|
Naslov: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na nedelja, 15. april 2018 ura: 10:51 Pozdravljeni še enkrat,
sem dala v novo temo, če se kdo najde. Namreč opazila sem, da sem zjutraj, ko se zbudim obupana, boli me, strah itn. Čez dan oziroma proti večeru pa postanem druga, tista, ki ima občutek, da bo zmogla, pozno zvečer se pjača tesnoba, ampak mi je jasno zakaj, ker se bojim jutra.. Ali je to možno od višanja zdravil? Je kdo to doživljal? Lp Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: mina na nedelja, 15. april 2018 ura: 12:55 Mogoče je to, ker smo zjutraj pred novim dnevom in ne vemo, kaj nam bo prinesel. Vsaj anksiozneži s(m)o taki. Potem pa se preko dneva dvigne samozavest, ker v bistvu zmoremo. Zvečer pa spet dol, ker že razmišljamo o jutri, namesto, da bi podoživeli lepe trenutke dneva. Ni je večje napake razmišljati v prihodnost in ne živeti v sedanjosti.
Kar bo, pač bo. Nima smisla se obremenjevati vnaprej. S tem samo višamo svojo anksioznost in/ali depresijo. Poskušaj zjutraj uživati v kavi, zvečer pred spanjem pa obujati lepe spomine iz preteklosti. Meni je ful pomagalo. Naučila sem se, da ne razmišljam o jutri, ampak uživam v sedanjosti. Manj napetosti, manj anksioznosti, manj depresije. Včasih me je bilo tako strah dneva, da zjutraj najraje ne bi niti vstala... Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na nedelja, 15. april 2018 ura: 14:17 Hvala.
Z vsem tem si pomagam. Zdi se mi, da sama tesnoba ali sama depra se ni tak problem, toda ta strah neobvladljiv, ki se zraven pojavlja, ta me spravlja v obup. Včasih ga uspeh predihati ko pride val, spet drugič me potolče.. Racionalno vem, da vse misli in kaj če-ji, ki prihajajo zraven, samo stvari poslabša, toda ne morem si pomagati, me prevzame..pa je pol spet ok, pa spet pride itn. Tudi razumem vzroke, vsaj približno, nikakor pa jih ne obvladujem na čustveni ravni..kako se začne sploh spreminjati reakcija? (naj omenim , da že 4 leta hodim na psihoterapijo). Pa je spet udarlo kot strela z jasnega in se mi je vse podrlo. In potem vprašanja, kako naprej? kako naj štartam še enkrat proces k boljšemu počutju? Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: logpop na nedelja, 15. april 2018 ura: 15:37 Sanje in depresija sta vzrok za slabo jutranje počutje.
Sanje: Ena teorija je, da se ti vsako noč sanjajo moraste sanje, da si potem zjutraj zamorjena. Obstaja tisti pojav, da ljudje občasno vstanejo z "levo nogo". Včasih pa vstanemo dobre volje. Razloga ne vemo. Jaz pri sebi to opažam. Depresija: Značilnost slabega jutranjega počutja je tudi depresija, ko se nimaš česa veselit v dnevu. Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na nedelja, 15. april 2018 ura: 15:52 Trennutno tut spim slabo, se zbujam, ampak v razmakih prespim do jutra, recimo 7h. Pol pa se začne.
Ne bi mogla rečt, da se ničesar ne veselim, samo me strah prevzame, da se sploh tako počutim. klasičen začaran krog. Sam v tistem momentu je pa kriza taka, da sploh ne morem verjet, da me tako preplavi ... Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: logpop na nedelja, 15. april 2018 ura: 15:59 Vprašanje je ali je kriv spanec ali jutro. Lahko narediš poskus. Ne it spat eno noč ali pa iti spat podnevi in vidiš, če se zbudiš slabe volje vsakič ne glede na čas dneva. Kaj je vzrok za slabo počtujeje je lahko ugotovit, težje je ugotovit, kako to popravit, še težje pa dobit voljo spreminjat stvari.
Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: Ribica na nedelja, 15. april 2018 ura: 16:02 Jutranje slabo, obupno, bedno ...in kar je še takih pridevnikov, počutje je "normalni" del depresije. Zakaj je tako, ne vem, je pa bilo vedno tako. Popoldne in proti večeru se nato počutje izboljšuje do nekako znosnega. Tako, kot bodo pričela prijemati zdravila in se bodo pričeli izboljševati tudi drugi znaki depresije, se bo počasi izboljševalo tudi jutranje počutje. Za primerjavo ti bom opisala, kako je to potekalo pri meni, ko sem se pobirala iz globoke depresije, da boš mogoče lahko ocenila, kje si ti.
Pri meni je bil vrstni red ob uvajanju AD-jev in hkratnem suportu s Helexom nekako tak: - najprej se je pričelo izboljševati spanje (da sem vsaj 4 do 5 ur na noč prespala), pred tem skoraj nič; - nato se je pričel izboljševati apetit, da sem sploh kaj lahko pojedla, v glavnem lahke stvari z neizrazitimi okusi in šele nato čez čas postopoma običajno hrano; - v nadaljevanju sem postopoma dobila toliko energije in volje, da sem zmogla kratek sprehod po ravnini. Kakšni vzponi, hrib ali kolo niti slučajno še ni prišlo v poštev; - naslednja faza je nastopila, ko sem zmogla v enem kosu prebrati eno stran v knjigi ali članek v časopisu (pred tem nisem bila sposobna koncentracije za več kot nekaj stavkov). - nekako v istem času sem opazila, da imam tudi zjutraj ko vstanem, za kanček več energije, vendar me je še vedno grozljivo stiskalo v grlu, prsih, glavi... kar je popoldne in prosti večeru počasi izzvenevalo. Šele zvečer sem občutila kratko olajšanje od teh simptomov, ki so se naslednje jutro spet vsi vrnili nazaj; - cca. pol leta je trajalo vse to, ko sem šele opazila neko generalno lajšanje vseh opisanih simptomov - so sicer bili še vedno vsi prisotni, vendar v manj boleči meri. Pri depresiji je zelo značilno tudi nihanje v smislu, da se kak dan, dva ali tri že počutiš ful dobro, si že misliš - to je to, na boljše mi gre... pa te spet zabije nazaj za kak teden, kot da bi šla za nekaj korakov nazaj... To te ne sme sesuti, to je del procesa. Pomembno je, da ko pogledamo celoto v nekem časovnem obdobju, vidimo napredek. Vem, kako hudo je to. Zato je potrebno v procesu zdravljenja gledati vsak dan kot zaključeno celoto, si zvečer reči: še en dan sem uspela preživeti, ne pa razmišljati o tem, kaj bo - jutri, čez en teden, kako bom do takrat.... misliti samo na tisti dan in vsake toliko pogledati nazaj - ker takrat se vidi, da vseeno napredujemo. Jaz sem bila v tako globoki depresiji, da sem normalno zafunkcionirala nekako v treh letih po začetku terapije z AD-ji - to pomeni, da nobenega od zgoraj opisanih simptomov več nisem imela. Ne premlevaj neprestano, zakaj se ti je (spet) zgodilo in sprejmi, da za nekaj časa potrebuješ zdravila. Zdravila so za to, da ti bo lažje ti čez vse to. Ko bodo te faze mimo, se boš odločala, ali jih boš ukinila in kako naprej. Vse bo še dobro. Ribica Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na nedelja, 15. april 2018 ura: 16:04 Ja ta volja za spreminjat, tu je caka tudi pri meni še zaenkrat. Najbrž bo to slaba samopodoba in nezaupanje vase. Kot, da bi nekaj blokiralo pri tem. Dvomit začnem v lastne sposobnosti in se naslanjam še vedno na druge ( v tem primeru na tablete). Čeprav dobro vem, da sem se iz prejšnje krize skoraj da ne sama izvlekla s pomočjo psihoterpije, bila sem na vzdrževalni dozi AD, sploh nisem jemala terapevtskega...
Kaj tukaj nardit, se sprašaujem. Bo to ko se bom nehala bat teh stanj..hm Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: logpop na nedelja, 15. april 2018 ura: 16:09 Mogoče se bojiš izzivov v dnevu, ker nimaš zaupanja v svoje sposobnosti in od tod pride jutranji strah.
Ja strah se zna zakoreniniti pod kožo. Je v bistvu podoben kot depresija, da paralizira človeka, da živi kot rastlina, neopazno, boječe, namesto da bi polno živel. Jaz imam v bistvu najraje ljudi, ki me znajo motivirat in ki me ne strašijo pred težkimi izzivi. Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na nedelja, 15. april 2018 ura: 16:11 Ribica, hvala..
največji paradoks je to,, da sem zase vedno mislila, da je anksioznost. Spanec se mi je poslabšal odkar sem zvišala dozo..za jutra pa je najbrž tudi anksioznost značilna. Sicer pa konec koncev je brezveze premlevat kaj je to, v glavnem to so senzacije, ki jih doživljam... Ne morem pa zagotovo reči, kaj je moja prtljaga, kaj pa dela višanje AD. Upam, da mi vsaj mal olajša ad te stiske. Logpop, ja, sicer sem v zadnjem letu dobila kar nekaj dobrih izkušenj glede zaupanja v lastne sposobnosti..Je pa pri meni zakoreninjen ja.. Celo otroštvo v vatko ovita,... Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: logpop na nedelja, 15. april 2018 ura: 16:12 Ja starši radi strašijo svoje otroke pred svetom. Zelo škodljivo.
Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: ThinkPink na nedelja, 15. april 2018 ura: 18:37 Kaj pa, če zjutraj vzameš kakšen Helex? Dokler ne bo vsaj približno znosno...
Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na nedelja, 15. april 2018 ura: 18:39 Bi lahko ja, nevem zakaj se tako otepam..bojim se zasvojenosti...js sam upam da prime višja doza...
Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na nedelja, 15. april 2018 ura: 18:42 Danes sem vzela 9 dan višjo dozo..
Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: Nives na nedelja, 15. april 2018 ura: 18:59 Jutranje slabo, obupno, bedno ...in kar je še takih pridevnikov, počutje je "normalni" del depresije. Zakaj je tako, ne vem, je pa bilo vedno tako. Popoldne in proti večeru se nato počutje izboljšuje do nekako znosnega. Tako, kot bodo pričela prijemati zdravila in se bodo pričeli izboljševati tudi drugi znaki depresije, se bo počasi izboljševalo tudi jutranje počutje. Za primerjavo ti bom opisala, kako je to potekalo pri meni, ko sem se pobirala iz globoke depresije, da boš mogoče lahko ocenila, kje si ti. Pri meni je bil vrstni red ob uvajanju AD-jev in hkratnem suportu s Helexom nekako tak: - najprej se je pričelo izboljševati spanje (da sem vsaj 4 do 5 ur na noč prespala), pred tem skoraj nič; - nato se je pričel izboljševati apetit, da sem sploh kaj lahko pojedla, v glavnem lahke stvari z neizrazitimi okusi in šele nato čez čas postopoma običajno hrano; - v nadaljevanju sem postopoma dobila toliko energije in volje, da sem zmogla kratek sprehod po ravnini. Kakšni vzponi, hrib ali kolo niti slučajno še ni prišlo v poštev; - naslednja faza je nastopila, ko sem zmogla v enem kosu prebrati eno stran v knjigi ali članek v časopisu (pred tem nisem bila sposobna koncentracije za več kot nekaj stavkov). - nekako v istem času sem opazila, da imam tudi zjutraj ko vstanem, za kanček več energije, vendar me je še vedno grozljivo stiskalo v grlu, prsih, glavi... kar je popoldne in prosti večeru počasi izzvenevalo. Šele zvečer sem občutila kratko olajšanje od teh simptomov, ki so se naslednje jutro spet vsi vrnili nazaj; - cca. pol leta je trajalo vse to, ko sem šele opazila neko generalno lajšanje vseh opisanih simptomov - so sicer bili še vedno vsi prisotni, vendar v manj boleči meri. Pri depresiji je zelo značilno tudi nihanje v smislu, da se kak dan, dva ali tri že počutiš ful dobro, si že misliš - to je to, na boljše mi gre... pa te spet zabije nazaj za kak teden, kot da bi šla za nekaj korakov nazaj... To te ne sme sesuti, to je del procesa. Pomembno je, da ko pogledamo celoto v nekem časovnem obdobju, vidimo napredek. Vem, kako hudo je to. Zato je potrebno v procesu zdravljenja gledati vsak dan kot zaključeno celoto, si zvečer reči: še en dan sem uspela preživeti, ne pa razmišljati o tem, kaj bo - jutri, čez en teden, kako bom do takrat.... misliti samo na tisti dan in vsake toliko pogledati nazaj - ker takrat se vidi, da vseeno napredujemo. Jaz sem bila v tako globoki depresiji, da sem normalno zafunkcionirala nekako v treh letih po začetku terapije z AD-ji - to pomeni, da nobenega od zgoraj opisanih simptomov več nisem imela. Ne premlevaj neprestano, zakaj se ti je (spet) zgodilo in sprejmi, da za nekaj časa potrebuješ zdravila. Zdravila so za to, da ti bo lažje ti čez vse to. Ko bodo te faze mimo, se boš odločala, ali jih boš ukinila in kako naprej. Vse bo še dobro. Ribica6 Ribica, moj poklon tvojim hudim preizkusnjam in zmagovitim izkusnjam!! :rozicodam: Cestitke tudi za ukinjanje Ad-ja! Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: Ribica na ponedeljek, 16. april 2018 ura: 09:03 Hvala Nives,
tokrat imam veliko upanje, da mi uspe. Zaenkrat sem (še vedno) o.k., čeprav že teče drugi mesec brez AD-jev. Doslej (ob nekaj predhodnih poskusih) še nikoli ni bilo tako, počutje je pričelo padati in simptomi depresije so se začeli vračati takoj po prenehanju ali pa že ob zniževanju doze. Bojim se samo, da me kakšne druge težave ne bi zabile tudi psihično nazaj - imam kar nekaj resnih ortopedskih problemov in s tem povezanih bolečin (lani 2 operaciji, letos me čaka še ena) in vse to tudi lahko vpliva kot stresor... Včasih me ponoči zagrabi tak grozen občutek in takrat si pomagam z avtogenim treningom. Zaenkrat deluje. :) Pozdravček vsem... Ribica Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: Nives na ponedeljek, 16. april 2018 ura: 09:05 Kar tako naprej! ;D Bravo!
Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: ThinkPink na ponedeljek, 16. april 2018 ura: 10:53 Bi lahko ja, nevem zakaj se tako otepam..bojim se zasvojenosti...js sam upam da prime višja doza... Saj si primerno razporediš, npr. zjutraj polovičko in nato po potrebi opoldne še eno, popoldne in zvečer pa probaš brez, glede na to, da praviš, da je samo zjutraj problem. To jemlješ kakšen teden, nato zmanjšuješ, npr. samo še zjutraj, opoldne več ne, kasneje tudi jutranje več ne boš potrebovala. 1. rundo depresije sem Helex jemala kakšen mesec, tako po potrebi, v 2.rundi pa cca 14dni, ker smo ravno v mojem najhujšem stanju imeli planiran dopust (probaj reči otrokom da ne grejo na morje zaradi mame :)) - takrat mi je to predstavljalo blazen stres...pot, pakiranje, adijo živci, mogla sem vzdrževati normalno vzdušje zaradi otrok, tako da sem zjutraj vzela polovičko in še po potrebi po kosilu, nato sem bila popoldne ok. Pa še kljub AD sem se držala načela - eno pivce za živce :) Res pa je,da sem po Helexu imela čuden občutek...strahu več ni sicer ni bilo, sem pa bila kot rahlo zadeta, brez prave energije. Pač jemlješ po zdravi pameti, ko je najhuje, nato postopoma opuščaš. Po mojem ob takšnih nizkih dozah - 2 polovički, torej 0,25 mg, ne moreš biti odvisen, če jemlješ samo, ko je hudo. Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na ponedeljek, 16. april 2018 ura: 11:05 Hvala ti. Res je, se pa vseeno nekak probam prebit brez, bom pa vzela, če bo ress ampak ress nevzdržno..Recimo zdaj se počutim, kot da mi tovornjak sedi na prsih..najhujs je takrat, k je strah zravn, takrat bi rabla helex.
Se mi zdi, da sem zdaj res padla na relana tla, da se ne morem zanašat na tablet, ker v sebi sem se vedno, pa tudi dans. Ampak realnost je drugačna..težko za sprejet, pa vendar..Ta strah in presodek jemati ad več let me ubija, ali pa celo misel forever..uf..Pa potem fantazije, da naslednji kolaps pa bo itak un, da ne bom mogla vstat iz postelje, tega se najbolj bojim.. Ali pa verjeti, da se naslednji kolaps ne bo zgodil, zato ker delam na tem..to so vse misli, ki mi rojijo po glavi in potem strah pred izgubami... Vem, da se s temi mislimi naj ne bi obremenjevala zdaj, ampak ko sem v krizi, me preplavijo.. Lahko bi pisala, so pa vedno ena in isti strahovi, pred 4 leti je bilo isto.. Več je dejavnikov, ampak ta vzrok, ki me potegne dol, nikakor da ga začutim, in se ga neham bat.. Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na ponedeljek, 16. april 2018 ura: 11:33 Razmišljanje: ko sem leta nazaj končala s takratnim partnerjem, sem šla skozi isto kot zdaj..pa niti pomislila nisem, da grem do psihiatra, ker je šlo za prebolevanje, ker je bila okoliščina znana..
Zdaj, ko pa izvira iz mene (na zunaj življenje dobro), ko se nimam ničesar za oprijet, pa cela štala. Danes sem jezna! Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na torek, 17. april 2018 ura: 10:40 Pišem, ker moram dati ven...
Danes imam spet bol tesnobno jutro, včeri je bilo malo bolje. Nekako sem ujeta v razmišljanje, v razmišljanje kaj zaboga se premakne, da je v enem dnevu kar naenkrat vse drugače. Priznam, kazali so se neki stresorji že prej, vendar jim nisem polagala preveč pozornosti. Saj navsezadnje se mi ne da analizirat vsakega slabšega počutja, ker utrudi človeka. Pa to je tudi narava človeka, da se počuti kdaj slabše, kdaj mal tesnoben, kdaj brez volje..to je lajf..ampak očitno bi morala jaz temu namenjati več pozornosti..kako to, da nisem opazila, da tonem..Identična zgodba, kot 4 leta nazaj...isti simptomi,, ista vprašanja, iste grozne misli, In zdaj spet od začetka na novo, ali morda od polovice naprej? Nevem.... Ja, naredila sem nekaj premikov, nisem več nevedna, vendar da se zdaj tako počutim. Potem se pojavijo še občutki krivde, pa saj je vse ok, jaz pa trpim. Utrujena od vseh nerealnih misli, ujeta v prihodnosti..Utrujena od psihoterapije, psihoterapija boli,, utrujena od premlevanja... A se res nimam rada, a je moja samopodoba res tako nizko?..Vse se sprašujem.. Ja imam podporo od ljudi, ki jih imam neizmerno rada..vendar so stvari in teme, ki so za na terapijo. Zakaj se tudi moji sestri to dogaja? (sicer v blažji obliki)..Bo neki na tem, da marsikaj pohopsamo iz familije...ampak to so globoke plasti duševnosti. Še bi lahko pisala... Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: Nives na torek, 17. april 2018 ura: 11:09 Ti kar piši....samo, da daš ven iz sebe... :051:
sčasoma boš dobila svoje odgovore na svoja vprašanja ;D :rozicodam: Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na četrtek, 19. april 2018 ura: 09:17 Mičkn je bolje..prepričana sem, da so za stanja dneve nazaj bili krivi Ad-ji..ne za celotno, ampak da je bilo tako močno izraženo, ker sem ob jutrih mislila, da me bo konc. Nevem al je k mojemu počutju doprineslo eno odkritje na terapiji, ki mi je dalo nekaj novega, ali so dejansko zdravila prijela takooo hitro. Nimam pojma, in rekli boste, naj se s tem zdaj ne obremenjujem.
Ampak jaz se obremenjujem, ker bi si tako želela, da je to posledica terapije,ne pa Ad-ja..čeprav tega ne bom nikoli vedela, mogoče sem prehitro reagirala, ampak tako sem se ustrašla.. še vedno se težko sprijaznim s tem, da jem zdravila (ker se bojim, da mi bodo uničila možgane, ja preveč sem prebrala). Morala sem dat tole ven. :) Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: ThinkPink na četrtek, 19. april 2018 ura: 12:01 Poznam ogromno ljudi, ki so že leta na ADjih in jim možgani zelo dobro delujejo. So uspešni na več področjih. Brez ADjev bi bili verjetno samo kup živčnih razvalin.
Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na četrtek, 19. april 2018 ura: 19:23 Ja, to je posledica mojega nezaupanja in hkrati razočaranja, da se spet tako počutim. Kljub temu, da je morda mičkn bolje, imam danes kr močne napade tesnobe. Prav zalotim se, da bi spet najraje postavljala ena in ista vprašanja okol tablet, pa uno, pa tretje, pa stranski učinki ..Pa saj pod tole čustveno bolečino se mora nekaj skrivati.. Kaj je to? Kaj me ustavlja? Ali so potlačena čustva? Toliko vprašanj in strahu. Vedno se spomnim svojega stanja, tistega, ko mi gre dobro in vem, da je lahko tako. Ampak ta del mene zdaj mi je težko sprejet, ta prestrašen otrok, ki se ustavi in kriči po pomoči.
Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: Nives na petek, 20. april 2018 ura: 09:05 Otrok je prestrašen, ker se ne počuti varen in želi zaščito. Ta zaščitniški del je pa potlačen in odrinjen nekje v nezavednem. Ko se boš počutila bolj varno s seboj, baš lahko zaživela.
Sliši se zelo enostavno, ampak očitno ni... :kiselnasmeh: Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na petek, 20. april 2018 ura: 09:16 Nives,
ja, se strinjam. Kot da bi me sililo nekaj v to, da ta zaščitniški del spoznam, mu pustim, da je tukaj, da zmore. Ljubezen do sebe, sočutnost do sebe...se mi zdi, da prej to zmorem do drugih. Sebe pa kot, da dajem v položaj, da se mi more pomagat. Ja, niso lahke stvari.. je možno, da si nekaterih stvari ne priznam, nevem.. Spet se iščem, poskušam ostajati mirna kokr se da. Mirna z nemirom. Danes je 14 dan povišane doze, še vedno mam stranske in povečano tesnobo, nevem al čem vztrajat. :rozicodam: Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: Nives na petek, 20. april 2018 ura: 09:25 Po mojem je za vztrajat.. :pomezik:
S terapijo pa tudi, ker ne gre na hitro... :oki: Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na petek, 20. april 2018 ura: 09:30 S terapijo vsekakor in prekleto dobro vem, da ni bližnjice. Zanimivo, da ko sem bila ta teden na terapiji in smo govorili o nečem, kar je moja rana, sem bila potem cel večer mirna..Ampak telo spet začne po svoje drug dan.. Tudi v teh štirih letih mi je zelo pomagala. Moram verjeti. Potem pa se ujamem, da me je strah, kaj če mi niti terapija ne more pomagat? ah..otežujem si, vendar ne zanalašč.
Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na ponedeljek, 23. april 2018 ura: 12:40 17 dan na višanju..ali je sploh pomembno? Zakaj se en del mene toliko naslanja na Ad?
Še vedno zavita v depresivne občutke in tesnobo.. Veliko sem prebrala ta vikend, ja o depri in anksioznosti..Po eni strani vidim upanje, po drugi pa strah, da se men nikol ne bo popravilo stanje, da bom celo življenje v takšnih ali drugačnih stanjih..in na tabletih.. Potem berem neke statistike, da če imaš dvakrat zlom, ga boš ziher imel še tretjič in četrič itd... Včasih je dobre internet pa forumi, včasih pa si zaradi tega še več simptomov prikličem... Včasih čutim, da me nekaj blokira, da bi naredila še nekaj korakov do dolgoročnega izboljšanja.. A se res ne trudim dovolj..a je res vse tako globoko v meni, zakoreninjeno.. Malo zmedeno pisanje, vendar lajšam si dušo... Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na ponedeljek, 23. april 2018 ura: 20:02 Danes mi je res hudo.. Bila sem na dolgem pogovoru pri psihiatru..Sprejet dejstvo, da je trenutna kriza izven mojega racia in da vse, kar lahko naredim je, da sprejmem in sem nežna do sebe. Rekel mi je naj grem nazaj na cymbalta 30 zaradi hujšanja (shujšala sem ene 5 kg v teh 14 dneh, če ne več) in vseh dodatnih simptomov.
In če bo neznaosno, da bi raje zamenjal AD, da se ustavi to trpljenje. Žalostna sem :'( Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: tigris na torek, 24. april 2018 ura: 08:52 Betula vedi da vse kar doživljaš doživljam tudi sam, včeraj zvečer sem bil ok in vsi ti občutki zginejo danes zjutraj pa vse jovo na novo. Obljubil sem si da bom telovadil vsako jutro, pa ne gre, spim do sestih zjutraj in takrqat se vedno kot ura zbudim, potem se pa začne stiskanje v prsih, tesnoba, vsaj s kolesom že par dni hodim v službo, danes grem na šmarno, čeprav me vse boli od tesnobe. groza res.
Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na torek, 24. april 2018 ura: 09:08 Ja pr men se tut zvečer pomiri, zjutraj pa spet vse od začetka. Kortizol-hormon stresa je zjutraj najbolj povečan.. Pomembno je, da se ne ustaviva, čeprav trpiva. Js se tut trudim vsak dan gibat, pa pozitivno mislit. Ni druge.
Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na torek, 24. april 2018 ura: 13:15 Jaz bom poslušala navodila psihiatra in šla nazaj na 30mg cymbalte. Mogoče bom zafrknila, nevem. Trenutno me obliva strah in vse te misli. Res ne vem kaj naj. Rekel je, da je tudi možnost da menjava. Nevem, nisem pametna. Sebi ne zaupam dovolj, da bom zmogla brez prebrodit krizo. Včasih si misli, ne da se mi več s to kemijo, po drugi strani pa zakaj pa ne, če mi je lahko bolje. Tako sem razklana na pol, neodločna..
Ali lahko imam odtegnitvene po 17 dneh večjega odmerka in da grem spet na manjšega? uff Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: tigris na torek, 24. april 2018 ura: 13:27 Jaz ti ne znam nič pametnega povedat, ker tudi sebi ne znam pomagat. Tisoč enih dvomov, vprašanj...
Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na sreda, 25. april 2018 ura: 12:20 Živijo,
kljub vsemu se bom ravnala po nasvetih psihiatra. Zdaj sem drugi dan spet na prejšnji dozi, mislim, da mal čutim, da sem znižala in da ne bo dolgo rajalo. Je res, da je tesnoba v vsakem primeru prisotna, zdaj niti ne vem, kaj jo povzroča, ali je dejansko spet tako močna ali pa je od nižanja. Stiskanje grla je definitivno od tablet pri nižanju in višanju. In tisti prvi teden po višanju so bila definitivno zdravila, ker kaj takega pa še ne.. Zato je v redu, da ne delamo sprememb na hitro, ker smo še v večjem zosu. Nočem se zdaj krivit, ustrašla sem se in takoj posegla po višanju. In zdaj spet nižanje..Mogoče sem se odločila tako tudi zato, ker mi cymbalta povzroča bruksizem in poka mi čeljust.. Kakorkoli, zdržat moram. Zdaj mi je naprimer slabo, grlo mi stiska. tesnoba in strah na najvišji stopnji itn ??? ..upam, da se to v naslednjih dneh umiri, saj nisem bila na večji dozi dolgo... Zdaj si bom dala malo časa in bom potem videla kako naprej. Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na četrtek, 26. april 2018 ura: 09:20 Zgleda, da tole postaja nekakšen kotiček za moje razmišljanje in za lajšanje stisk. Morda se nekatere moje misli ponavljajo, toda trenutno se s tem soočam, to čutim..Bi rekel človek: dal bi vse na svetu, samo da me psiha ne matra, govorim v patološkem smislu, ne o samem življenju. Nikoli nisem pričakovala niti ne pričakujem, da ne bo tesnob, strahov, depresivnih občutkov, to je življenje in to sprejmem popolnoma..
Saj sem na nek način sprejela tudi, da bom danes čez dan spet bila bitko s strahovi in da se bo zvečer pomirilo in najbrž bo tako tudi naslednje dni. Toliko kolikor je "žalostno", mi stanje čez dan postavlja veliko vprašanj oz se še vedno čudim, da je možna razlika med počutjem čez dan in zvečer. Ta dinamika stiske in olajšanja, strahu in poguma, nemoči in volje, nezaupanja vase in zaupanja, tablete ja in tablete ne . Ta tanka meja, ko govori "depresija" ali kakor koli že temu rečemo in tista jaz, ki se ne boji življenja. Ja, to vse sem jaz, hkrati, sem celota. Celota kot dan, kot mesec, kot letni čas, kot leto z vsemi obrazi. Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: Lost na četrtek, 26. april 2018 ura: 10:53 Kako obvladovanje anksioznosti poraja še več anksioznosti
Neprijetna čustva (emocije) so običajen razlog za iskanje psihoterapevtske pomoči, saj so sestavni del medosebnih odnosov in različnih življenjskih okoliščin. V psihologiji nas kognitivne in funkcionalne teorije emocij učijo, da imajo čustva v človeški zgodovini in v posameznikovem življenju prilagoditveno vlogo. Evolucijsko gledano bi človek težko preživel, če ne bi poznal na primer čustev jeze, strahu, ljubezni itd. Če se sprehajam po savani in zagledam leva, mi strah pomaga, da splezam na bližnje drevo in se tako zaščitim pred nevarnostjo. Ko moje gnezdo napade plenilec, je nujno, da se razjezim, pobesnim ali doživim sovraštvo do vsiljivca, saj se s tem telo nabije z energijo, ki jo potrebujem za obrambo. http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=673&Itemid=2 Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na četrtek, 26. april 2018 ura: 11:23 Hvala Lost,
"V psihoterapevtski praksi se pogosto izkaže, da težava izzveni, ko človek opusti poskuse reševanja. hmm, zanimivo. " Tak feedbeck sem dobila že na terapiji. Ja, ko me prime najhujše, sem obsedena z reševanjem, šit! Mi je dalo za misliti. Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: ThinkPink na četrtek, 26. april 2018 ura: 14:05 Morda pa zjutraj, ko ti je najhuje in gredo samo negativne misli po glavi uvedeš kakšno rutino, da ti umiri misli, npr. tek, hitra hoja, sprehod...
Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na četrtek, 26. april 2018 ura: 14:54 :rozicodam:
Morda pa zjutraj, ko ti je najhuje in gredo samo negativne misli po glavi uvedeš kakšno rutino, da ti umiri misli, npr. tek, hitra hoja, sprehod... Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na petek, 27. april 2018 ura: 12:42 Danes sem se že čudna zbudila, pa se je slabo počutje kar stopnjevalo. Najhujš je, ker je zdaj vse zmešano. Pojav teh občutkov, višanje za dva tedna, pa spet nižanje cymbalte. Skupek vsega, nemoči, volje, fizičnih simptomov, ki nevem al so dejansko moje stanje al tole spreminjanje vnosa kemije..Ne glede na vse, moram zdaj 10 dni zdržat, da te kemijske spremembe naredijo svoje, pol se pa itak spet začne psihoterpija in tudi psihiater bo na dosegu, da vidim kako naprej.
Univerzalnega recepta ni, vsi to dobro vemo, sploh tukaj na forumu.. Poskušam si pomagat koliko gre. Me pa strahovi preplavijo in potem sem v krču..En trenutek je lahk ok, drug pa neznosen. In čeprav vem, da bo neznosen trenutek minil, se ko sem v tem trenutku bojim, da nikoli ne bo bolje.. Zgleda, da mi mal pomaga to pisanje tukaj..Mogoče zato ker sem razumljena.. ??? Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: logpop na petek, 27. april 2018 ura: 16:22 Pisanje nekomu, ki zna poslušat je največ vredno. Zviša ti počutje, počutiš se dobro glede sebe. Drug način kako si zvišat počutje in s tem znebit se psihičnih težav je pa da si zapisuješ zaporedja akcij, ki ti dajo užitek in vsak dan narediš čimveč takih zaporedij.
Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na petek, 27. april 2018 ura: 16:35 Hvala Logpop, res je.
Ampak včasih kar ne morem iz svoje glave in razmišljanj, takih in drugačnih, pa branja na internetu, ki dobro vem, da se pol še hujš počutim, ker se primerjam s popolnimi neznanci in si zamišljam najbolj črn scenarij, ki je možen.. Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na ponedeljek, 30. april 2018 ura: 11:13 Danes imam spet krizo, stiska, boli.. Sicer se te dni nisem toliko obremenjevala s simptomi, sem pa včeraj razmišljala o enem vzroku, ki se mi zdi, da je povečal simptomatiko. Morda se s temi čustvi še sploh nisem soočila, morda mora bolet..Nekako sem vedno bežala od teh čustev, od tega spoznanja. Sej nikoli ne bomo vedeli zagotovo, kaj je tisti vzrok, ki se je razpršil na vse nivoje naših življenj.
Lahko pa iz preteklosti sklepam, da gre za to. To je globoko v meni in ni čudno, da se še kar pojavlja v vseh svojih barvah. Ampak že samo delo s temi čustvi me straši. Zato tudi na psihoterapiji boli kot hudič, vedno ko o tem govorim. In ta občutek me vedno povleče nekam nazaj. Kot da bi v teku življenja vedno pritisnila na zavoro, ko hočem zaživet, zaživet svoje odraslo življenje... Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: Aslan na ponedeljek, 30. april 2018 ura: 11:34 Betula ko te berem se mi zdi, da ubistvu veš na čem je treba delat.
Pogumn se sooči s čustvi ... po male korake ... vztrajno in zanesljivo... Citiraj Kot da bi v teku življenja vedno pritisnila na zavoro, ko hočem zaživet, zaživet svoje odraslo življenje... Držim pesti da zaživiš svoje odraslo živjenje!Svoboda - živet sebe - razvijat sebe ... :wav: Tole tko nasplošno napišem ... ne glede na tvojo zgodbo: Pogoste se depresija/tesnoba prikradeta zaradi krivde, zaradi separacij od družine, strah pred odraščanjem in sprejemanjem ogovornosti zase... Ko bi ptiček poletel iz gnezda ga nekaj ali nekdo blokira, ne malokrat so to prav starši, ki jim paše imet "nebogljenega otročka ki jih potrebuje (pri 30 letih)" doma. In otrok čuti "krivdo" pred tem da starše zapusti. Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na ponedeljek, 30. april 2018 ura: 11:59 Aslan, kako resnično. In hkrati zastrašujoče,..
Pa koliko sem že razglabljala o tem na terapiji, pa vendar si nikoli nisem dovolila čutiti, zakaj? Ker boli... Ja veliko krivde čutim, sploh ko mi pihajo na dušo (mama). In vsakič ko mi uspe, uspe na kakšnem področju v življenju, občutim krivdo. In pri vsaki stopnički-prelomnici, zase, za svoje življenje, občutim krivdo. Tudi krivda ima potem svoje obraze... Uf še je materiala za terapijo.. Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na četrtek, 03. maj 2018 ura: 11:10 Nekako se je pomirilo stanje glede višanja in nižanja cymbalte. Zdaj sem 30 mg, kar bi naj bila vzdrževalna doza. Šele zdaj vidim, kako sem se ustrašila simptomov, kljub vsemu delu na sebi. Ja simptomi so tukaj, v vseh svojih oblikah, toda...razmišljala sem te dni in se spraševala, ali je sploh mogoče, da kljub uvidom, kje tiči izvor stisk, kaj poganja cel ta mehanizem, simptomi sploh lahko izginejo? Se pravi ta "pohabljen" čustveni in miselni odziv? Ali je 4 leta terapije premalo, da se simptomi ne bi več pojavljali v taki intenziteti? S tem mislim, ko ne gre za neke prelomne in večje spremembe, npr. smrt, razhod, itn..
Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na torek, 15. maj 2018 ura: 10:07 Spet se malo javljam. Danes sem slabo spala, mogoče je krivo vreme :) Nekako mi uspe opravljat vse obveznosti, spim sicer še kar ok, en dan je ok, drug dan spet težje. Niha.. Brala sem te dni zapise par ljudi tukaj na forumu, ki se niso odločili za Ad-je. Zakaj? Ker sem v dvomih ali naj posežem po drugih Ad-jih..V dvomih sem zato, ker tudi ni ves čas hudo, tudi ko pride najhujša kriza (če ste me brali ste videli, kako prestrašena sem bila), nekako mine. Hmm, enkrat bom se že morala odločiti in stati za odločitvijo :o
Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: PESEM na torek, 15. maj 2018 ura: 13:21 Ja, eni s tableti, drugi brez. Jaz sem 1,5 leta jedla Paroxat. Ker sem bila bolje, sem potem nehala- po dogovoru z zdravnico. Je bila zame to zelo težka odločitev. Ker sem se bala, kaj če bom morala spet tablete jemat, je bilo pa prvih nekaj dni skoraj neznosnih, tako da - strah me je ponovnega jemanja.
Sedaj vztrajam približno 1 leto brez. Včasih si mislim, bolje bi bilo z zdravili, je nakako lažje. Čeprav, če pomislim, se je tudi takrat pojavljala tesnoba, se je pa nisem tako ustrašila. Sedaj so pa vzponi in padci, ampak nekako rinem. Želim ti veliko poguma, kakorkoli se boš odločila. Aja, jaz pa sicer obiskujem tudi psihoterapijo, vse sorte berem... Najbrž nas najbolj hromi ta strah pred tesnobo- kaj če bo še hujša, pa je ne bom mogla ustaviti, kaj če se mi od tega zmeša, kaj če, kaj če... Potem se pa včasih malo za hec vprašam- kaj pa če jutri na nas pade meteor?! Al pa, kaj pa če bom imela en res lep dan, lepši, kot si ga lahko zamislim?! :A) Drži se Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na torek, 15. maj 2018 ura: 14:16 Pesem,
ja mene je tudi strah ponovnega uvajanja, pa zraven še odvajanja od te male doze, na kateri sem zdaj..Točno to, kar si rekla. Meni se je tudi kljub Ad-jem pojavljala tesnoba (če gledam leta nazaj, ko sem dejansko terapevtsko dozo jemala). Tokrat sem bila na vzdrževalni dozi od vsega začetka, pa sem zvozila, zdaj pa spet večja kriza. Vzponi in padci - to je življenje, z ali brez ad, vendar ko nimam nekega oprijemljivega zunanjega vzroka, se ustrašim občutkov, čeprav so mi zelo znani in vem, da minejo. Koliko časa pa že obiskuješ psihoterapijo? Vsekakor pomaga, tako ali drugače. Hvala za odgovor :) Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: Regina na torek, 15. maj 2018 ura: 14:42 Spet se malo javljam. Danes sem slabo spala, mogoče je krivo vreme :) Nekako mi uspe opravljat vse obveznosti, spim sicer še kar ok, en dan je ok, drug dan spet težje. Niha.. Brala sem te dni zapise par ljudi tukaj na forumu, ki se niso odločili za Ad-je. Zakaj? Ker sem v dvomih ali naj posežem po drugih Ad-jih..V dvomih sem zato, ker tudi ni ves čas hudo, tudi ko pride najhujša kriza (če ste me brali ste videli, kako prestrašena sem bila), nekako mine. Hmm, enkrat bom se že morala odločiti in stati za odločitvijo :o Tudi jaz sem se odločila za pot brez tablet in mi ni ćal in nikoli mi ni bilo, tudi, ko je bilo zelo hudo :) je pa res, da sem jaz imela slab dan, dva, tri ... in je bilo boljše. Začetek je bil seveda težek, ker je bila tesnoba skozi prisotna, ko sem se pa 1x naučila živeti stem in se stem sprijaznila je šlo na boljše. Sedaj se hsreči tesnoba (ta huda) redko pojavi oz znam z njo, da me ne potolče :) Podpiram tiste brez tablet in tiste z tableti. Vsak človek je zase, enim paše tako, drugim pa tako. Heroji smo vsi, ker se borimo :wav: Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na torek, 15. maj 2018 ura: 21:02 Hvala tudi tebi Regina za odgovor :rozicodam:
Danes sem imela res težek dan, no ni še ga konec..slabo spala, cel dan huda anksa, še zdaj ni okej, upam da bom bolje spala in da bo jutri bolje ... Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na sreda, 16. maj 2018 ura: 08:42 Dinamika tesnobe je nepredvidljiva. Pride in gre. Zadnjih deset dni sem bila ok, shajala, tisti občutki s katerimi lahko človek shaja in z njimi dela na terapiji, toda včeraj se anksa vrnila v vsej svoji veličini. Sprašujem se, kaj se je zgodilo v teh dveh dneh, kaj jo poganja, katero gorivo, česa se v resnici bojim? Ampak ne vem, včeraj niti na terapiji nisem mogla analizirat, ker preprosto ne vem. Težina v prsih mi jemlje dih. V takem stanju res razmišljam o uvedbi novih ad-jev..Saj človek zdrži, pa pridejo boljši dnevi, ampak to ni življenje, to je vsakodnevna borba s simptomi..Ja ne dajaj pozornosti simptomom, sej ne da jim, saj se trudim, ampak ko tako udarijo na plano, trpim kot žival...Koliko korakov še bom morala nazaj.. Nikoli nisem pričakovala čudežev ne z Ad-ji, ne s terapijo, da bo tesnoba izginila in bo vse ok..Sem pa pričakovala, da se ne bo več pojavljala v teh razsežnostih. :'(
Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na četrtek, 17. maj 2018 ura: 09:40 Tole postaja nekak moj dnevnik..:) In ja hudo mi je....
Zadnja dva dni sta tesnoba in slabo počutje prisotna 24 ur na dan, razen tistih 5,6 uric, ko uspem spati. Danes sem bila na pogovoru pri psihiatru. Glede na to, da me za "zdravila" vedno povpraša po mojem mnenju, sem zaenkrat zavrnila antipsihotike, mi je pa ponudil malo dozo (5mg) citaforta (cipralex). Tisti, ki spremljate moje zapise, veste da sem neodločena, in ja sem še naprej. V glavnem doma jih imam, vzeti ali ne vzeti, pa je moja dilema. Saj ne pričakujem, da mi boste vi povedali, kaj narediti, le ven moram dati, pa tudi če se ponavljam. Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na četrtek, 17. maj 2018 ura: 12:45 Boli, stiska, neprestano , strah :'(
Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na četrtek, 17. maj 2018 ura: 18:27 ...in čez nekaj ur, kot da nič ni bilo...tesnoba spusti...čudim se in od tod tudi taka razcepljenost med tem ali jemati ad ali ne, kako zaboga se naj človek odloči..zakaj sem tako neodločna, če bi se za nekaj odločla, bi bilo sigurno lažje..zdaj pa nonstop lebdim med možnostmi....eh
:zapriusta: Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: Upanje83 na četrtek, 17. maj 2018 ura: 18:44 Ce se bos res tako matrala bi se jaz na tvojem mestu odlocila za AD. Zakaj bi trpela. Jaz vem da bi naredila vse samo da bi bila okk.
Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na četrtek, 17. maj 2018 ura: 19:11 Upanje,
se strinjam, vendar me nekje od zadaj matra to dolgoročno odpravljanje simptomov, se pravi se soočit z bolečino, strahovi..itd..in tudi to, ali zmorem to krizno obdobje sfurat sama in s psihoterapijo.. veš, sej nisem pametna, in priznam zaenkrat se nagibam k Ad, mičkn sem pomirjena danes po pogovoru s psihiatrom o možnostih, ki jih imam na voljo zdaj v tem trenutku. Mogoče bi mi kdo rekel, daj nehaj že kolebat, odloč se, zate gre in vztrajaj v tem...vem, da je tako..in če bi bilo tako bi bilo vse lažje, s tem ko kolebam si delam še večji pritisk. Pol pa tle gor visim na forumu...in pisarim, ampak oprostite mi, lažje mi je če dam to ven..S temi stvarmi ne moreš obremenjevat okolice ves čas... Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: Upanje83 na četrtek, 17. maj 2018 ura: 20:00 Saj nisem mislila samo AD.psihoterapija plus ad plus delo na sebi. Vse mozno kar pride zraven. Gibanje zdrava prehrana meditacija branje skupina za samopomoc. Sama sem se branila ad. Ko je bilo hudo nisem vec oklevala in pocela vse kar sem mislila da lahko pomaga. In je.
Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na četrtek, 17. maj 2018 ura: 20:07 Vem, da nisi mislila samo Ad.. :) Psihoterapijo obiskujem že 4 leta...zato me je malo potolkel ta padec v krizno stanje.... Čeprav racionalno velik vem in razumem, velik sem prebrala, velik se naučila, delam jogo...čustveno pa očitno še ni take spremembe, na enih področjih ja, tle pa še ne...
Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: ojjoj na četrtek, 17. maj 2018 ura: 20:16 Pozdravljena.
Tudi sama sem dala vse to skozi. Z zdravili in brez. Anksioznost je bila predvsem zjutraj najhujša,za znoret. Ne jest ne spat,da ne govorim o slabem počutju. Večkrat na dan sem mislila da bom kar skup padla. Tako sem začela z ad. Ker sem bila kmalu kot nova sem jih prenehala. Kmalu se je vse ponovilo a tokrat v nevzdržni obliki. Nekaj časa sem vstrajala nato sem se odločila za zdravila. Sedaj jih jem 15 let. Ne obremenjujem se več zakaj moram to jemati.funkcioniram ok in to je važno. Eni jemljejo za pritisk drugi za sladkor,jaz pač ad. Bolje tako kot pa večni strah kaj bo če bo itd. To je moje mnenje. Seveda pa občudujem tiste ki se borijo brez. Lepo bodi in vso srečo z ad ali brez. Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na petek, 18. maj 2018 ura: 10:07 Hvala vsem, ki se odzovete :)
Tako jaz sem se odločila, da preneham vsaj s to muko neodločnosti, čeprav vem, da se bodo v meni pojavljala vprašanja ali sem se prav odločila. Učim se tudi tega, da ni vse belo ali črno. Vzela sem osminko citaforta (o vprašanjih z zdravili bom dala pod drugo temo). Ja pojavljajo se mi takoj strahovi, kaj če ne bo pomagalo, kaj če, kaj če..morala pa bi verjet, da bo bolje, saj počnem vse kar je v mojih zmožnostih za boljše počutje.. Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: ojjoj na petek, 18. maj 2018 ura: 19:55 Lp. Želim ti,da so zdravila prava in da se čim prej pobereš in zaživiš brez strahu kaj bo če bo.
Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na petek, 18. maj 2018 ura: 22:17 Lp. Želim ti,da so zdravila prava in da se čim prej pobereš in zaživiš brez strahu kaj bo če bo. Hvala za lepe želje.Ko pade večer, jaz zadiham... :blob7: Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: Sfear na nedelja, 20. maj 2018 ura: 21:10 Jutranja, dopoldanska, popoldanska in večerna depresija me spremlja vsak dan. Imam upanje da bo nekoč boljše
Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: pavlinm na nedelja, 20. maj 2018 ura: 23:59 oj, jstbi rekla, da to ni nujno povezano z visanjem zdravil, ampak del bolezni. Tudi meni se kdasj jutraj dobesedno se iz postelje ne da vstati, kaj sele dneva zaceti. Prisiliti se je treba, da si vsaj das kofe kutat, pa posed zlozit. Ce imas priliko zjutraj iti na kak sprehod, ali po opravkih, si pa tudi zmagala
Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: pavlinm na ponedeljek, 21. maj 2018 ura: 00:05 Sfear, hahaha. Si me nasmejal. Nono depro si se pozabil :)
Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na ponedeljek, 21. maj 2018 ura: 09:11 Čeprav se skušam tudi malce odklopit, pa zamotit, sem tudi veliko razmišljala te dni..razmišljala o tem, kako je kratko življenje in kako sem stroga do sebe, sploh glede jemanja Ad in kako me nemalokrat preletijo občutki, da s tem ko jemljem ad, je to najhujša stvar, da sem pristala tukaj..pa je res to tako slabo? Tako usodno? Kaj me bodo vprašali, ko bom umirala? Kako sem se imela v življenju ali kolikokrat sem posegla po Ad-jih? Sej mogoče so to neumna vprašanja..pa vendar se mi porajajo...
Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: gogi na ponedeljek, 21. maj 2018 ura: 09:48 Kako pa se zamotiš kadar ti misli letijo?
Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na ponedeljek, 21. maj 2018 ura: 09:57 hmm, včasih mi uspe, včasih ne.. Ampak najbolj se mi prekinejo misli, če sem v komunikaciji z ljudmi..ker pa to ni možno ves čas, probam nadomestit zastrašujoče misli "kaj če" z mislimi na stvari in ljudi, ki jih imam rada, pa z mislimi na dobro počutje, ki tudi obstaja..pa da fizično neki počnem..
Včasih pa me preplavijo, pa moram počakat da mine naval stiske.. Sicer v krizi je bedno to, da se čez dan nonstop pojavljajo navali strahu...če gledam obdobja, ko ni krize, te misli zelo dobro obvladujem..se mi zdi da ko je kriza oz če rečem epizoda, se mi prilepi depra (moje razmišljanje) in to je hudič. Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: Sfear na torek, 22. maj 2018 ura: 20:01 Ne vidim razloga da ne bi jemali adjev. Jaz jemljem max odmerek zolofta pa ni posebnega efekta. Če je treba je pač treba
Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na sreda, 23. maj 2018 ura: 13:46 Ko pogledam nazaj, je nekako jasno..Ob večjih spremembah udari vse ven, dobesedno kot lava iz vulkana začnejo bruhati vse nesigurnosti, manjvrednosti, strahovi itd..
Takrat leta nazaj, velike spremembe (ločitev staršev, selitev v drug kraj, začetek samostojne poti, )...začelo se je vse s paničnim napadom, tako da se je moja 1.kriza odvila v znamenju paničnih napadov, več njih na dan in posledično strah. Zaradi nevednosti sem se mučila kar nekaj časa, na kar poiskala pomoč, in sicer psihiatrično, dobila zdravila in nekako sem splavala ven.. Moja druga kriza, spet ob večjih spremembah, huda anksioznost, ki me je zbujala ponoči..spet pomoč ad, mala doza, in psihoterapija... Tretja kriza (danes, še vedno psihoterpija in ad-mala doza zaenkrat), spremembe in kako naprej, spet izbruh..toda tokrat malo drugače, kot da bi ostala še samo depra, veste tisti občutek, ko bi se najraje zjokal, kot da prebolevaš nekaj (seveda jo spremlja anksioznost in simptomi od a do ž), vendar bi prej temu tiščanju v prsih rekla močna bolečina kot pa tesnoba. Tako počasi gre...po prstkih, dokler ne narediš koraka..Zaj****** je! Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: PESEM na četrtek, 24. maj 2018 ura: 08:44 Sem bolj pozna z odgovorom, pa vseeno. Na psihoterapijo hodim približno 1 leto (malo manj). Po pogovoru se vedno dobro počutim. Tam se mi zdi vse logično, v realnosti pa dostikrat ne :kiselnasmeh: Pa pride spet kriza, pa kriza gre in tako naprej.
Tudi jaz sem nekaj dni ok, pa spet slabše in tako so ta naša nihanja. Včasih se ankse zelo ustrašim (npr. glavobol- pa že mislim, da se mi bo zmešalo, ker se ga ustrašim), drugič pa isto reč sprejmem in si mislim, pa naj me pobere, če mora, ali karkoli že bo. Pa ne smemo obupat. Ker vedno mine (še sama sebe tolažim :sesmejem:) Ti želim čim več mirnih trenutkov in naj ti trenutki trajajo čim dlje. Sicer pa ne vem, ali se še komu zdi, da je tole vreme res zoprno, nas še bolj dol tišči. Lep in miren dan želim vsem strahcem Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na četrtek, 24. maj 2018 ura: 13:37 Hejla,
men je isto, na psihoterapiji in tudi sicer na racionalnem vse jasno, čustveno pa ne hendlam...jaz se sicer fizičnih simptomov sploh ne bojim..meni ta občutek čustvene bolečine požene hudo tesnobo v telo, sej je vse povezano :) Ja obupat ne smemo, sam ko si not, je tako težko :) Tudi tebi lep dan Pesem :rozicodam: Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na ponedeljek, 28. maj 2018 ura: 11:46 Da se malo javim...mogoče bi rada kaj napisala, potem pa začnem, pa mi kar zmanjka besed, kot da je bilo že vse rečeno tukaj na forumu..zdaj sem v tem stanju, en dan je vzdržno, spet drug dan je nevzdržno..še vedno sem na 1/4. Jutri bom začela s polovičko. Na trenutke sem obupana, na trenutke močna. Na trenutke me je strah, da me bodo zdravila čist uničila, potem pa spet pozitivne misli, da bo nov ad pomagal. Bo sicer dlje trajalo, ker uvajam zelo počasi. Večino dneva preživim na vrtu, se ne zapiram v stanovanje. Vem, da delam zdaj vse kar lahko. Ampak na momente je tako težko,sploh ta nihanja med pozitivo in obupom, med sprejemanjem in nesprejemanjem lastnega stanja...
Težko mi je, "najlepša leta", pa tako trpljenje..a sem mičkn patetična, a ne... .. Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na sreda, 13. junij 2018 ura: 12:41 15 dni odkar sem zadnje pisala ...ne nisem v redu, le potrebno je bilo stopiti malo stran, stran od prebiranja foruma in iskanja rešitve..ko berem nazaj je veliko ambivalentnih občutkov, kot da se za nekaj ne morem 100 procentov odločiti..še vedno sem na 1/4 cipralexa (no generika), ker enostavno ne upam višat, ker me dajejo stranski. Nikoli me ne boli glava, zdaj pa me, zato vem da ni rezultat ankse..tudi na jok mi hodi "za brezveze" kar mi prej tudi ni..v glavnem..že 15 dni jem četrtinko...Sej bi šla hitrej, vendar imam veliko dela, kjer potrebujem glavo in misli, ker me itak že na tej dozi odnaša...Je pa res da je vmes par dni bilo ok, ankso še zdržim, depra občutki pa so grozni...na srečo zmorem na psihoterapiji delat..in trudim se, da sem aktivna, sprehodi in vse kar paše zraven...toda anksa ne popusti...noče in noče, prilepljena kot sekund kleber...pa gledam svoje življenje, vse poti odprte, lep domek, jaz pa v takem stanju.. pa spet vprašanja ali je prav da sem dodala ad, ali ne, ali ali???
Je še kdo doživljal taka nihanja? Vem, da ste... Delo me nekak rešuje iz najhujšega, pa čeprav moram v to vložit še zadnje moči, ki jih premorem.... Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: gogi na sreda, 13. junij 2018 ura: 15:00 Včasih ko preveč prebiramo neke stvari, ko preveč iščemo neke znake neke razloge, zakaj in kako, je z nami, vsaj z mano še slabše. na vsake toliko časa je prav da si vzameš čas zase in premisliš po svoje, ne le kar je zapiano na forumu, saj je vsak človek svoj.
A veš tudi sama sem se velikokrat, ko sem začela jemati zdravila, spraševala, ali sem jih res rabila...se spraševala naprej, kako bi bilo če jih ne bi? Zdaj jih jemljem, stranski učinki zdraivl bodo minili tudi pri tebi, samo, nja se ti ne mudi, nikamor naj se ti ne mudi. Vsaka stvar rabi svoj čas. Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: betula na sreda, 13. junij 2018 ura: 15:14 Hvala Gogi za spodbudne besede, to sem rabila. In tako kot si zapisala..ja tudi z mano zna bit slabše če se obesim na forum, kar sem tudi naredila, ko se je kriza začela..Recimo zdaj mi pomaga, če mi kdo kaj napiše, nebom pa več obsesivno brala vsega napisanega, ker pol mislim, da je z mano konec....
In če lahko povem, zdaj sem se še bolj spraševala, saj sem iz zadnje krize splavala samo z 30mg cymbalte in psihoterapijo. Ampak očitno imam globoko te mehanizme anskioznosti v sebi, da se simptomi še kljub vsemu pojavijo v tako močni obliki, ko se zgodi kakšna res večja sprememba v življenju, pa četudi je dobra :'( Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: ojjoj na sreda, 07. januar 2026 ura: 16:48 Pozdravljeni
Kot vedno,ko se mi anksioznost poslabša se zopet javim. Berem in berem in sem vesela,če kdo to depresijo in tesnobo premaga. Mene zvije kar pogosto kljub zdravilom. Mogoče se kdo javi in pove svojo zgodbo???? Naslov: Odg: jutranja depresija Sporočilo napisal: Aslan na sreda, 07. januar 2026 ura: 18:22 Mene zvije kar pogosto kljub zdravilom. Mogoče se kdo javi in pove svojo zgodbo???? Zdravila te ne zdravijo - ti le znižajo občutenja ... in lažje pluješ skozi življenje.Nauči se soočanja s stresom ...sprejemanja telesnih občutkov in predalt bremena življenja, ki te tlačijo navzdol. :rozicodam: |