaupaš vodenje strokovnjaku. Tako vsaj v tem pogledu začasno ne bremeniš sebe še za to odgovornost, da si sam pomagaš. Za slednje bo dovolj časa takrat, ko se anksioznost ne bo več napajala iz telesnih znakov, ki jih pravzaprav sama povzroča.
Branje kake knjige in prakticiranje čuječnosti, uvedba določene dnevne rutine in izogibanje situacijam, ki te delajo nervoznega, so vse pomožni ukrepi. Druženje s preprostimi in pozitivnimi ljudmi, ki jim ni potrebno vedeti za tvoje težave, ti lahko pomaga k spoznanju, da za zadovoljno in srečno življenje ni potrebno veliko. Predvsem pa v tem stanju vsaj za nekaj časa ne razmišljati ali poskušati na silo neposredno reševati izvora težav, za kar bo še dovolj časa.

Smokyboy,

veš da sem danes dobila isti nasvet in morala sem bom odločiti, ker vsa ta razmišljanja, kaj je vzrok, kaj bodo drugi rekli itn, me dobesedno še bol potiska v dno..
Hvala

Nevem sicer če je možno, toda danes se počutim tako grozn in mislim celo, da imam odtegnitveni od cipralexa, ki sem ga jemala en mesec, čeprav v malih dozah...

Ma ne, Betula, to nimaš no po mojem. Mislm dvomim no, da bi imela od četrtinke, ki ni niti vzdrževalna doza, imela odtegnitvene, to se ti samo zdi zdi, ker si tok zaanksana. Kaj je s kventiaxom, si vzela, si kaj čutila sploh?

Mogoče maš prav, mogoče še je od višanja telo v takem stanju :) vzela danes četrtinko kventiaxa  zjutraj sam da probam, ma nic kaj, zaspana sm bla, pa spala 2 ure popoldan..no pred tem pa sem šla hodit za dve ure

Tigris, can sinpoglej na YouTube films.o T.J. Nelson's o premagovanju depresije. To, da si govoriš, da ti itak ni pomoči, da sj brezupen primeru in terapija predraga in brezvezne ne ravno del bolezni in točno to, kar te ohranja zablokiranega.

Tigris, Betula, stanje?  :unsure:

Nisem se bolje, sicer pridwjo obdobja k sm kokr tok ok. Sm ta nemoc, k da komaj kaj dvignem me skrbi a je to anksa? Mr glave je bil bp.

Ma sem se zbolela. Vceraj imela 38 vrocine...nimam pojma. Bojim se da je to od tablet, serotoninski. A bi lahk bil od take male doze 30 mg cymbalta in 7,5 mg mirzaten...??

Ne Betula ni sans. To ti je odpornost padla od psihe. Serotoninski se dobi od dost dost vecih doz, to sigurno. Tko da tablete nimajo veze s tem.

Joj upam da res. Ker mi je vceraj ful hitro narastla temperatura...no z nalgesinom sem jo zbila.. sit res

Ne, to ni od tega Betula no, pač zbolela si, ker ti je padla odpornost, mal medu pa čajčka pa počivat  :rozicodam:

PS Jest bi rajš lekadole jemal za nižanje vročine, ker minimalno se tepejo s SSRIji...

Da mi je vedet kaj se z mano dogaja. A je psiha al sm tko kj bolan

Psiha je no, nč ti ni, pejt na sistemski pregled, dam glavo stran da ti nč ni...  :ppriden:

Ne jemljem ssri, ampak snri.pa mirzaten.. sem pogledala ce obstaja nevarnost za nalgesin , pa ne. Tigris, zal je psiha..

Pa tok enih simptomov res.

Ma vse skupaj, simptomi, stranski, strah..prava kombinacija za tako pocutje..

Pa kdaj bo pol.bolje p... m...

Bo! Kok časa si zdaj na polni dozi?

Jutri bo 2 tedna k sem na 20 mg in 167 dni odkar jemljem paroxat.

Misli 67 dni?

Ne 16 dni

Paroxat rabi 4 tedne in več, da prime, tko da hang in there.  :oki:

Kok si ti rabil?

Pa ta j... prebava, me napenja, pa hitra prebava joj clovek ze od simptomov znori res. Najhuj je pa k sploh vec ne verjamem da bo bols, nikol nism bil v takem dreku nikol

Po treh tednih ni blo dobr...

Hitra prebava, svaka čast, jest mam glih obratno :S

Torej tebi je bilo po 3 tednih bolje

Reku bom mal več no, ampak ja, bilo je bistveno bolje kot ob začetku jemanja..., sam jest sm bil na 30...

Najbrz bom tud jaz mogu na 30 mg. A ste bli tok v k... da ste cist obupani.

Da in še bolj.

Pozdravljeni,
jaz se tudi od marca mučim z zelo hudo anksioznostjo, kar sem napisala v začetku maja.
Meni se kar meša od te anksioznosti, ki traja kar cel dan in to v zelo hudi obliki, sama ne vem kaj naj
naredim sama s sabo. To sploh ni življenje, ampak životarjenje. Strah je ogromen, v službi komaj zdržim 4 ure, ker se začnem tako tresti in doživljam tak obup, da mi je za znoret. Najprej sem jedla fevarin, potem mi je psihijatrinja zamenjala antidepresiv in sicer amyzol, tako da sem bila najprej na 25 mg, od prejšnjega tedna pa sem na 50 mg. Zraven imam še seroquel ali kventiax in helex. Moja psihijatrinja pravi, da še ni imela takega primera in se je odločila, da me bo dala na neko testiranje, kjer se bo ugotovilo, ali moje telo sploh absorbira zdravila ali ne. Ali kdo kaj pozna, kako se izvaja testiranje na zdravila?
Jaz sem čisto obupana, sploh ne vem kako naj živim. Ali so se vam tudi vsiljevale misli in res grozen strah?
Kako naj to preživim???

Tanci ali imaš stresno življenje?
Živiš ali delaš v okoliščinah, ki ti ne ustrezajo?

Si ob tej hudi anxi dobila naprimer 3 tedne dopusta - popoln odklop od stresorjev.
Telo in psiha se morata umiriti ... ustaviti ... imeti čas zase ... za zdravljenje.

VSILJIVKE so grozne misli, lahko z kruto ali bizarno vsebino ...
spadajo pod okrilje OKM (obsesivno-kompulzivna motnja).
Pogosto se pojavijo pri ljudeh, ki težko izražajo jezo, tiho trpijo...

Več o tem najdeš v knjigi (angleščina):
https://www.bookdepository.com/Overcoming-Unwanted-Intrusive-Thoughts-Sally-M-Winston/9781626254343
V slovenščini pa priporočam v branje knjigo+DVD predavanje:
Če ti črna mačka prečka pot, psihologija obsesivno-kompulzivne motnje (Aleksandra Meško)

Zdravila AD v blagih dozah so fajn podpora, ki ublaži anxo in lažje delaš spremembe, ki jih terja življenje.
Zdravila v velikih dozah zelo vplivajo na možgane/telo in se tudi pojavlja več neželjenih stranskih učinkov, sploh ko gre za kombiniranje več zdravil. Prvo zdravilo povzroča stranske učinke, drugo jih nato blaži a spet povzroča tretje ipd... Psihiatrovo orodje so pač zdravila - regulacija počutja s kemijo.

Morda razmisli tudi o psihoterapiji, ki pa ponuja pogovore o tebi, tvojem doživljanju, tvojem življenju. Cilj je prepoznati kdo sem in kaj želim, kje sem ujet v neustrezne odnose (pogosto so tudi vir naše anxe)...

Tanci vse dobro ti želim, predvsem pa da se anxa ukroti.
 :rozicodam:

Enako je pri meni, kot da zame ni pomoci, tko naprej ne gre.

Tigris moje sočutje.
Faza uvajanja zdravil je lahko zelo težka in dolgotrajna .. žal.
Bo minilo, zaupaj.

Predvsem pa čim več naredit na temu, da nimaš dodatnih stresorjev, da imaš mir in čas zase.
Da si prijazen do sebe, si dovoliš bit sesut in ranljiv... da tudi tak si OK zase in za druge.
 :rozicodam:

Draga Tanci in Tigris,

smo na istem čolnu, zgleda..Neurje, ki se ne konča. Kakorkoli je težko, je fino najti prostor za misel in upanje: da ne more trajati večno. Meni se tut zdi na čase, da se mi bo zmešalo in da tega ne bo nikoli konec.. Vsem trem držim pesti, da bomo kmalu lažje zadihali. :rozicodam: :rozicodam: :rozicodam: :rozicodam:

Hvala vam za vaša mnenja .. kako

Jaz nimam preveč stresne službe, čeprav hodim v službo da se poskušam vsaj malo  fokusirati na druge stvari,ki jih
moram opraviti, vendar se kljub temu večkrat v ozadju možganov dogaja še en scenarij.  Upam  da  bom  zbrala še dovolj moči za delo po 4 ure.Jaz imam diagnozo OKM, in vem  da pravijo da je zadaj zatem neizražena jeza in agresivnost.Ceprav sem se od prejšnje epizode že zelo trudila izražati jezo, vendar me je sesulo.Trenutno ne hodim k psihoterapevtki,ker sta obe takega mnenja,(psihiatrinja in terapevtka),da sem v akutni fazi in da se moram najprej malo stabilizirati. Omenjeno knjigo imam rezervirani v knjižnici,čakam da pridem na vrsto. Tigris in Betula ali tudi vidva doživljata napade hudega strahu in veliko obupa ter neznosnega nemira.l

Ja vse to doživljam, najhujš mi je občutek obupa. Prot večeru sem ponavad bolje..

Ja vse to dozivljam, pa se marsikaj. Sploh ne morem skrbet za otroke, non stop nek strah k neka trema. K da bom razum zgubil, non stop glava neki melje ne morem se nikakor sprostit.

Jaz imam take prebavne tezave, upam da to mine

Morda vam bo lažje, če izvesta, da imata družbo v svojih mukah. Tudi jaz sem na najnižji točki po dolgem času.

Mene jutra ubijajo, jaz se v takem strahu zbudim, pol pa driska in cel se tresem, pa sploh ne vem zakaj. Cesa me je strah. Zdej komaj to pisem. Fakkkk

Tigris morda pa ni tebe ničesar posebej strah in
so to hudi stranski učinki, ki telo premetavajo sem in tja.
Kemično ravnovesje neurotransmiterjev je porušeno in se s kemijo vspostavlja
in telo reagira samodejno - lahko vse gomazi, neracionalen strah ipd...
Moja izkušnja je bila obupna zato vem kako je to čutiti.
 :kiselnasmeh:

Uvajaš paroxat? Jaz nisem imel posebnih stranskih niti pri uvajanju niti pri ukinjanju. Ima pa svoje slabosti med jemanjem, zato sem menjal za drug ad. Ta žal ne pomaga in počutje je vedno slabše. Jutra pa so najhujša.

Aslan, kot sem nekje prebrala, si tudi ti imela Paroxat. Sedaj si brez. Jaz približno 1 leto brez. Pa imam nihanja- bolje, slabše. Povej mi, ali se kdaj bojiš ta hude ponovitve? Je pa tudi pri meni tako, da raje (vsaj zaenkrat) malo potrpim, kot ponovno iti čez pekel uvajanja zdravila. Če ne bi sama poskusila, ne bi nikoli verjela, kaj se lahko človeku dogaja v glavi in telesno in kakšen hud strah to pozvroča.

Zato tudi razumem vas ostale in vam želim, da čimprej mine (saj vedno mine, če verjamemo ali ne).
Bodite prijazni do sebe
 :rozicodam:

Ja uvajam paroxat. Noro je. Sel sem tect, noge tezke cist brez moci, noro. Kaj je tebe motilo pri paroxatu?

Ampak tigris, zelooo pohvalno, da si šel tečt. Res. Ker vem, da se je težko spravit.
Meni so bili pri Paroxatu najhujši ti začetki (bolečine, huda tesnoba, tresenje, ni da ni).
Mi je pa potem, ko se je umirilo, pomagal. Da sem se sestavila. PO 1,5 leta nehala jemat, ker sem bila ok. Se pa sedaj še srečujem s tesnobo, vendar ni tako zelo huda kot pred jemanjem.

Res se trudim, plavam na morju, upam da ta paroxat prime res. Hocem zivet, druzina me potrebuje, jaz pa tonem.. A ti je drugac paroxat pomagal?

Ja, meni je pomagal, sem se umirila. In tudi če je tesnoba prišla, se je nisem ustrašila. Me je pa motilo, ker sem se zredila.Sem morala kar pazit na hrano. Je pa vseeno odtehtalo to, da sem se boljš počutila.

Kot sem včeraj pisala, me bo dala moja psihiatrinja na neko testiranje glede zdravil. V sredo imam kontrolo,je pa rekla, da bi mi dala paroxat ali pa cipralex.
Sploh si ne morem predstavljati, kako bo, ko mi bo dala zraven še en AD,saj sem že zdaj čist v "smrtnem" strahu ali oziroma čista razvalina.
Ali jemljete kaj za pomiritev? Kako je s seroquelom? Jaz enega vzamem zvečer, in enega (dvakrat po polovico) še čez dan.

Te ne pomiri seroquel?

Seroquel mi pomaga da malo lažje zaspim,sicer ga nisem čez dan nikoli probala vzet celega ampak polovico. Moja anksioznost je res huda, zato mi je zdravnica predpisala v tem času še helex kadar je panika na vrhuncu.
Kako ste kaj ostali ?

Jaz sem zdaj te nar nekaj casa ok, nocem se hvalit, ker me prav skribi, da bo spet kaj udarilo.  :unsure:

Jaz sem cist gotov, se vozim domov iz morja, zjutraj taka panika da mi je slo na bruhanje... Ne vem ce bom to zmogu, res. Dans k pridem dam bom vidu, ker tko ne gre naprej. Rajs umrem k tko

Tigris mene je tud danes zjutraj popadla taka panika in se še zdaj tresem,.....ponavljajo se mi stari strahovi,...pol pa se trudim trezno razmišljati in si poskušam s pomočjo tega da si pišem v zvezek stvari,ki me mučijo, razčleniti in se pomiriti, ampak je težko. Daj vzemi kaj da te pomiri.

Tigris, kako je?

Evo prisel domov, se ziv. J... a bo ta paroxat prijel. A bom se kdaj normalno zivel. Sorry k tle tok stokam ampak to je res noro kaj se mi dogaja.

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,146.msg385373.html#msg385373

Hvala ker si me spomnil.

To so bitke ki si jih že premagal... tudi to boš... ampak počasi.... tudi "padal" nisi čez noč ali v 3 tednih.... ampak je trajalo mesece. Počasi naprej korak za korakom  :oki:

Tigris, drži se. Kakšno je stanje je pri Betuli?  :unsure:

Danes je bil tezek dan....visam mirzaten danes na 15mg.

Jutro spet pestro, nobenega apetita, hujsam.

A mi lahko kdo razlozi zakaj je to stiskanje v prsih, k da me bo kap?

Če razumeš srbsko, tukaj so opisani vsi simptomi anksioznosti :

http://www.anksioznost.net/simptomi/bol-u-grudima

Razumem hvala betula. Jutri grem v sluzbo sploh ne vem kako bom delal. Kako si ti betula? Cel sm zakrcen.

Nisem ok, probam nekak zgurat in upam, da bo mirzaten pravi, da mi olajša stisko...

Pri men me skrbijo te simtomi, ocitno sm hipohonder, ker non stop razmisljam kaj je narobe z mano a sem kaj bolan. Sm naredil nekaj preiskav, mr glave, gastroskopijo, celotno kri, obremenitveni test srca, zdej bi sel se crevesje pregledat ker me matra a vem da je to zacaran krog. Kako naj si pomagam, kdaj bojo te simptomi minili a k se bo psiha umirala. Dajte mi prosim nasvet? Drugace nikol nobenih zdr tezav 15 let prof sportnik. Zdej pa komi otroka dvignem, ne morem nic vse boli brez moci, stiska v prsih, tezko se skoncentriram, nemir.... Joj. Vsi domaci pravijo vse bo ok, jaz pa vsak dan zivotarim

To vse dela pisha. Prebavne motnje so značilne za Ad-je. al mas drisko al si zaprt. Jaz ko sem leta nazaj poskusila paroksat sem bila zaprta..Serotonin se drugače uravnava tudi v črevesju in vpliva na gibljivost črevesja.

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=35&Itemid=38

Hvala betula za tolazbo. Cist sm obupan, zdej sm bil z druzbo sploh ne morem bit sproscen. Joka se mi, obupan sm, podira se mi svet

Potem to ni več SAMO ANKSIOZNOST ampak si že glede na trajanje v DEPRESIJI .... http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=576&Itemid=75   

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=814&Itemid=83

Ja sigurno sem ze v depri. Ker ze tok traja ta anksioznost.

Jaz menim da je to skupek vsega.. Menjavanje tablet, stranski itd...Najbrž sem tudi jaz v depri..Konec koncev ni važno, ker se simptomatika itak prepleta....

Res je. Vse je skupi povezano. Sam da pridem iz tega ven, res. Naj mi nekaj ze pomaga.

Ja, da lahk pol naprej delamo s tem...ko se odločis za zdravila, je pač tko, da je lahk se slabš..pr men se pozna, da sem slabš kot prej...ampak to je bila moja odločitev..

Mah ni mi jasno da mormo v 21.stoletju tko trpet.

Tud jaz zdejle jokam,k sem že tok naveličana te ankse in tega nemira cel dan,pa vseh teh  vsiljivih  misli..

Jaz sem hotu zdej mal odspat po kosilu ma ni sans takoj nemir, stskanje kr ene misli itd

Jst tut ne morem spat popoldne...no sej ni da bi morala, ampak vseen...paše počitek po kosilu, ampak nemir je prevelik...

Ej ej, vidva, nehita se futrat en druzga z anxo :) Kaj sta naredila zase kaj danes, sta bila prijazna do sebe?

Predlagam, da gresta raje malo na zrak, ne pa da tuhtata kaj je, kje je, kaj bo ...bo takoj boljše - preverjeno ;)

Vreme je super za vse, ki ste v anxi, depresiji...ni vroče in malo pihlja...malo razmigat in glavo prevetrit
 :wav:

 :oki: :clap:

Jaz sem bla zunaj.

Jaz bom sel tect, ceprav mam noge k iz betona.

 :clap: :oki: :oki:

Ni nujno, da tečeš, če imaš težke noge, ni dobro se preveč mučit...pojdi raje hodit...
svetujem ti vsak dan eno šumečko magnezija, pomaga pri anxi in sprošča mišice....

Jemljem mg. A je ta nemoc, bolecine v misicah tud snksa? 20 sklec ne morem narest pa sm bil kr fizicno pripravljen. Je lahko ksna bolezen?

Tigris vse je anksa plus depresija sedaj

berem vaju oba z betulo...predobro vem kaj gresta skoz...nočem se spomnit..pa še noseča sem bila

ampak je sedaj boljše, najhujše je že dolgo mimo, čisto tako kot je bilo pa tudi ni
Ampak gre in sem bolje, hvaležna sem za vsak dan, mesec...leto

Zdržita, bo prešlo

Tigris in Betula,
tudi jaz vaju stalno spremljam in sem z vama "na daljavo". ker vem, kako je, vama lahko samo rečem, VZTRAJAJTA, bo prišla najprej ura, nato dan, nato teden...mesec...ko bosta OK. Vem, da je grozljivo se prebijat, ma ni druge. Poskušajta karkoli se zamotit, it ven, brat, tv, karkoli vama pomaga, da ne razmišljata samo o tem. Tigris, nič ni s tabo narobe, ne obremenjuj se s telesom, to je vse mešanica simptomov in stranskih... in jih je nešteto, vsak ima čisto svoje, unikatne, ma vemo, o čem govoriš (razbijanje srca, nemir, prebava, neznanska utrujenost, nezmožnost par sklec... ni da ni).  Neki mora pomagat, sam kaj, ko ni odgovora kaj in kolikšna doza, vse to je ugibanje, poskušanje...ma če je meni uspelo šele v tretje, bo tudi vama prej ali slej. Zdaj, ko sem OK, uživam na polno, zavedam se, česa včasih nisem zmogla in zdaj to znam cenit... v bistvu ti anksa da čisto nov vpogled v življenje.
torej: zamotit se, čim manj o tem razmišljat... in bo, mora bit!  Smo z vama!  :rozicodam:

Jaz sem v sluzbi, komi delam.

Tigris.... če imaš poškodovano nogo , vsak korak boli, če je zlomljena GIPS, če je zvin... počitek... in potem postopno RAZGIBAVANJE. Šele ko se POŠKOBA zaceli lahko začneš počasi obremenjevati NOGO. Počasi korak za korakom... in ne primerjaj se kaj je bilo PREJ ampak kaj je bilo 1 dan nazaj... če je bolje... je to že zmaga. In manj kot boš posvečal pozornost SIMPTOMOM in jih analiziral... bolje bo. Trenutno treba "nogo" zaceliti... potem pa se boš ukvarjal kako delati na "mišicah" tudi z pomočjo psihoterapije, analize in SPREMEMB.

Hvala vsem za dobre in tople besede. Pridejo prav, ko se človeku zdi, da je pogubljen. In ja v takih stanjih so nam misli največji sovražnik. Vidim pri sebi, kako mi lahko misli še dodatno poslabšajo stanje, ampak vsakič enostavno ne zmorem..Včasih enostavno ne premorem truda, ker bi se rada malo spočila.. Pa vendar vztrajam, rinem dalje..Vem, da nikoli ne bom vedela vsega, saj so ta stanja kompleksna stvar..me pa strašansko zanima, kaj me pripelje do tega..To se mi dogaja tretjič, in glej ga hudiča na 5 let in ob večji spremembi, nekaj mora biti na tem, da se ustavim in znajdem v primežu težjih tesnobnih in depresivnih stanj..in potem iščem rešitev v zdravilih..In ja strah pred tem, da bom kljub raziskovanju sebe in trudu, in učenju kako prepoznat itd, vseeno na koncu pristala na tabletih in večnemu ponavljanju stisk...Tega me je prekleto strah...

Evo bil pri kolegu gastroenterologu in me je pregledal, pregledal izvid gastroskopije in mi rekel da je vse anskioznost, da je brezveze delat kolonoskopijo. Me je malo pomiril. Koliko traja načeloma da paroxat prime in da minejo stranski? Betula zmagala bova to! Tudi meni se je tretjič ponovilo vmes zmeraj 3 leta pavze, tokrat moram priznati da je najhuje, sem tudi sam dal nekaj psihoterapije čez in mi ni čist jasno zakaj se to ponavlja, dejstvo pa je če bi vedu da se bo ponovilo ne bi nehal z ad. Zmeraj ko neham sem kakšno leto ok in potem se ponovi, in kar je najhuj potem traja in traja da sem ok.

Ja pa vidiš kakšno skupno točko pri teh ponovitvah?

Ja pride nek stres ki ga ne znam zbalansirat, pa sem mislil da sem se naučil pa znova v isto luknjo padem. Tokrat je bila služba, imam zelo odgovoren položaj. Ampak res k padem pa padem. Pol pa pridejo pri meni fizični simptomi ki se jih ustrasim in pridem v začaran krog. In kaj je najbolj zanimivo da tablete ki so mi zadnjic super pomagale recimo efectin mi tokrat ne in potem se ustrasim men ni pomoči men nič ne pomaga itd. Res cudne stvari.

Razumem te. Šit je to , ja. Kok časa pa si obiskoval psihoterapijo in kakšno?

Ma zmer sem prehitr nehu s terapijo. Zdej bom spet zacel pri ani kocijancic, sem dobil priporocilo. Sam da ta paroxat pomaga da me malo umiri.

Fajn, sam da se telo umiri, pol pa na delo..tko vsaj pravjo hehe..

Ja res sm da prime paroxat

A je res paroxat eden izmed ad z najvec stranskimi?

Jest osebno ne bi rekel, cymbalta je bla veliiik hujš. to je odvisn od človeka do človeka. Baje je najbolj slab za libido...

V praksi je res odvisno od človeka do človeka.
V teoriji pa ima res veliko več stranskih učinkov kot Cipralex naprimer,
ker je starejši AD. Tudi čas do polnega delovanja je še enkrat daljši kot pri Cipralexu.

Je pa dober ad ne?

Je a ne, sam veš kako je pr teh ADjih, lahk je dost trial and error žal :S

Ok je. Zdej ga imaš in zaupaj vanj.
Ko prime - prime ornk! Pot pa ni lahka ... boš pa na cilju "umirjen in netesnoben".
 :oki:

Hvala za spodbudo, res!

Bil na kontroli pri psihiatrinji in mi je povečala paroxat na 40 mg zvečer.

Tok mam jest, in isto zvečer, ker zutri je preveč sedativno.

in kako prenašaš, je ok? Dala mi je še seroquele xr 50 mg za čez dan. A je 40 mg paroxata velka doza?

60 mg je maksimalna doza

torej še je lufta :) .Zjutri sem bil spet gotov, zdej sm malo bolje. Mi je pa psihiatrinja rekla da se preveč ukvarjam s fizičnimi simptomi.

Itak, ko si v depri hipohondriraš, vse kar te mal boli potenciraš do amena, kot da boš umrl. Paroxat gredo tud do 70, če je treba. Seroquel ne poznam, sej to je itak kventiapin a ni. Sej bo, še mal pa boš mel tko k jest  :sesmejem:

Ja seroquel je kventiax. Sam da imam jaz neko xr verzijo.

Bodi pozoren na seroquele SR 50, da ga jemlješ 1x na dan in to vsaj eno uro pred hrano...deluje pomirjajoče/ sproščujoče in drži 24h... je ene vrste pomirjevalo z dolgoročnim sproščanjem .... doze se ne sme prekoračit, dokler ti psihiater/ zdravnik ne določi drugače  :oki:

Imas toja izkusnje z njim? Je ok?

Jaz ga nisem jemala, sem se pa malo pozanimala ...  :pomezik:

Ta xr sistem je super, to nimaš se kaj bat.

Torej kr vzemam tko kot je psihiatrinja rekla.

Zakaj pa mora to vzet eno uro pred hrano? Je to zdravstvena trditev ali...?

Ja.... prebrala v enem izmed navodil, ki jih lahko vidijo samo strokovnjaki...
madonca pol ure že iščem, vem, da je pisalo, da se zelo radi vežejo z maščobami...(str. uč. holesterol)

Po eni uri pa se Seruguel že absorbira v kri oz. organizem...

Rad bi se dokopal do one Reboljeve knjige o zdravilih AD, AP itd sam jih majo sam par izvodov pa še to sam za pogledat.

A je to knjiga Psihiatrični Vademekum?

V centralni medicinski knjižnici jo imajo za domov

Ja vidm, sam a to se lahk včlanim v te fakultetne knjižnice?

Lahko ja. No vsaj za druge fakse je tko, normalno se včlaniš kokr drugje. To bi tudi jaz rada v roke vzela.

Sem vzel seroquel, bomo vidli.

Mal sm boljw, samo to stiskanje v prsih in okol srca ne pojenja in dans sem basket sel mal igrat, komi sem tekel in skakal, zakaj to?

Tigris, telo bo nekaj časa rablo da si opomore od teh mesecev stresa...če si bolje pomeni, da bo šlo še sam navzgor.

vesela sem zate tigris...v bistvu za vse ,  ki vam gre na bolje...
Hvala Bogu.

K bi se te fizicni simptomi zginli, oni me strasijo.

Tigrisu gre na boljše? Betuli upam, da tudi?  :oki:

Malo je bolje priznam. Je pa se velik prostora za izboljsanje.

Jaz sem tudi bolje, kar pa ne pomeni da sem brez simptomov. :) Odkar sem bila pri Rebolju sem bolš. Pa skoraj mesec je kar hodim vsak dan najmanj eno uro, pa morda tudi malo dodatka AD-ja. Od psihoterapije imam zdaj malo odmora (do septembra), kar moram povedat, da mi paše kot sto mater. Da malo neham kopat po sebi, ker mam na cajte vsega poln kufr..Pri Rebolju pa že rezervirala 2 uro. Upam, da bo pri takem počutju ostalo in šlo še samo navzgor.

Hvala vsem za podporo. :rozicodam:

betula in Tigris...vidita da gre na bolje...
Vesela za vaju  :wav:

Ja upam da bo, se velik rabim.

Bravo, sem izredno vesel za oba  :tatue: :tatue:

Ko bi lahko kako jutra preskocil....

Danes pa nisem najbolje, in danes je tudi 4 tedne odkar jemljem paroxat.

To pomeni, da si bil včeraj bolje, danes pa spet slab dan.
Včerajšnji je bil torej boljši, seštevaj te dneve in si skušaj dopovedati, da tudi slabi vedno minejo...

Kako ste kaj? Jaz tko tko

Me veseli da vama gre na bols upam da se bo samo se izboljsevalo.
Jaz sem trenutno recimo ok. Na 15mg Cipralexa sem. Prazina vec ne potrebujem niti za spat ceprav me se vedno malo stisne ko moram it spat ker sem se zaradi te nespecnosti zgleda mal iztravmiral.

Lp

Zakaj meni tok srce nabija in stiska, ce baje je srcem ok, spet bi sel kardiologu.

Ker je to tesnoba/panika/strah. Meni je srce 2 leti skozi nabijalo in nikoli ni bil pulz lepo umirjen. Prva stvar, ko sem se zjutraj zbudila je bila, da sem opazila, da mi srce nabija in zadnja prav tako. 2 leti ... dokler nisem pospravila na podstrešju (glava).

Zadnje case se mi dogaja da zjutri sploh ne morem vstati, na splosno sem cist utrujen, nic se mi ne da. A je to od paroxata, seroquela? Al od bolezni? Niti telovadit se mi ne da, a si zjutri uro navijem in se prisilim?

Paroxat..., seroquel tut, če jemlješ zjutraj vse...

Huda tesnoba popušča, vidm, sem vesel, zdravila prjela? :)

Ja je dost bolje, samo se ni cist tko k bi moral. Hodim na psihoterapijo in se res trudim.

No super tigris, vidiš da gre  na boljše :rozicodam:

Tigris  :clap:

Samo zjutri sem se zmer gotov. A je to normalno, ne morem vec spat a vstat ne morem. Vcasih sem ob sedmih z lahkoto vstal zdej ob osmih komaj in cel sm mehek nenaspan, ....

Evo še jaz pristavim svoj piskerček. Res več ne vem kaj si naj mislim. Zdaj je recimo bilo spet približno 2 tedna znosno, zdaj pa spet dva dni ful slaboo, danes sem mogla vzet helex, pa čeprav sploh ne vem, če ima učinek. Mislim to je že na splošno moja dinamika ankse in depre. Nisem pametna, res.  :D

Poznam to... vecina dni ok, potem pa dva, tri dni slabsi... cloveka cisto potolce. Drzi se, in tudi vsi ostali  :rozicodam:

Ja res je. Ampak, da je taka razlika, to nikakor ne morem razumet, čeprav obstaja. eh..

Tudi jaz sem dva dni bolj tko, predvsem me pa moti ta utrujenost, vceraj sem sel na smarno goro, ful mi gre tezko, tezke noge, utrujen, zjutraj nikakor ne morem vstati. Zakaj sem tok utrujen? noge me bolijo, nobene moči. Nikakor se ne morem na fitnes spravit. A je to od tablet?

Hej!  :) tigris, sem tok vesela zate! Se beres biiiistveno boljse  :wav:

Utrujen si od vsega boja z ankso. Daj telesu cas. Vidis, da se obrestuje.

Betula, tudi s tabo se veselim, da pridejo vmes daljsa obdobja, ko si ok  :wav:

Lp vsem!

Nora

Mene spet skrbijo tableti. Zdaj sem slabe 4 tedne na 15 mg mirzatena. Najprej sem bila zaprta. pa počutje je blo kar ok, tudi spanje, zdaj pa ze 3 dan huda anksa, slabo spim, driska..a je lahk to od tablet? še vedno stranksi? moj psihiater je na dopustu cel mesec, drgac pa imam šele drug teden rebolja.   :'(

Dans katastrofa, v sluzbi kaos bom res mogu dat odpoved, in se glihkar sm avto razbil. Srce razbija, vrti se mi.

Tigris, stopi korak nazaj, osredotoči se na to, da se tebi ni zgodilo nič hudega - dokler je pločevina je vse dobro. Zadihaj. Vem, da je grozno, tudi to razbijanje srca, stiskanje, vrtoglavica je vse zaradi šoka. Vse bo dobro. Če imaš možnost se umakni kam na samo, ali pa zaključi z delom prej. Nepoznam sicer tvoje zgodbe pa vendar, nobena služba ni tako dobra, da bi človek vztrajal v njej, če se grozno počuti. Mojega sem prepričevala skoraj 1 leto preden je KONČNO dal odpoved, ker je bil šef obupen, izvajal mobing, nadziral zaposlene na vsakem koraku, klicaril zvečer ob 22h , pa tudi na božični večer, kakor se je njemu ''sprdnilo''.

Vso srečo ti želim,
 :rozicodam:

Nekaj me zanima zadnje čase sem tok utrujen da bi samo ležal in spal, a je to od tablet, čist sm tak anemičen. Jemljem 40 mg paroxata in seroquel sr 50 mg. Ali sem depresiven al kja je to? Čist sem bez energije. 

Tigris po vsej verjetnosti ja.

Paroxat deluje dokaj sedativno, to imaš ti 2 tableti verjetno da je 40 mg.
Seroquel je pa AP ki že itak "upočasnjuje"..
 :kiselnasmeh:

Zdravila res odvzamejo neželjene simptome,
a prinesejo, če so v konkretni dozi, tudi nežljene stranske efekte.
Urujenost, počasnost, brezvoljnost ali pa naspidiranost, tudi manijo ...
odvisno kaj jemlješ in na kaj vpliva (serotonin, dopamin..)

Ja dve tableti vzamem zvečer.

Tigris: jaz tut zvečer, sam to mine ta zaspanost, APje sm pa hitr skenslu ker sem bil zjutraj tako zaspan da dobesedno nisem mogu oči držat odprtih...

Moti me ker imam vsako jutro mehko blato na meji driske,tko km a bi imel tremo pred kakšnim pomembnim izpitom izpitom na faksu, vsi pa pravite da ste po paroxatu bolj zaprti. A je to bolj posledica ankse?

Tega pa ne vem, kako zgleda mehko blato že ene par let ne vem več :D

Ja Tigris, pr meni je to bla posledica ankse, sem prepričana. Ni blo važno, kaj povzročajo tablete, zjutraj sem šla včasih tudi po dvakrat...

Mislim nate Tigris, drži se!

Hej! Kako sta? Tigris? Betula?

Danes spet mene daje ... omoticna sem in na meji znosnega pocutja. Tolko stvari in tolko skrbi pa se vedno tesko verjamem, da je psiha ...

Nora

Hej Nora,

nevem v bistvu kaj naj rečem. Jaz še nisem ok, no tudi nisem začela jemat nekaj, kar bi mi dejansko lahko izboljšalo stanje. Jemljem malo mirzatena za spanje. So dnevi ko gre in so dnevi, ko me depra čisto preplavi in imam občutek, da sem še samo za na AD in bolnco. Bom pa še zdaj počakala, da se začnejo vsakotedenske  terapije (poleti namreč mesec in pol nimam skupine). Iskreno povedano, nimam pojma, kaj in kako se bo vse odvijalo. Kar lahko storim sama in kar tudi počnem je, vsak dan ena ura hitre hoje po gozdu, veliko tekočine, delo in ne se bat občutkov, ki me preplavljajo.

Kaj pa tebe daje te dni? Tesnoba?

 :rozicodam:

Mene te dni zdeluje vse po malem. Vnet mehur, dobila ab, ujela stranski ucinek, prezvela noc na wc-ju, dali nov ab, prebava pa se koncno postavlja nazaj. Vmes se zenske tezave, zdaj pa me nekaj hice vrtoglavica. Oziroma omotica. Ze tretji dan. Mislim, da sem enkrat v svoji temi ze pisala o tem, kako sem oblezala in bruhala z vrtoglavico. No, na smrt me je strah, da bi se ponovilo. Pa sploh vec ne vem kaj je res. Me malo ziblje od ankse in prestrasenosti, od ab (stranski ucinek), ali me bo spet vrglo.
Vmes se en kup skrbi za mojo malo in zdaj jaham v ritmu bonanze. Pa kr na jok mi gre.

Upam, da te dobro pocutje ujame cimprej.

Vcasih malce odlete, ce tule lahko pojamramo ...

Do jutri bom podelala od strahu  :(

Nora, kako je? Upam, da ti gre na boljše, ker če si imela prebavne motnje zaradi ab je po moje tvoje telo izčrpano in je malo vrtoglavice in omotice lahko samo posledica oslabelosti, dehidracije... in če si tačas poskrbela zase, bi bilo zdaj že bolje, kajne da je?  :) Zdeluje te strah pred ponovitvijo...ah kako znano... :happy:  seveda malo odleže, če tuki pojamramo, posebno če so nas domači že siti  :)

Betula, čestitke da vztrajaš in se boriš sama, no, saj mirzaten je tudi AD, čeprav je za spanje in verjetno jemlješ nizko dozo, jaz sem po njem super spala (razen prvi dan, ko me je kar polegel.. :()

Tigriiiisss, kje si? Zdaj bi ti moral paroxat pa ja prijeti, daj, javi da si dobro oz. vsaj bolje.
Jaz sem sicer super, pa vseeno še doživim dan, ki me spomni, kako grozno je bilo, ko ne čutiš niti tal pod nogami, ko ne veš, ali boš sploh zmogel razmišljat ali ne... ko te trese brez razloga, ko ne vidiš napredka..., no, moja psih. pravi, da to mora ostati "za seme". Kljub temu vztrajam na minimalni dozi AD, čeprav je to verjetno znak, da bi bilo še bolje, če malo dvignem... ma ne vem, vsa ta kemija je po drugi strani tako zahrbtna, da kar vztrajam tako kot je. Seveda, na dopustu je vedno vse ok, ko pa se vrnem v ritem.... druga pesem. No, pa sem še jaz malo pojamrala in je lažje!

ja tigris, res je, kje hodiš....

Ja, Tigris, dolžan si nam bajadere  :tatue: :tatue:

Jz bi tut kakšno bajadero.

Bajadere  :-* :-* ena Bajadera na dan prežene tesnobo stran

baj(AD)are   :sesmejem:

Jaz si pomagam z Nutello  :sesmejem: Deluje.

ha, ha ste me nasmejali  :sesmejem: s to baj(AD)ero in nutelo! Jaz sem bolj za Nutelo... če že zbiramo :P
Kaj pa ti, Tigris?

Se ne hecam... Res me pomirja  :sesmejem:

Hej

Na suho, z žličko..da se topi v ustih...božanska samoterapija.

Aslan, ti dejansko lahko poješ samo ENO bajadero?  :sshockedd: :sshockedd:

Betula, čestitke da vztrajaš in se boriš sama, no, saj mirzaten je tudi AD, čeprav je za spanje in verjetno jemlješ nizko dozo, jaz sem po njem super spala (razen prvi dan, ko me je kar polegel.. :()


[/quote]

Ja malo dozo jemljem za spanje. Zaenkrat bo tako ostalo. :)

Jaz pa ne maram bajadere  :P

:-[  :sesmejem: :-[ :sesmejem:
omg ne jest sem vsaj 30 let VEDNO pojedla celo škatlo, ne glede kok je bila velika.
Sama sebi iskala "izgovore" ... zakaj je treba celo pojest.
Ker sem bila vedno suha me ni skrbelo da bi se zredila, mi je bilo pa kdaj pol slabo od cukra.
Zdej jih pojem max 4 kom naenkrat. So leta prinesla samodisciplino. :kiselnasmeh:
Se pa z veseljem bašem z Kraš Torticami... so manj sladke in večje so  :P

Aslan = čokoholik :-)

Betula, veš, jaz sem imel v najstniških letih zelo dobrega prijatelja, ki tudi ni maral bajader in to je bila velika sreča zame, kajti njegova mama je delala v Krašu in je vsak teden dobil celo vrečo bajader "z napako" :D
Kako ne moreš marat bajader, si sprobala? :D

Aslan: ja mam podoben problem, zato te sprašujem, nečak mi je zadnjič prinesel ta velko škatlo pa sem se zadrževal tri dni da je nisem odprl, ko pa sem jo, ni blo dve uri  :-[ :-[

Dolg si ti to zdržal ... :sesmejem:
Jest mam kr moto: "Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri".

hehe, seveda sem jo probala, nekako mi ne potegne okus, :) kar pa ne pomeni, da nimam rada sladko. Pravkar se sladkam  :P Dokler tole ni vsakdan, je v redu.

Pa še to, kam smo prišli v tej temi iz hude ankse na sladko. Je neki na tem. Ko sem bila pred leti na akupunkturi, mi je zdravnica rekla, ko me zgrabi  tesnoba, naj pojem košček čokolade  :kiselnasmeh:

Vsi jutri na testiranje za sladkorno...  :nanosilih: :sesmejem:  :sesmejem:

Potem boste pa spet pisali, da vas tesnoba daje  :obliznjen:

K sm jest v depri/tesnobi ne jem praktično nič, ne, noben cukr ne pomaga, za kile zgublat je dobr, sam pa tud zgledaš k bi mel raka, tko da bols kaka kila več pa happy face kot pa suh pa zamorjen  :oki:

Štekam :) Če mene daje depra sem na bananah  :sesmejem:

Hej. Vraga sem se zadnjic razpisala, pa vidim, da sem objavila samo uvodni “Hej”.
Sem fizicno in psihicno ok.

Tema je ratala prav sladka  :)

Me pa malo skrbi za Tigrisa ...

Nora: ma mene pa ne dejansko, ker navadno ko ljudje nimamo več tovrstnih težav, se nehamo pogovarjat o tem, kamoli pisat tko da, se bo že javil  :oki:

Piquedram,

imaš prav, ja ... no, pol pa upejmo, da se nekje baše z bajaderami :P

Hejjj. Sorry k me dolg ni bilo, res aktivno delam na sebi. Sem fulll bolje. Bsak teden hodim na terapije in pocasi zivlj v normalne tirnice dajem. Bajadere ja :) dobite kar sm obljubil. Kje se dobimo da jih potalam ;) uglavm te dni me neka viroza daje da sm cist izcrpan drugace pa res dosti bolje, jemljem paroxat in nic drugega.

uuu, končno, ful vesela zate, Tigris. Evo, pa je tudi zate posijalo sonce, tudi če čist na koncu poletja.
Bravo, kar aktivno naprej  :wav:
aja, in naj te ne potre kak dan, ki pride in je spet malo slabši, ker to zgleda ostane, da nas malo spomni, kako je bilo...ampak tudi takih dni bo vedno manj, verjemi! :)

Hejla,
želela sem vas samo pozdraviti, upam da ste dobro.
Jaz sem ok, uspela splavat iz tahujšga brez tablet. Psihoterapija še dalje na sporedu.

Vse dobro!

Happy news :tatue:

Tigris in Betula ful lepo, vesela za vaju.
 :wav:

Evo mene nazaj ????, po sestih odlicnih letih paroxata 20 mg, sem prenehal z njim v dogovoru s psihiatrinjo in ni bilo tezko nehat. Problem je ker se mi je vse vrnilo po 7 mesecih in sedaj jovo na novo, malo vec kot 3 tedne na paroxatu in tesnoba, anksa, nespecnost, nemir,obup na vrhuncu. Kot da prvic to dozivljam ???????????? Rabim spodbufne besede, da bo parpxat tud tokrat pomagal, ker sm cist na dnu..

tigris, zdravo,
se ti je zgodilo kaj takega, da se ti je zadeva ponovila ali se je kar naenkrat? Jaz si ravno zaradi tega ne upam povsem opustiti ad. ????????‍♀️ Čeprav mi psihiatrinja pravi, da je odmerek, ki ga jemljem le "kozmetični" in da kaj dosti ne more pomagati, ampak vendarle mi je neka opora vsaj s psihološkega vidika.

Kakšne strahove pa imaš? Jaz se bojim paničnih napadov npr. v službi ...

Drži se ????... seveda bo minilo in bo spet bolje...ampak saj veš - kar se je nabralo v daljšem časovnem obdobju, ne more ponikniti kar čez noč. ????????‍♀️

Lp,
Maycha

Ja bil je triger, da se mi je spet sprozilo. Trenutno imam tesnobo cez cel dan, nemir in veliko fizicnih simptomov ????????
Upam da paroxat tudi tokrat prime.

Kaksna spodbudna beseda izkusenih clanov bi mi prav prisla ????‍????????

Pozdravljen Tigris!

Kot si se že parkrat, se boš tudi tokrat izvlekel. :ppriden: Zdaj imaš več izkušenj in je že zaradi tega malo lažje. Spomni se, kako lepo ti je Paroxat prijel.. in goji to misel.  :) ;D
Vmes pa še športanje, sproščanje in supportivna psihoterapija. Zamoti možgančke.

Očitno še ni čas, za biti brez AD. Prav je, da delaš na sebi. Je pa treba počakati na rezultate na dolgo dobo. Kar še zdaleč ne pomeni, da vmes nismo naredili nič na sebi. Ampak da.. traja vse skupaj .. tako imamo :kiselnasmeh:

Kmalu bo spet sončno  :sonce: :sonce: :plesi:

Hvala Nives, ampak zakaj je zmeraj tok hudo, a ne more biti malo lazje, zakaj tok huda tesnoba in zkj tak nemir, nezbranost, zmedenost, nespecnost ????????, k se ti v trenutke vse izkusnje podrejo in si cist prestrasen. Res sem hitro dvigoval paroxat 5 dni 10 mg, 5 dni celo, 7 dni eno in pol on 5 dni 2 tableti in je se zmer noro. Pomagam si z lorsilanom, samo nocem predolgo da ne bo ksne odvisnosti. Spim za en k..., en dan dobr spim, drug dan se ob 2h zbudim in konec, sm premetavanje,pol pa jutranja tesnoba. Nism zmozen nicesar soremljat, gledat filma, z otroci se igrat, cist odsoten, prestrasen...

In to lulanje na vsakih 10 min, noro.

Zato, ker je tesnoba sama po sebi huda oz gre po principu vec tlacenja filingov v ozadju, hujsa je. Ce je slo za triger, pomeni vecje custveno ozadje, torej naskok asociirane situacije na shranjeno preteklo vecjo bolecino ali travmo shranjeno v telesu.

Veckrat, ko reagiramo na isti nacin na bolecino ali travmo, se ta se malo poveca, hkrati pa je ponotranjena mozganska pot nevronov se malo bolj utrjena. Po tej logiki, je vsakic se huje..

Ampak je seveda odvisno tudi od nas, kako hitro reagiramo. Z ADji.. hkrati pa tudi vezano na AD, kako hitro gremo na visjo dozo. To poznas, vidim.

Lahko tudi uspemo sfolgati situacijo, ce smo jo ze osvojili...no..ce smo jo.. ne pride niti dalec s tesnobo.

Ponavljanje takih situacij daje moznost, da se na njih ucimo in to je tudi kljuc, da lahko obnemo mehanizem. Vaja dela mojstra torej.

Prek psihoterapije pa razvijamo sposobnost, da znamo in zdrzimo s tezkimi feelingi in s socutjem zdravimo svoje rane, ki so scasoma vedno manjse. Ali pa jih tudi cisto pozdravimo.

Potlacevanje ustvarja veliko notranjega nemira.. logicno tudi to, kar opisujes. Nasprotno.. soocenje in socutje do sebe, pa notranji mir.

Ampak.. casu cas Tigris :pomezik:

Jaz mislim, da vsak, ki to res zeli, enkrat pride do tega. Tukaj se ne da casovnice nastavit. Kolikor je pac treba.
Lahko tudi vmes ze opustimo idejo, da bomo enkrat to res videli, razumeli in zmogli.. se vedno delamo na sebi ..Life vedno nosi nek material...  in se potem enostavno zacne tako odvijati.

Vazno je torej delovati v tej smeri   :kiselnasmeh:

V casu bos ok.  :oki:

P.S: če ne spiš, se dobro obnese Kvelux. AP, ki ga v manjših dozah predpisujejo za spanje.

Hvala za spodbudne in smiselne besede ????????

Tigri bo tudi tokrat minilo. Vem, da smo še bolj razočarani, ko se ponovi. Ampak ne obupati. Tudi jaz če sčasoma ne bo bolje priporočam raje Kventiax (ista sestavina kot Kvelux) za spanje.
Jaz sem se že večkrat vrnila v obdobja tesnobe in nespečnosti in na srečo splezam ven :unsure: :A) Tudi trenutno jemljem AP za spanje, ampak ker imam neke stresne zadeve upam da bo sčasoma minilo ko minejo zadeve. Se pa tolažim, da v najslabšem primeru vem da tableti (AD in AP) delujejo :kiselnasmeh:
Pojdi dan za dnem in kar naenkrat bo bolje :rozicodam:

Hvala vsem, res to veliko pomeni v teh mucnih, tezkih casih ????????

Vceraj sem bil solidno, danes slabo, ta nihanja...

Sprejmi kot normalno AD-gugalnico to sedaj.
Če si še optimist zraven, štej momente ko si bolje ... tistih slabih bo pa vse manj sčasoma.
 :rozicodam:

Ma vsakic k sm slabo k da mi vzame vso voljo in pol k da umre tud upanje da mi ne bo bols in da bo to vecno stanje. Pa miljpn vprasanj, kaj ce paroxat ne prime, kaj ce se bo ful vleklo,.... sej vem da sm ze bil v takem stanju, ampak sm vsakic k amater, strah, strah, panika,....

Aslan hvala ????

Ma ko taka tesnoba prime, sem spet na zacetku, kot da nimam nobenih izkusenj. Sej sem prebral moje objave in ja vse podozivljam spet ????

Danes imam rojstni dan ???? in samo eno zeljo...

Vse najboljse ti zelim :wav:

In da bos cimprej spet vredu  ;D

Hvala Nives :), tudi jaz to mocno upam, da se mi ne bo predolgo vleklo.

Vem, kako mučno je.. večkrat preizkušeno..  :rozicodam:

Za darilo dobimo še eno lekcijo na isto temo za vnaprej, če se želimo učiti.. Pa še eno darilo je - še močnejši smo. Sposobni smo preživeti marsikaj  :kiselnasmeh:

Nam je pa trpežnost in vztrajnost kozorogom dana že po naravi. Izkoristi vztrajnost zatem za notranje premike :rozicodam: Saj veš.. samo hoditi v tej smeri  :) Potem, ko že kup drugega porihtamo, pride na vrsto še to.

Vse najboljše tudi z moje strani. Sprijazni se, da so nihanja normalna. Pride do poslabšanja, a vendar spet pridemo na zeleno vejo. Ponavadi udari ravno takrat, ko misliš, da so že popolnoma ven iz hudega.

Pozdravljeni
Čeprav pozno pa vseeno Tigris vse najboljše za rojstni dan. Že več kot dvajset let imam kljub zdravilam nihanja. Ob vsaki najmanjšem problemu grozna tesnoba in ta nespečnost.Pa spet izplavam. Vse dobro ti želim

Hvala vsem za cestitke in spodbudne besede.

Je danes spet kr hudo, sem moral lorsilan vzet, da je vsaj mal me pomirilo. Upam res da bo paroxat deloval in kmalu pomagal.

Dajte te ki ste bili ali ste na paroxatu mi povedat izkušnje kdaj začne delovati, sem vstopil v 5 teden in sem na 40 mg, višal sem zelo hitro, sem bil v 2 tednih na 40 mg. Vendar zaenkrat ne čutim še nobenega poboljšanja, bolj poslabšanje in povečanje tesnobe, nemira, pa še miljon stranski (ni apetita, lulam non stop, zjutraj k se zbudim sem čist mehek, noge se mi tresejo, strah,...)
Sej vem da moram vztrajat in tudi bom, ker nazadnje mi je lepo pomagal, pa vendar.

Danes sem ful ful slabo ????????, to ni za zdrzat, zakaj mora clovek toliko trpeti...... in non stop misli, tebi ne bo bolje.....kako naj tko zivim....

Ma vse vem, da se vse ponavlja, sm vseeno je hudooo in izkusnje nc ne pomagajo, vsaj meni ne...

Pozdrav še iz moje strani....trenutno doživljam podobno kot ti, le da sem brez Paroxata zdržala dobro leto in potem ponovno panični napadi, sedaj sem skoraj dva meseca na Asentri....težko je, ampak po dežju vedno posije sonce, že to, da lahko napišeš kako se počutiš in imaš na nasprotni strani razumevanje in podporo, je en velik plus....vse dobro   :rozicodam:

Zivjo, zakaj pa nisi probala spet s paroxatom?
Glihkar sem zdej bral na netu in se napsihiru, da k enkrat prekines z enim adjem in pol spet z njim zacnes, je velka verjetnost da ne bo delal? A je to res kaj mislite? A je komu isti ad veckrat prijel po prekinitvi?

Ker sem imela občutek že od prej, da mi ni več pomagal...sem ga pa jemala 5 let, zadnje leto opuščala...saj ne vem ali je Asentra bolje ali ne....sem trenutno tudi sama precej nestabilna in v upanju, da gre ta huje čimprej mimo  :(

Jaz nisem imel nobenoh problemov 6 let na paroxatu, niti eno nihanje vmes, zato sem pa nehal, ker sm bil preprican da sm ok in dovolj cvrst, trden. No zdej sm 5 tedno na 40 mg in sploh ni kul,niti mal. Se ful mucim, ful.

Jaz sem jemal Cymbalto kar vrsto let in jo prekinil za dobro leto in ko sem lonovno začel sem potreboval 3 mesece, da mi je dokaj prijela.

Meni je Cymbalta v drugo tudi prijela. Po mojem veliki večini prime enak AD, kot so ga imeli že prej.
Brez skrbi :pomezik:

Hvala Nives  :oki:

Je ze kdo jemal 60mg paroxata, psihiatrinja ima zo idejo, glede na to da mi ni bols pr 40 mg.

Zakaj bi tako hitro višal? Jih že jemlješ 3 mesece? Mogoče pa je sedaj samo več časa potrebnega....

Mah kje, jemljem malo vec kot 1 mesec oz 36 dni tocno. Od tega 40 mg 3 tedne.

Prezgodaj je za to Tigris :kiselnasmeh:

Ce bos zdaj se zvisal zna biti se slabse.

Jaz bi raje pocakala. Se vsaj 1 mesec.

Kot sem ti nekje ze zapisala... ce imas ze sem in tja ure, ko si povsem ok, pomeni da so zaceli ADji delovati. In zdaj se bodo izmenjevali slabse ure, dnevi in boljsi. Potem bo vedno vec boljsih. Ki bodo navsezadnje cisto prevladali.

Vem, da je muka.. Ampak mi smo borci, a ne Tiger ;D

Skusaj cimmanj misliti na vse to..se zamotiti. Malo preizkusaj, pri cem imas lahko dlje pozornost na kaj drugega.
S pozornostjo na tole dogajanje ga potenciras.

Ce bos usmerjal misli na izven.. pa na pozitivne misli.. morda ugotovis, da si ze bolje, kot se ti zdi.

Da se javim, ce me kdo bere  :o, se migam, ni pa se olajsanja, tko da cakam in se borim naprej. Jutra su brutalna, sem sel dans v sluzbo, vsaj mal da neki naredim, se zamotim, ni pa neke produktivnosti, koncentracija na psu, spomin ni za pohvalit, tesnoba stiska, dobr da mam pisarno blizu wcja, ker lulanje je stalnica..... ampak baje bo bols in da nisem unikat, ki ne bo dozivel v 3 olajsanja.

Žal ne gre tako.. učimo se, dokler se ne naučimo.

Ampak ti fajtaš :clap:

Poskusi črtat kofein, če si slučajno kofetkar....pripomore kaj manjši tesnobi....jaz sem zamenjala za zeleni čaj...je bolje....

Ne pijem kave. Ma nej gre vse v k.... kr ni in ni bols, tesnoba dans zdejle na vrhuncu, se prav sprasujem kok bom to lahko se zdrzu, prav dolg ne.

Danes je tocno 6 tednov odkar jemljem paroxat.

Poskusi se malo pomirit, nič si ne pomagaš s tem, samo še jačaš simptome.....da te malo potolažim, jaz sem sedaj 8. teden na Asentri, od tega skoraj 4 tedne na celi tbl. 50 mg, pa sem imela od vseh teh dni 2 dneva kokrtok stabilna......pa še nisem obupala :A)

Bravo. Imas pravi nick. Ja jaz sem kljub svoji fizicni moci in velikosti sibek, zelo sibek, ko pridem v tako stanje.

Saj sem tudi jaz...po pisanju se ne čuti, ampak občutki v meni govorijo drugače...meni se je težko sprijaznit s tem, kakor mi je rekla terapevtka KVT, da tisti, ki imamo GAM, jo bomo imeli za vedno, samo na nas je, koliko bomo znali to stopnjo intenzivnosti občutkov zniževat skozi situacije...nikoli pa ne bo na nuli :unsure:

Ja jaz lahko povem, da sedaj v 6 letih ko sem bil na paroxatu, nisem imel niti eno situacijo anksioznosti, zato sem pa tudi nehal s tabletami,ker sem imel res občutek da sem stabilen, da kontroliram situacijo in po 6 mesecih brez adja, bum. Je pa bil triger seveda, samo sem prepričan da če bi bil na tabletih me ta triger ne bi tko iztiril. in vedno ko padem, padem ful, res ful. Pa sem takoj ko sem začutil da se nekaj dogaja začel z adji, samo najbrž se je že prej dogajalo, samo jaz temu nisem predpisoval anskioznosti. Tko da vprašanje, ki me res zanima ali mislite da obstaja dejansko samo kemijsko neravnovesje in da tudi s psihoterapijo ne razrešiš vsega, ampak pač rabiš ADje? Meni, ko dejansko ad prime (vedno traje ful in nimam pojma zakaj in tudi iz izkušenj ne vem kaj narediti) nimam prav nobenih težav. Živim na polno, brez strahu, brez česarkoli.
Ko pa pride ta anksioznost in uvajanje adjev je pa vedno ful hudo, res noro hudo, sem čisto drugi človek, obupan, tesnoben do amena, miljon fizičnih simptomov, ne spim, jokav, panika, nemir,..... življenje se mi obrne na glavo.

Ko bos bolje, se poglobi v filinge tistega trigerja, ki ti jih je sprozil. V ozadju je neka pretekla zgodba in bolecina. Trigerji so situacije, ki jih mozgani dojamejo kot podobne in se sprozijo trenutni filingi vezani na pretekle.

Vsi smo tudi kje custveno ranjeni. Sami eni se tega bolj zavedamo kot drugi. In nekateri od nas smo v otrostvu razvili mehanizme custvene samozascite, ki so nam zdaj v skodo. Te mehanizme je zdaj za obrniti.

Strah ne normalno custvo kot vsako drugo. Za cutiti je vse filinge, ker je to edino clovesko. Nasprotno pa pripelje do tezav.

Smo vecnivojska bitja...eno vpliva na drugo. Do kemijskega neravnovesja ne pride, ce ni razloga za to. Mozgani se sicer z dolgoletno uporabo ADjev tudi navadijo na to berglo in je po mojem tudi potem tezje biti brez. Ampak spet je vsak od nas malo drugacen. Po npr 10 letni rabi ADjev jih bo nekdo dozivljenjsko potreboval, kdo drug pa ne.

ADji blazijo filinge..porezejo konice.. hitreje dvignejo. Ni enako kot biti brez njih.

Se popopnoma strinjam

Kako premagati hudo jutranjo tesnobo, misli ki letijo in jih ne mores umiriti, sem sel ven na sprehod, je malo bolje pa vendar in psihiatrinja mi pravi, da lahko podaljsujem da adji primejo z mojim razmisljanjem in vzorci. A ni to kemija, k prime, prime.

Ko ADji prijemljejo se postopoma sprosca tudi nasa anksa..nas obrambi mehanizem, ki smo se ga naucili nekoc ze davno nazaj, da smo lazje preziveli.

Kemija pomaga, da se dovolj sprostimo in spet zivimo in cutimo. Postopoma. Postopoma gremo ven iz tega mehanizma.

Jaz se v tej dobi ne bi kaj dosti ukvarjala s temi njenimi besedami. Ce bi polno zavestno poznal ta mehanizem in nacine, kako iti obratno, pa imel ze dovolj moci za to in polno obvladal svojo custva, potem bi lahko shendlal s taksno situacijo in niti tako dalec ne bi prislo. Dokler pa ni to ozavesceno in nismo dovolj opremljeni za to, je pa tezko govoriti o lastni odgovornosti. To res ni enostavno.. in je potrebno res ogromno iz izhodiscne tocke, da se lahko zgodi. Dosti jih nikoli ne pride to tega. Niti ni pogoj za dovolj kvalitetno zivljenje vnaprej.

V tem trenutku delas sam v podporo kar lahko.. gres na sprehod.. poskrbis za gibanje in sproscanje. To pa lahko naredis :oki:   :pomezik:

Pomaga, če skušaš čimbolj misliti na pozitivne stvari.. dogodki.. spomini...
Je pa prej treba sprostiti telo, da misli ne letijo na polno..

Npr.. greš teči na polno, tako da se res ven daš. Potem greš pod topel tuš.. se tuširaš tako, da skušaš čutiti telo.. ugodje telesa. Kasneje narediš še kako sprostilno.. ne vem, kaj ti je blizu. Npr malo joge.

Ali pa kak skupinski šport.. da prek energije drugih začutiš vsaj nekaj realnega in trenutnega življenja. Ljudje, ki so stabilni in bolj pozitivno sprejemajo življenje nam lahko dajejo moč. Energije se prenašajo med nami. In več, ko imaš tega okrog sebe...

Vse gibanje in sproščanje pomaga. Sešteva se, če tako narediš vsak dan. To je tvoj pravi vložek potem (in ne da samo enkrat to narediš).

Ko je telo izpraznjeno energije, ki se je akumulirala na polno s strahovi itd..  Je lažje misliti tudi na pozitine stvari.

Lahko da vmes med sprostitveno dejavnostjo prideš tudi do tega, da res čutiš telo. Za ostati je s čustvi v telesu.. Si biti podporo. Sočuten do sebe.

Problem je ko sem jaz tesnoben, ni sans da sportam na polno. Drugac redno 3x na teden hodim v gym pred sluzbo, zdej ne morem ni sans. Sprehodi so maks kar lahko :'(
Mah nej gre v k.... ta anksa, res tok je pun kufer, vse mi je napor trenutno.

Naredis kar lahko in kolikor lahko. In to max in to je tvoj doprinos k temu, da bos prej bolje.

Vem, da je tezko sprejet taksno stanje sebe. Vem pa tudi, da je cisto drugace, ce se sprejmemo in smo si v podporo. Hitreje sno vredu, ce smo sami sebi v support. :rozicodam:

7 tednov....

Pozdravljeni, upam, da sem zadel z izbiro teme.
Star sem 30 let. Rekrativno se ukvarjam s tekom, cca. 50km na teden.
Konec junija 24 so se mi zacele pojavljati bolecine v prsnici, ki so se premikale v levo roko. Odsel sem na urgenco kjer EKG in odvzem krvi ni pokazal nic. Taksen “napad” se mi je ponovil se enkrat. To se mi je zgodilo v mirovanju, brez obremenitve.
Napadi so se mi prvič pojavili teden dni po evtanaziji psa, s katerim smo bili res povezani. Ceprav ob sami evtanaziji nisem kazal posebnih custev, morda sem vse zadrzal v sebi. Nasplosno sem oseba, ki ne kaze rada custev. Hkrati smo takrat tudi bili v pričakovanju drugega otroka. Bilo je tudi precej stresa s partnerkine strani zaradi prihajajocega otroka.
Od takrat sem opravil UZ srca, obremenitveno testiranje, gastro, UZ trebusnih organov. Vsi izvidi so brez posebnosti. Tako, da so zdravniki zakljucili, da je verjetno posledica stresa. Pricel sem zaradi tega tudi s psihoterapijami. AD ne jemlem, saj mi jih psihoterapevtka odsvetuje. Pravi, da mi bodo prikrili samo posledice, vzroki pa bodo ostali in da si naj raje pomagam s sportom.
Konstantno cutim rahlo bolecino v prsnem kosu, vedno na drugi lokacijo. Najpogosteje je zadaj med lopaticami, levo pod lopatico in spredaj okoli prsnice, pokanje v lopatici, rami... Trudim se nadaljevati s tekom in rekreacijo, ampak je cuden obcutek, ker vem da nisem 100%, neke vrste strah. In ker gre za bolecino okrog srca. Drugace pa posebnosti pod naporom ni.
Custveno sem otopel. Redko kaj me razveseli... in malo po malo izgubljam potrpljenje. Enako domaci z mano.
Zanima me, ali je res bolecina v prsnem kosu lahko posledica stresa/anksioznosti? Kako se naj soocim s tem mojim strahom?

Se vedno sem migam in cakam na boljse case  :), nimam še občutka da je paroxat prijel, je možno da toliko traja?

Zdravo,
meni je prvič in drugič prijel, pri tretji ponovitvi pa je bilo potrebno zamenjati AD. Trenutno sem spet brez in je vse ok. Upam, da tako ostane. LP

Vidim, da je ta forum dosti manj obiskan, kot pred 6 leti, skoda.
No uglavnem jaz sem mogoce mickano mickano bols, se zmer so jutra brutalna. Tesnoba in nemir se vztrajata, tok cakam na ta mir v glavi, dusi, telesu,....utrujen sem.
A je res da se ti po vsaki ponovitvi podaljsa cas za okrevanje.

V cetrtek imam psihiatrinjo. Sem 8 tedno in malo vec na paroxatu, kaksnih 6 tednov na 40 mg. Jem se kventiax zvecer za spanje, ki mi pomaga da zaspim, se pa zbudim zgodaj in takrat se zacne zurka.
Ne vem vec kaj naresti, v tem stanju sem obupan.
Kaj narediti, verjamite hudo mi je? Kaj vprast psihiatrinjo.
Zakaj paroxat po 8 tednih se ne deluje, tok ne bi rad menju ad in sel spet cez vso agonijo, ampak neki bo treba narest.
Tko bom izgubil sluzbo in polozaj, druzina trpi, jaz trpim k hudic, to ni zivljenje, to je pekel.
Prosim za vasa mnenja?

Jz bi menjala, ker je ze 8 tednov minilo oz se malo vec. Po kokm casu ti je prvic prijel?

ja glih tam nekje po 8 tednih oz malo prej kokr se spomnem. Pa tud zdej se mi zdi da je res hudo in da nič ne pomaga. Bolj me kaj naj menjam, ker paroxat je baje en bolj potentnih ADjev.

Jaz ne bi menjala, ce gre na bolje ze vsaj malo. Meni je tudi sploh prijelo sele pri 8 tednih.
Ce ze, pa samo malenkost dvignit (tvoje telo zdaj spet pogna ta AD, ki je zacel prijemat, drugih pa ne). Oz cakat in vlagat se na druge nacine..miganje, sproscanje..

Ma ja sej jaz tud ne bi rad menjal, ker sem že dal to čez in nočem še enkrat. Bom še počakal in tud videl kaj bo v četrtek rekla psihiatrinja....

Tigris, tudi jaz na tvojem mestu ne bi menjala.
Jaz imam za sabo že nekaj opustitev in ponovnih začetkov. Res je, vedno traja malo dlje in zelo počasi se pomikaš iz te preklete črne luknje. A glavno je, da se, da je vsaj majčkeno boljše za krajši čas. Potem se to počasi daljša, vmes je spet kak padec pa potem spet gor... nazadnje sem potrebovala 3 mesece, da je bilo občutno boljše, da je bilo pa čisto o.k. kot preden sem nehala, pa 6 mesecev.
zato moraš biti potrpežljiv. In ja, vem da je grozno težko čakati tiste svetle trenutke. A moraš vzdržati. Bo boljše.
Ribica

Ful hvala vsem, da mi pomagate, me bodrite, podpirate v teh casih, se vam oddolzim tko ali drugace. Mi veliko pomeni.

Mene je tok strah, da meni ne bo nikoli bolje ..... res me je strah....

Tudi mene je strah, ker sem vse skupaj že 6 tednov v temu. Je ful tezko, ampak ne smemo obupat. Nic ni vecno, tudi to stanje ne. Tisi ze 2 meseca dal cez, si ze ful blizu cilja. ☺️ Vzemi pomirjevalo, da se odpocijes od tega.

Neža, dobro si napisala... "Nič ni večno, tudi to stanje ne."

Tigris in Neža, želim vama, da bosta čimprej vredu.  :rozicodam:

Hvala. Jz se ne dam, pa tudi Tigris ne. ☺️☺️☺️ Mava to.

Pol bova pa happy k radio. ???? ????????

Jaz se pomirjeval ne smem k dojim, to je kr tezka. A vam so pomirjevala fajn pomagala, da niste trpel? 1x al 2x na dan?

Sej kok casa pa bi najvec cakal, da prime? 3 mesece? Pa prej more bit vsaj malo bols, da se splaca tok caka a ne?

Jz sm zdj 1 tedn pa pol na Asentri, upam da prime. ???????? Sam 3 leta nazaj ni. Upam, da je telo vmes pozabilo, da tokrat bo. ????????

Pozdravljeni
Sem menjala kar nekaj zdravil pa kljub temu take strahove mam da se še svoje sence bojim :(

Oj

Do 8 tednov je za čakat. In če prijemlje se v tem času že kažejo rezultati. Tigris je že dobil ene rezultate, tako da se kaže da mu prijemlje. Vsakič pa malo dlje časa traja vse skupaj, tako da je ful vredno vlagati tudi v psihoterapijo.
Jaz sem se nazadnje sama mučila najprej 2 meseca samo s psihoterapijo, pol 2 meseca, da so AD prijel. Pol pa še 2 meseca da sem bila nekaj bolje in 2 meseca, da sem bila čisto ok.
Ni kaj za čakati.. takoj je za it na AD, če ja tako. Jaz sem čisto predolgo fajtala in upala, da mi rata brez AD.
Jemala sem Helex 2x na dan ene 8 tednov.. pa še pol po par Helexov na teden. Sem mela za pop... težko. Še na Heleksu sem čutila kar, ampak samo tako sem sploh lahko preživela. Cel čas v eni smrtni agoniji in na orto. Preden sem šla na AD sem že nehala spat in jest. Na hitro sem shujšala za 15 kg. Trajalo je... in konjske doze Kveluxa za spanje sem potrebovala, da sem sploh zaspala, potem ko sem se odločila za AD in AP. Tudi po 1 teden nisem spala sploh. Če sem šla na sprehod sem kar bruhala na ulici..itd..itd.
Različno težko tudi imamo. Ni isto.

Naj vama čimprej prime.  :rozicodam:

Morda ti psihologinja, ki jo imaš, lahko pomaga, da učvrstiš občutek moči v sebi. Naj ti pove, kako v sebi ustvarjat občutek moči in varnosti.  :rozicodam:

Moja psihologinja  samo reče da moram biti pozitivna. Je mlada in delam samo na dihalnih vajah.  :)

Prav nic ti ne pomaga? Nobeno zdravilo? Kaksno mas pa diagnozo? Kdaj se ti je prvic pojavilo?

Dihalne vaje dajo dober obcutek umirjenosti. Morda se pa lahko z njo pomenis se, da ti da napotke, kako z mislimi, da si bos sproti v podporo.

Ja ne vem koliko je smiselno čakat, bomo videli kaj po psihiatrinja rekla, se pa bojim teh menjav zdravil k hudiča. Ker meni je nazadnje paroxat res lepo prijel in sem bil 6 let na 1 tableti in nobenih težav, res čist nobenih. Nato sem Maja prenehal v dogovru z njo, ker sem si rekel, tok si stabilen, maš vse poštimani bo ok. Oktobra so mi neko čudno diagnozo srca dali na managerskem pregledu, niso vedeli ali je srčna mišica zadebeljena ,zaradi mojih sportnih aktivnosti ali neka huda genetska bolezen. Kao mr srca moram narest in to v Januraju. No tuki je men začela glava delat, brat o tej bolezni, se psihirat, kako bom z njo živel, kaj se bo dogajal,... in v začetku decembra sem začutil simptome ankse, slabo spanje, nervoza, srce nabija,.... in sm si reku pejt ti hitr nazaj na paroxat preden se zakompicira. In here am I, 1000X slabs k pa preden sm začel s tabletami. In zdej sm v sredu do guše, miljon simptomov, panika, non stop jokam, stiska, nemir, nezbranost, koncentracija v k..., zjutri se cel tresem, apetit je šel po gobe-hujšam, službo kao neki naredim, nism 5%produktiven kokr bi moral biti, 2 službena potovanj v tujino sem že skenslal, v pondeljek grem v Ams, ker morem iti, saj mi od tega zavisi nadaljna kariera. Strah oz ne ve kaj me je vsega, it tankat avto, it tamilm na tekmo,.... pred 2 mescema sem vse to z veseljem in lahkoto delal. In zdaj mi povejte kako in zkj me je tako močno stisnilo. Tud želodec me boli, lulam na 10 min, se kaj. Razvalina čista a tako rad živim, potujem, ustvarjam,.... kar naenkrat sm tok šibek, iščem potrditve da bo bols, kokr sm reku v stiski jokam, pa govorimo o moškem k ma 2 metra in 115 kg... ni mi jasno če sem AD začel pravočasno jemat in jemljem 40 mg paroxat, danes je 2 mesca, obletnica in mi še ni bolš, še zmer sm tesnoben, jokam,stiska, nabija okol srca, noge mehke, brez moči, pa v glavi miljon misli in skrbi...

Evo moj roman. Pa še to podobno sem doživel že dvakrat, vendar se mi tokrat zdi najhuje in vsakič je ful trajal da sm bil bolje, in to bolje je sem bil dobesedno čez noč. Zato vse delam, da bi mi bilo tokrat hitreje bolje in da ne eksperimentiram. Bojim se samo teh mojih  lorsilanov, ampak trenutno ne gre brez...

Ti kr jemlji Lorsilane, sej bo kmal bols in bos opustil. Vazn da se psihicno dobr pocuts. Kok ti pomaga Lorsilan in za kok casa? Kok mg jemljes?

Jz sm vcer zvecer vzela pol lorsilana 0,5mg in sm bla kr bols. Tko da sm nagruntala sistem kako si bom pomagala. Mleko bom preden vzamem zdravilo nacrpala s crpalko in ga bom mela za 2 - 3 podoje.

Bom pa probala, da ga ne jemljem vsak dan, ampak sam takt k je res hudo.

Danes mas psihiatrinjo a ne?

Nadaljujem s paroxatom, tako pravi psihiatrinja. Po potrebi vzamem lorsilan in ce bo potrebno bova zvisala paroxat za 10 mg. Tako da gremo z bormo naorej, mi je tudi rekla da neham tok oremlevat, brat forume, negativne reviewe, si dodatni oritisk dajat. Kar je klasika zame. Moram bit popoln in overthinking nonstop.
Tko da me mogoce caka 50 mg oaroxata ali pa celo 60, kar je max.

Modra psihiatrinja ;D.

Zdaj pa v akcijo v real life. Razmisljaj raje o drugih stvareh. Bos prej stabilen nazaj. :pomezik:

Jutri grem v ams  :o, imam pomemben sluzbeni sestanek, ne vrm kako ga bom speljal, nisem pa nikakor dobro. Ful sm jokav, a je to normalno non stop jokam. Ko pridem nazaj bom povecal paroxat za polovicko na 50 mg.
Upam da bo bols, ze enkrat. Druzba moja zkj mene ta paroxat ne umiri, in te prisilni misli, kdaj se bom spet
smejal in bil sproscen. Kaj ce mam jst fckn neko neozdravljivo tesnobo, zdej itak ze v depri tud.

A je komu k mu paroxat ni pomagal? In kaj je sploh alternativa, a ni paroxa najbolj primeren za paniko in anksioznost?

Samo za čas gre Tigris... samo čas...  :rozicodam:

Sem prepričana, da boš dobro speljal AMS jutri. Ker to pač obvladaš. Napiši nam potem, kako ti je šlo, ok?

Tigris, ko smo v tem stanju, je cist normalno, da se nam zdi, da bo to vecno trajalo, ampak ne bo. Par trdnov hudega bos kmalu zamenjal za leta in leta lepega. Misli na to. Si tik pred cilje, ker si ze tok casa zdrzal.

Jemlji Lorsilane, ce ti kaj pomagajo, da si olajsas.

Drugace pa brez skrbi imas veliko zdravil - jz sm za tesnobo mela Asentro, Paroxat pa se druge opcije so.

Probaj uzivat v Amstrdamu, vem da bos raztural na sestanku. Lahko te bo tudi to malo potegnilo iz sedanje rutine in zacaranega kroga. Porocaj kako bo slo. ☺️

Pogumno naprej. Jaz se vedno molim tudi zate. ????????

Hvala vseeem :'(, zjutri me je sililo na bruhanja  :'(, tesnoba na vrhuncu, zaradi Ams. Ce se izvlecem iz tega, bi vas rad osebno spoznal in peljal na kosilo...

To sploh ni vprasanje če, ampak kdaj. Tako da jz tud govorim, da bom častila doma vsem večerjo, ko bom zdrava. ☺️☺️

Porocaj kako je slo. ☺️☺️☺️

Prisorl v ams, jutri imam sestanke. Kr naporno, tesnoben sm za popizdit.

Drži se Tigris  :clap:

Ze to, da si sel je absolutna zmaga. Pravi borec si. ☺️☺️ Smo na vezi, da nam poveš kako je šlo.

Saj bo šlo   :oki: in  :wav:. Drži se.

Ful je hudo, na bruhanje mi gre celo jutro, sem vzel lorsilan, ne vem ce kjnpomaga. Jaz res mislim da men ne bo bols, kira je to tesnoba, to je za popizdit. Komi sm zajtrk v hotelu pojedu, cist zmeden. Ob 14ih mam sestanek. Ekipa jst mislm da je z mano neki hudo narobe...

Vem, da je za umret hudo in te res res razumem. Samo cas je potreben, da se krivulja obrne navzgor. Ce se slucajno ne, imamo se veliko opcij za zamenjavo. Ampak o tem ne razmislji zdaj. Imas ze dve izkusnji od prej, da si se vedno zrihtal in se bos danes tud. Nic ni vecno. Je pa trpljenje. Če si kakorkoli veren, se obrni tudi na to. Pomaga predati bolecino visji sili, Bogu,....

Pa jesti zdravo (cimmanj procesirane hrane, brez glutena, ki dela vnetja v telesu, cim manj mleka,...) Jaz imam še en kup dodatkov - d vit, b vitamini so zelo pomembni za živce.

Skratka vse delam kar je v moji moci. Zdaj sem se sok stebelne zelene zacela pit.


S tabo ni cisto nic narobe, le to da imas to stanje.  Ko zagrabijo tablete bos k rozca. ????


Bos vidu k bos sestank dal skos, bos kr naenkrat bols, k se ti bo kamen odvalil od srca.☺️

Pogumno naprej in sam dihi.

Eh..nic ni narobe Tigris. Samo stopnjevana tesnoba je, ker si v tujini in imas pricakovanja glede sebe na sestankih in hkrati strahove.

Vse bo ok :oki:

Sem prezivel in je slo kr ok, ceprav me je zelodc boli, zadihat nism mogu na polno, a mate ta filing k da sm napol pljuca napolnes, ampak sm dal cez.
Kaj dela tesnoba res.....

No vids. Pa si premagal strah. Kako se pa zdaj pocutis? Gres jutri nazaj?

Ja jutri potujem nazaj. Pocutim se utrujeno, ampak ponosno da sm zdrzal..

Kaj pa ce ni to vse anksa, kaj ce sm jst kj bolan, nevrolosko, fizicno,...zakaj tok simptomov....zkj ne popusca

Tigris, ne pretiravaj. Si ze dal 2x to skozi in tokrat bo enako. Ves, da traja, ampak potem bos pa super. 6 let vmes si bil super in to je res velik casa. Zdj bos pa spet super. Ce ti je hudo vmes, pisi psihiatrinji pa ji povej kako se pocutis, ce imas mail. Kdaj imas zdaj naslednjic pregled?

Kmalu bos bolje Tigris, mas to!  :pomezik:

Probaj se tega drzat. Ponosen si lahko nase  :rozicodam:

V Amsterdamu si bil in imel sestanke  :clap:

Res je, sm mi ni jasno zkj mi paroxat ne pomaga, zkj sm se zmer tok v k...

Mal se spomni, ce si ze kaj boljse? Mas boljse dneve, ure? Vmes se je videlo (bralo), da si bil ze kaj bolje. 
Ce bo treba se malenkost zvisat..ampak telo zdaj tocno ta AD spet pozna.

Sej bom jutri povisal malo, po navodilih zdravnice, nisem hotel pred potjo v ams. Bolj se bojim kako znizat ta fckn lorsilan in bit brez njega.

Lorsilan bos postopoma nizal k ti zagrabi Ad, tko da se ne rabis nic bat. Probaj pa da ga ne vzames vsak dan, da ne ratas odporen na njega.

Jz se tud se borim. Mam nihanja tko da bomo vidl kako bo cez kaksn tedn.

sem danes dodal še 10 mg paroxata zjutraj.....

Tud jz sm danes zvisala dozo. Upam, da bo kej....

Jst tud upam....res upam....

Kje ste vsi? Rabim spodbude....se mi ze predolgo to vlece.

Jz sm skos tle v istm zosu kt ti. Vcasih kaksne pol urce je ze kej bols, pol pa spet slabs. Men je drgac vedno ful hitr prjel. Asentra skor takoj, Paroxat po enem tednu. V tretje pa ne eno, ne drugo ne pa ne.

Kr tud mislim, da mam naravna nihanja. Tist k prijemlje Ad je res fajn filing. Cakam na to al pa drug ad. Sam Asentro bom pomoje vecala do maximuma. Jaoo tezko tezko.

Sam Tigris, bova zdrzala pa bova pol tok bl vesela pa uzivala. ☺️

Men tud kr ne prime in ne prime. Kaksne pa mas simptome? Dm 2 dan na 50 mg paroxata. Nazadnje mi je oaroxat prijel v skabih 2 mesecih, tokrat oa ne gre in ne gre in ne morem niti enga celga dneva spelat da bi bil kr ok. Prav obup res.

Ma tesnoba, filing odtujenosti od sveta, res res filing k ni za žvet. Nimam volje za nic.

A teb je vedno prjelo cez noc ali je tudi kdaj neopazno se izboljsevalo?

Kaj si pa mel prvic in drugic in kdaj ti je prijelo?

Ma meni ni nikoli prijelo cez noc, samo zadnjic mi je oaroxat v 2 mesecih prijel, tokrat pa.... noro kok sm tesnoben. Ne morem tko zivet.

Jaz nazalost obupujem. Men ni nc bols, ampak res nc. A ni paxil najjmocnejsi ad, najbolj potenten. Kaj lahko soloh se naredim, sploh te misli, nikol nism sproscen, tesnoben non stop, a je sploh tko vredno zivet, ce ti nc in noben ne more pomagat, jaz mislim da ne, samo otroci me drzijo se da trpim in vztrajam....

Tigris, prosim ne obupuj. Ce ti ta ne prime, mas se vedno druge opcije. Ta trenutek jaz poznam vsaj 3 ljudi k se s tem borimo. Nisi sam v temu. Ni samo paroxat, mas se velik drugih ad-jev ki vplivajo na tesnobo.

A Lorsilan ti nc ne pomaga?

Jz ce tok casa ni izboljsave, bi zamenjala. Ker nov ad lahko tud hitro zagrabi npr v 14ih dneh. Tako da je upanje. Imamo danes tok zdravil, da te bomo ze skp spravl. Samo to je bedno k traja.

Ma lorsilan mal pomaga, sm jst morm 2 vzet da sploh kj cutim. Pa se to za silo. Zjutri mam najvecjo tesnobo, noro kaksno in pol k morm v sluzbo je to taka borba, jokam od obupa. Ja to probavanje novih ad me nanbolj skrbi, pa stranski spet, jst pa moram zivet, mam sluzbo, 2 otroka, ne morm se v jamo skrit :'(.
A tebi asentra sploh kj pomaga? Jst mam obcutek da men paroxat cist nc, preden sm zacel jemat nism bil niti priblizno v takem stanju.

Lej Chat gpt odgovor. ????

Paroxat (paroksetin) je eden izmed najučinkovitejših SSRI antidepresivov za zdravljenje anksioznih motenj, vendar ni nujno najbolj potenten za vse posameznike. Njegova prednost je močan učinek na generalizirano anksiozno motnjo (GAD), panično motnjo, socialno anksioznost in OCD, saj ima poleg serotoninskega tudi nekoliko antiholinergično delovanje, kar lahko pomaga pri telesni napetosti.

Kako se primerja z drugimi SSRI glede na anksioznost?
   •   Paroksetin (Paroxat) → Močan učinek na anksioznost, vendar več tveganja za odtegnitvene simptome in povečanje telesne mase.
   •   Sertralin (Asentra, Zoloft) → Podobno učinkovit kot Paroxat, vendar z manj stranskimi učinki, pogosto prva izbira.
   •   Escitalopram (Cipralex) → Zelo dober za anksioznost, manj stranskih učinkov kot Paroxat, pogosto bolje prenosljiv.
   •   Fluoksetin (Prozac) → Manj sedativen, lahko bolj poživljajoč, pri nekaterih ljudeh poveča anksioznost na začetku.

Kaj pa SNRI?
   •   Venlafaksin (Efexor) → Dobra izbira pri GAD in panični motnji, deluje tudi na noradrenalin.
   •   Duloksetin (Cymbalta) → Uporaben pri anksioznosti s telesnimi simptomi (npr. mišična napetost, bolečine).

Če Paroxat ne deluje optimalno ali ima preveč stranskih učinkov, je lahko sertralin, escitalopram ali venlafaksin dobra alternativa.

A je mozno da sm se jst ze navleku na lorsilan?
Nikol prej nism pojedu vec k 20 benzotov v lajfu. Zdej os ze 2 mesca.

Se 2 tedns pocakam na paroxatu, ce ne bo bols...

Tigris,
jutra so vedno najhujša, zvečer pa se malo umiri, a ne?
Bo boljše, samo malo še zdrži.
Ribica

Jutra so grooozna, zvecer je res mal bols.
Zkj mormo tok trpet...

Tigris,
izhajaj iz tega, da je zvečer že malo boljš.
Počasi bo ta občutek prihajal bolj zgodaj popoldne in tako naprej....
Je pa res, da se to sprašujemo vsi, ko smo v takšni godlji, kot zdaj ti. Pa kdaj bo konec....???
BO konec!

Ribica

Ribica, a ti tud trpis zdle, da mine? Kaj jemlješ in kok casa?

A je ze kdo jemal 60mg paroxata?

Ne, jaz sem trenutno v dokaj stabilnem stanju. Imela sem hudo krizo lani jeseni. Lani spomladi sem postopno prenehala z jemanjem Asentre, pa me je nepričakovana situacija konec poletja dobesedno zabila v tla in sem se pobirala kar nekaj mesecev. Bilo je zelo hudo, kar tako poznate vsi, ki se s tem srečujete. Seveda sem spet na AD-jih, trajalo je 3-4 mesece, da sem se pobrala. Vmes sem shujšala 9 kg, imela ful težave z želodcem, spanjem, koncentracijo.... Asentro sem postopoma uvajala od konca avgusta naprej po 1/4 vse do 100 mg, zdaj sem spet na 50 mg in s tem nekako vozim. Ta višanja in nižanja mi nekih posebnih težav na srečo ne povzročajo.
Za urejanje spanja že nekaj let jemljem Tritico zvečer. Tega lani nisem prekinila, jemala sem 1/3 tabletke. Ko je nastopila kriza, sem pričela jemati 2/3, pa ni bilo dovolj, tako da sem prvič prešla kar na celo, da sem lahko spala. Zdaj sem spet na 2/3, računam, da bi spomladi šla nazaj na 1/3. Če Tritica ne vzamem, se ob 2 ponoči zbudim in ne morem več zaspati nazaj. Meni sta spanje in apetit  ključna pokazatelja ali sem ali nisem o.k. Zato se mi zdi v času hude krize prav urejanje spanja ena prvih prioritet.
Ribica

Da se javim, sem na 60mg paroxata in po novem še pozno popoldne vzamem 100mg Seroquela SR.
Čakam na fckn poboljšanje, na zmanjšanje tesnobe, mir in da zaživim.....

Aja hodim tudi na psihoterapijo.

Saj bo šlo, le čas je potreben. :wav:

Koliko še časa   :'(, bo kdaj bolje, kmalu bo že 3 mesece, veste kaj je 3 mesece v takem stanju...

Škoda ta forum je res postal zelo neaktiven, včasih so člani izemnjavali izkušnje, se bodrili, dajali nasvete, mi je res veliko pomenilo. Zdaj pa vidim, da je popolnoma neaktivno, nihče noče nič deliti, pa prav sedaj ko vas najbolj potrebujem/o. Mi je skor žal da delim svojo zgodbo in trpljenje tukja, saj je veliko gostov, ki samo berejo, ne delijo pa nič.

Ojla ;D
Imam občutek, da ti je že dosti bolje, pa se nič ne pohvališ?  :)
Manj si gor.. manj je "jamranja"..
torej se nekaj dogaja v pravo smer?  ;D

Ma nisem bols, al se pa men zdi ds nisrm, se zmer borba, jutra grozna ...
Zdravil ps zmer vec in vec.....

Morda skušaš pogledat še v obratni smeri  ;D

No da se javim, sedaj sem ze 2 tedna na 60 mg paroxata, bols ni nic, niti milimeter se ne premaknem, dodali so mi se 100mg seroquela sr in brez lorsilana zjutri ne morem.
Torej sem cist v k.....
Hodim na psihoterapijo, bil ori Dr.Rebolju,...
Jaz pa tednoben za popizdit, nemiren, miljon simptomov,jokam, obupan, razocaran,  da ne nastevam naprej.

Ocitno mi paroxat ne pomaga, in 3 mesce trpim k zival, ampak res kot zival. Kaj predlagate? Vase mislenje?
Zamenjat ad? Kaj narest, mam miljon aplijacij ki sem jih placal na tel na sproscanje, meditacija itd, dodal veli dodatkov omega 3, b kompleks, magnezij,... porabil se in se denarja za vse skupaj, a premaknu se nism cisto nic, kaj se narest?
Se fentat, ker zame ni pomoci? Pustit otroke in zeno samo? Pri 43 letih trpet se naprej in ne zivet? Kaj a sm res unikat da mi ni pomoci, vsaj mal olajsanja, se ko lorsilan vzamem ni to to. A sm kj druzga bolan, kj nevrolosko, pa da adji ne pomagajo. Pa vse v zivljenju mam, res druzinco, sem preskrbljen, lepo zivim, ampak anksa in zdej depra najbrz me je dotolkla in tokrat mislim da najmocneje. Dejansko ne funkcioniram, prezivljavljam trenutno in to vsako sekundo... in ne vidim resitve..

Prosim za vase komentarje in mnenja?

Razumem, da si v stiski in ti morda lahko pomagam. Lahko si predstavljam kaj preživljaš, saj se je meni dogajalo nekaj podobnega. Morda ni vse identično, ampak hud obup, nemoč, borba z groznimi občutki, simptomi, brezizhodnost, trpljenje, vse to je bilo stalnica mojega življenja pred par leti. Za nameček, kot da še ni dovolj, pa na koncu še odvisnost od benzodiazepinov, ki je lahko resnično brutalna (v mojem primeru nepredstavljiva). Najprej naj te potolažim, da rešitev je, ampak očitno ne tam kjer jo iščeš, ker bi jo z vsem svojim srčnim naporom tam že našel. Torej, potrebno bo iskati rešitev drugje, z drugim pristopom. Že Einstein je rekel, da problema ne moremo rešiti z istim stanjem zavesti kot smo ga ustvarili, torej bo treba miselno preseči samega sebe in na življenje pogledati z drugega zornega kota. S tableti očitno ne boš rešil problema, ker očitno ne delujejo tako, da bi te odrešili muk. Želiš iti preko sebe, rineš naprej, a se ne zavedaš, da rineš z glavo skozi zid in posledično hudo trpiš. Najprej se ustavi in verjemi, da bo vse vredu. Življenje ima zate zelo lepo prihodnost, le drugačno od starih navad in vzorcev delovanja. Na koncu boš spoznal, da boljšo kot kdajkoli prej. Vse kar rabiš narediti za začetek je, da se vprašaš zakaj greš preko sebe, kaj te žene, kaj je tisto, kar misliš, da moraš, kakšne cilje imaš v glavi in kakšne zahteve do sebe? Nekaj premaguješ- nek cilj, zahtevo do sebe ne želiš spustiti. Kaj je tisto, kar te žene naprej, da tako borbaš, mučiš samega sebe in se ne razvajaš, počivaš? Si na bolniški? Če si super, če ne, zakaj ne? Si v osnovi perfekcionist , preveč zahteven do sebe ali pa zagreti karierist? Morda deloholik? To so samo vprašanja za razmislek, v tebi je pa odgovor. Pri meni je bil problem v karierni naravnanosti, v borbi za ohranitev službe zaradi poskusne dobe in strah pred izgubo dohodka, kariere, prihodnosti, lastna manjvrednost in želja po dokazovanju lastne vrednosti prek kariernih dosežkov. Zdelo se mi je, da bo konec sveta, če sebi in drugim  priznam svojo ranljivost, zdr. težave in si iskreno priznam, da se mučim v službi, doma in da ne morem več. Včasih si je težko priznati svoj poraz, ker se potem počutimo, da nismo dovolj sposobni, vredni, močni in vztrajno rinemo naprej preko sebe, ker ne želimo videti svoje šibkosti. Preveč boli, saj imamo prevelike zahteve do sebe. Rešitev je v tem, da si priznamo, da ne moremo več, priznamo celemu svetu, če se le da s pokončno držo in si rečemo, da smo vredni, dovolj dobri kljub vsemu. Ne se obsojat, bodi sočuten do sebe. Zakaj ti to pišem? Ker vem kako je borbat in se filat s tableti dokler telo dopusti, a ko enkrat odpove telo, bi dal vse, da bi šel nazaj v preteklost in spremenil način dojemanja sveta. Pri meni je prišlo do čistega kolapsa, nezmožnosti za delo, brutalne odtegnitve od benzotov, ki je trajala več let, zelo hudih bolečin, paničnih napadov, motnje spomina, vida in podobno in takrat me je življenje prisililo, da se popolnoma predam, saj ni bilo opcije za vsakodnevno borbo s službo, ker telo ni več zmoglo. Ni več opcije, da poskrbiš za kogarkoli in karkoli. Takrat je cilj samo ostati pri življenju, zase in za druge, ki te imajo radi. Vzeti si življenje pomeni, da vso svojo bolečino preložiš na svojce in verjemi, da vsi rajši vidijo, da si nepopoln kot pa da te ni. Vse se da rešit in ni tako brezupno, da se ne da. Verjamem, da je težko, a najbolje se je ustaviti, začeti poslušati svoje telo, se spočiti in rehabilitirati do te mere, da tableti ne bodo več potrebni – to je največ kar lahko v tem trenutku podariš sebi in svoji družini. Ker če boš vztrajal naprej ter na koncu še bolj zbolel, boš nehote naredil neopisljivo tragedijo za vse člane družine, ki se ne more primerjati z npr. manjšo karierno uspešnostjo. Otroci rabijo očeta, ki lepo dela s seboj, je sočuten do sebe in ni tako požrtvovalen, da pri živem telesu razpada. Potrebujejo nekoga, ki ceni življenje, svoje lastno zdravje in razume, da je najpomembnejša vrednota  osnovno preživetje in z njim povezano zdravje. Osnovno preživetje pomeni osnovna hrana, voda, streha nad glavo, torej tista osnova brez katere je ogroženo naše življenje.Za ceno zdravja in osnovnega preživetja nikoli ne uresničujemo želj, ki so nižje na lestvici preživetja, saj s tem ogrožamo svoj obstoj in smo slab zgled vsem okoli sebe. Spremeni svoj pogled na svet in svet se bo spremenil. Vse dobro ti želim in se vnaprej oproščam, če nasvet ne ustreza tvojim težavam, saj težko ocenim, ker ne poznam cele situacije.

Js ne hodim ven ce se da sem doma zunaj sem cela zivcna.. Pa nimam nekih prijateljic da bi sla ven. Nevem kaj si mislit. Pa skozi me neki skrbi

Tud ce bo trajalo se mesec ali dva je seveda vredno.

Verjetno si ze razbral iz foruma, da zna vsakic se malo dlje trajati.

In da nas je vec fajtal tud pol leta skupaj. Nekateri pa se malo dlje. Ampak nekje se vsakemu potem na bolje obraca in obrne.

Kaj pravi tvoja psihiatrinja? Je morda situacija tudi vpliv dodatka zdravil?

Kaj se tebi zdi, da te se zadrzuje v tej situaciji?

Kaj je v tvojem realnem zivljenju, da ti ni tako ok? Noben nima samo idealne sluzbe ali samo ljubece druzine.

V reality se je za soocati tudi s problematikami, ki pridejo.. in delati na njih.

 :rozicodam:

Ma bil je triger to je dejstvo, nekaj okoli srca, sem dobil neko cudno diagnozo in se je vleklo za vse preglede, vmes aritmije in sm non stop se sm temu posvecu, poslusu srce, meru trip, pr kosarki cutu, da me stiska v prsih...
No in je prsla kolegica anksa, zdej so mi pa rekli da s srcem ni nc tazga, da je vse v mejah normale.
Evo to je to. Seveda pa zdej k sm anksiozen, mi je vse nappr, sluzba, zivljenje,..vse. pa res iskreno ppvem, da mi nc ne manjka in da res rad v sluzbo hodim.
Bom pa z psihoterapevtko oz ze obdelujeva moje vzorce, perfekcionizem, predvsem okol zdravja in vse ostalo, zakaj se zmer zaciklam in zkj me zmer tok hudo butne tesnoba...

Nekateri so ali ste imeli v otrostvu kako situacijo okrog zdravja, ki je sprozala tezke filinge. Lahko otrok zase... ali kdo od starsev..starih starsev. Otrok se ne zna in ne zmore tezjega predelati. Zato to ostane ujeto v energijo telesa..v podzavest.

Trigger je asociacija na nekaj podobnega, kar se je nekoc ze zgodilo. In na tisto nekoc se vsakic, ko je kaj podobnega lepijo novi in novi filingi, da se to okrepi.

Nasprotno. Ce je pa to ozavesceno in ze znamo zdravit te filinge, se pa ta gmota energije postopoma zmanjsuje. Ce ni bilo prevec hard, se lahko popolnoma zaceli.

Ce je bilo zelo dolgotrajno in globoko bolece, je pa samo zazdravljenje. Zmanjsevanje te gmote, s tem ko je ozavescena in jo zdravino s socutjem.

Jaz zdravstvene nimam. Je pa ta izjemno pogosta.

Moja je tipa "nasilja".. te vrste globoka, da mi je zaznamovala life in bo samo zazdravljenje. Vedno manjkrat se bo sprozila..z manjso jakostjo.. hitreje bo sla. Asociacije so zelo hitre.. na milimetre zaznavam jezo in napetost ljudi okrog mene.

Ravno ta teden si je ena sodelavka zastavila pretezko dnevno nalogo. Zaradi serije enakih in podobnih vprasanj naslovljenih nanjo, je imela potem hud izpad pred nami..na cca 20 ljudi se je lep cas drla, da je slo skozi vse stene. Zaradi silne energije smo se upogibali na stolih. Ni sposobna niti malo kontrolirat svoje jeze.

In ja.. je bila posledica zame, ki sem hiper senzibilna. Verjetno se za koga. Naslednje dni sem bila minimalno v sluzbi, ampak delala drugje.

Takrat me je spikalo kmalu zatem v prsih in sem se drzala za srce.. sem mislila, da me bo kap. Ne vprasaj skoz kak proces takole potem vsakic znova grem.

Podobno je z zdravjem.. ce je bilo kaj z nami, ko smo bili otrok..ali bliznjimi. Ce je bila neka drama okrog telesa.

Kako to, da si tako pozno dobil odgovore s pregledov? Za take stvari se jih splaca imeti zelo na hitro.. prek sklenjenih specialistov ali samoplacnisko. Ni vredno cakati. Ze za nekoga, ki ni nagnjen k tesnobi ni simple.

Gotovo tudi pridruzeni vzorci.. omenil si perfekcionizem. Verjetno bosta se kaj odkrila s terapevtko. Stvari se potem navezujejo se med seboj in delujejo kot celota..

Na dobri poti si v bistvu. Imel bos se moznost samospoznavanja in preobrazbe. Ko nam je tezko, smo najbolj motivirani.

Vse dobro :rozicodam:

Ali mislite da je 60 mg paroxata prevec? Mi lahko to povzroca dodatno tesnobo? Dejansko ne poznam nikogar, da bi jemal 60mg. Tudi jaz sem zadnjo epizodo mel 40 mg, pa se to v 1 letu zmanjsal na 20mg.

Tigris nič več se ne javiš. Je kaj boljše? lp

Malo je bolje, samo me se drzi. Predvsem zjutraj sem ful tesnoben. Sem ze kr zmatran od vsega..

Napredujes  :clap:

No da se javim, nisem nič boljši, tesnoba še vedno vztraja. Hodim k Dr.Dernovšek redno na kontrole imava tudi telofonske pogovore, ene vrste terapije.
Jemljem sedaj 100mg Zolofta 4 tedne in 30 mg Mirzatena 5 dni zvečer.
S psihoterapijo bom nadaljeval, takoj ko se finančno opomorem.
Je pa tko, da ne vidim več izhoda, vleče se 7 mesecev, splloh ne vem več kaj naresti. #x na teden hodim kao v gym spet, vsak večer sprehod, dnevno naredim več kot 10000 korakov. hodim v službo , da se vsaj malo zamotim. Pa ni nič bolje in tokrat sem res obupan, utrujen, razočaran, žalosten in nimam več moči tko naprej.

Tigris, mi je res hudo, ko to berem. Ja kaj pa dr. Drnovšek pravi?

Ribica

Ja da treba zdržat, potrpet,...
Jaz pa čist obupan že, utrujen od te borbe, družina maks trpi, žena trpi, jaz res ne zmorem več tko.
To ni življenje. A sem res tak fenomen, da mi tokrat nič od zdravil ne pomaga, bivša psihiatrinja mije rekla, vaše misli so močnejše od zdravil, pa kako je toi možno.
ŽIVOTARIM IZ MINUTE V MINITO

Je že kdo jemal kombinacijo Zoloft in Mirzaten. Berem na forumih, da se je mirzatena ful težko odvaditi, mi kar vliva strah. Zaenkrat neke hude izboljšave še ni. Toliko se že vleče, da je prisoten obup, žalost, jeza, tesnoba pa ne popušča. Ali bom kdaj še stari Tigris, pozitivec, poln energije, za akcijo,...

Pomoje da ne smes mesati zolofta in mirzatena ker pride do serotoninskega sindroma. Poznam nekoga ki je jemal mirzaten in mu je pomagal pri spanju in se ni tezko odvadil ker ta antidepresiv ni SSRI.

Valda Dr.Dernovšek ve kaj dela in tudi jaz poznam nekoga, ki jemlje to kombinacijo in mu je top.

Aha ok, nisem vedel, če mu/ji ustreza ta kombinacija potem je v redu. Pomoje je smiselna kombinacija ker zoloft moti spanec ampak mirzaten te dela zaspanega. Domnevam, da oseba jé zoloft zjutraj mirzaten pa zvečer pred spanjem.

Da se javim, da sem še zmeraj čist v k...., res ne vem koliko lahko še zdržim. Tesnoba ne popušča niti za milimeter. Očitno se moje življenje končuje, jaz ne morem več.... res ne

Te razumem.
Pri meni tudi tolče, vleče, stiska, boli. Čutiš po celem telesu, duši. Boli želodec, srce...
Žena ne razume in dodaja svoje frustracije.

Ampak je treba stisnit, ni druge. Jaz berem biblijo, me vsaj malo pomiri.

Mi pa ni jasno, zakaj noben od stroke ne govori o pomembnosti mikrobioma v naših prebavilih.
Baje, da ga imamo ljudje s tovrstnimi težavami totalka v razsulu. 95 % serotonina nastane in se skladišči v črevesju, 50 % dopamina. Vsi se ukvarjajo z možgani, vendar nekateri pravijo, da je problem v črevesju in povezavi med črevesjem in možgani - vagusom.

Namreč v našem telesu je 38 triljonov mikroorganizimov, kar je ful več kot celic. Nekje sem celo slišal, da naj bi AD-ji spremenili oziroma vplivali na koristne bakterije, viruse in gljive v črevesju....

Jaz bom delal na tem.
Vidim pa, da ni strokovnjakov, ki bi se ukvarjali naturopatijo, nutricionizmom in splošno podporo uravnovešenju mikrobioma. Vsi bi sam neko kemijo predpisoval.


Trenutno ti predlagam, da stisneš in zdržiš. Tudi tega stanja bo enkrat konec. Verjemi.

Pogovori se še s kom. Že to, da nekomu zaupaš in se mu odpreš, pomaga.
 

Nd zmorem vec, res ne.

Moje sočutje obema... :rozicodam:

Samo, da se spomnimo.. tesnoba ni nek vzrok, ki bi bil kot nek simtom in ga je treba odstraniti, likvidirati..

Tesnoba je samo posledica.. Vzrok je v tem, da se ne soočamo z vsebino ki je v ozadju.. In tam se ponavadi nahaja strah.. jeza.. zna biti tudi povezano s kako bolečino ali travmo.

Nekoč davno nazadnje smo kot otroci razvili ene mehanizme, ki so nam takrat pomagali preživeti. Ker takrat nismo znali drugače..

Ta energija potlačenega čustva...enostavno pač mora iti nekam... npr. v tesnobo. Lahko bi šla pa tudi kam drugam.. npr. v migreno.. itd. .. v fizično bolečino ali obolenje.  Tako je po svoje sreča.. da je točno tam, kjer problem je. Ker je morda lažje, kot da smo že razvili fizično simptomatiko.

Gre za to, da ozavestimo in se polno začutimo z vsem. Dobrodošla podpora je psihoterapija, ker res ni enostavno.. Za ozaveščanje.. in za učenje hendlanja s tem, kar še ne znamo.. kot tudi, da se naučimo malo drugačnih načinov hendlanja.

Ta pot ni enostavna.. ampak je čisto izvedljiva. Veliko lažje je v končni gazi biti npr. polno jezen ali v strahu, kot bit na polno v tesnobi ali depri.

Na neki točki je naš polni mehanizem tudi ozaveščen, ko bi mi podzavestno še vedno raje izbral tesnobo.. Takrat samo ozavestimo ta naš notranji poskus, da bi kompenzirali in se pripeljemo nazaj v čutenje.

Izvedemo nekaj takšnih ponovitev in zadeva je za nas naučena.

To je vsa resnica glede tesnobe ali depre.

Na tej poti spoznavanja.. ozaveščanja.. preoblikovanja.. spreminjanja..  je treba samo vztrajati. Kolikor dolgo je pač potrebno.

Vse naše vmesne male ali večje epizode so tako izkušnja, ki nas pelje v to, da povsem spoznamo naš manever in imamo kasneje polno možnost izbire.

Srečno :oki:

Kaj pa cem kaksno bakterijo ali karkol, da je anksioznost toliko odporna? Mr glave sem naredil in je bp. Je lahko kaksna bolezen kriva za tesnobo? Kaj vi menite. Kri sem vceraj dal in je vse ok, scitnica ok, bi moral se kaj pregladati...

Tigris.. se lahko prosim skoncentriras in zares preberes moje pisanje?

 Oče (60+ let star) je imel podobne težave kot jih opisuješ in izboljšalo se mu je, ko je začel piti dovolj vode, prehrano uredil podobno keto prehrani, nehal jesti sladkarije in piti kavo in alkohol, ter redno začel delati tiho molitev (https://www.youtube.com/watch?v=zjwvbidPcIk).

  V tistem času je bil veliko bolj miren, imel super pritisk, srčne težave (simptomi) so praktično izginile, da je spet postal fizično aktiven in obsesivne misli so skoraj izginile (vsaj po tem kar sem lahko videl).
 Žal ni sprejemal soočanja s preteklimi travmami in s časom ga je to spet vrglo na isto pot kot prej in iste težave kot prej so se spet pojavile. Tako da verjamem v učinkovitost ukrepov, ki jih je za en čas sprejel.

 Moram pa tudi reči, da ne poznam nikogar in tudi nikoli nisem še slišal za nekoga, ki bi premagal tesnobo, depresijo ipd. s psihoaktivnimi "zdravili" farmacevtske industrije. Poznam pa dosti primerov ljudi, ki se jim je življenje masovno izboljšalo s pravo prehrano, hidracijo in samopomočjo glede duševnih težav.

Meni so do sedaj vedno pomagala zdravila, tokrat pa ne gre in ne gre. Naj povem, da imam relativno zdrav način življenja, tudi, ko sem padel zopet v krizo sem ga imel, redno telovadil/treniral, ne pijem kave, nikoli skoraj alkohola, ne kadim, relativno zdravo se prehranjujem, v službi ni bilo nekih velikih stresov, pa sem na vodilnem položaju, tako da mi je prava misterija, zakaj se tokrat toliko dolgo vleče in zakaj je tako intenzivno.
Skoraj nemogoče za živeti, imam super psihiatrinjo Dr,Dernovšek s katero izvajava tudi psihoterapijo, pa ni pomaka niti za mm. Vsako jutro se mi začne nočna mora, čisto tesnoben, nemiren, ne morem funkcionirat, ne prepoznam se, to nisem jaz..... in koliko časa bom to še lahko zdržal, imel moči, vsi okoli mene trpijo.

 Saj to ti pravim, ta "zdravila" očitno ne zdravijo. V najboljšem primeru so oporna palica.


 Osebno sem ugotovil katere vrste hrane mi škodijo in to je odpravilo večino zdravstvenih težav, ki sem jih imel. Vso svojo mladost sem lazil od zdravnika do zdravnika in kasneje šel k posebno izurjenim ljudem za prehrano in nobeden od njih mi ni znal pomagati. Izgubil sem težo, a moje zdravstvene težave so se še poslabšale. Šele, ko sem sam začel počasi in potrpežljivo ugotavljati katera hrana mi škodi in katera ne sem sam prišel do rešitve. Ugotovil sem, da meni škodi zelenjava. V kolikor jo jem se mi pojavijo določeni simptomi, fizični in duševni. Morda moraš tudi ti ugotoviti ali je kakšna določena hrana, ki ti škodi. Samo moraš imeti za to potrpljenje, da postopoma spreminjaš prehrano in spremljaš kakšen vpliv ima nate.

Zadnjih sedem let sem poslušal veliko pričevanj ljudi, ki so iz od korporacijskega zdravstva priporočene prehrane prešli na keto ali mesno prehrano in doživeli znantne izboljšave v njihovem življenju (duševno in telesno). Zato sem ti tudi predlagal, da vsaj poizkusiš keto prehrano. V kolikor te skrbi kako bo vplivalo nate in imaš zaupanja vrednega osebnega zdravnika, lahko to spremembo v prehrani izvedeš pod njegovim/njenim nadzorom.


 Mi je res žal slišati, da ti je tako hudo. Edina psihoterapevtka, ki mi je kaj pomagala, je rekla da v kolikor ni izboljšave v 6 mesecih terapije je dobro menjati ali pristop/vrsto terapije ali pa psihoterapevta. Dosti je ljudi, ki se dobro razumejo z njihovim psihoterapevtom a se jim stanje ne izboljšuje in vseeno ostanejo pri istem človeku in istem pristopu/vrsti terapije še leta in leta, namesto da bi iskali naprej.

 Spremembe so dostikrat naporne, a le preko sprememb lahko pride do izboljšave, zato moraš vztrajati naprej in videti kaj ti lahko pomaga premagati trenutno stanje. Verjemi, da je možno izboljšati stvari.
 
 Glej, ne poznam tvojih konkretnih okoliščin, samo vem da večina nas išče več v življenju kot nam je dano. Zadovoljstvo in mir pa ne prideta iz pričakovanja tistega kar prihaja, ampak v vrednotenju tega kar imamo v tem trenutku. Naj bo to topel žarek skozi umazano okno, ali petje ptice na bližnjem drevesu, nasmeh ljubljene osebe, ali veselje psička, ko te vidi, vse to so stvari, ki osmišljajo življenje in ga naredijo vredno živeti. Mnogo majhnih, lepih stvari, ki se odvijajo pred nami vsak dan. Vsako uro, ki jo preživiš v svoji glavi namesto v trenutku, ki ga doživljaš je izgubljen za vedno. Uživaj v trenutku, v malih stvareh in stvari se bodo izboljšale.

Bravo trapez za pametne napotke.
Mi je zanimivo, da omenjaš spremembo prehrane, saj sem tudi sam prišel do podobnih zaključkov. Ne čist sam, ampak mi je to predlagala naturopatinja.
Tudi meni ADji nikoli niso pomagali v tolikšni meri, da ne bi "pljuval krvi" na psihičnem področju.
In žalostno je naslednje, da sem se sprijaznil s takim stanjem, ker nisem imel informacij o takšnih dietnih pristopih in naravnem zdravljenju z vnosom naravnih dodatkov, ki zdravijo čerevesni mikrobiom.

Jezen sem tudi na psihiatrijo, ki duševne bolezni obravnava zgolj kot kemijsko neravnovesje v možganih, kar pa je izmišljotina farmacevtskega lobija. Nikoli in nikdar mi noben ni omenjal pomembnosti črevesja in vagus povezave med črevesjem in možgani. Da vneto črevesje vodi do vnetih možganov, kar je lahko razlog za duševne težave.
Se pravi, spremeni prehrano, naredi vse da pozdraviš SIBO (pomeni Small Intestinal Bacterial Overgrowth), pozdraviš propustno črevo oziroma vneto črevesje. Priporoča se keto dieta, nekateri priporočajo celo mesno dieto.
In iz prehrane črtati sladkor, hidrogenirana olja (sončnično, repično, koruzno olje...), industrijsko predpripravljeno hrano (full processed food), belo moko, beli riž,....

tigris, ojoj, upam da se ti je izboljšalo, javi se