FORUM Nebojse.si

Lepo pozdravljeni!

Sem nova na forumu, a ga že dalj časa prebiram in veliko ste mi že pomagali.

Moja zgodba je naslednja. Pri meni se je depresija pojavila pred trmi leti en mesec po tistem, ko je moj oče preživel infarkt. Takrat je bila moja druga hčerka stara devet mesecev. Padla sem tako globoko, da še do lastnih otrok nisem imela več veselja. Samo takrat jaz nisem vedela, da sem zapadla v depresijo. Okoli novega leta me je zvečer pri prebiranju pravljice za lahko noč tako močno stisnilo v prsih, da me je moj peljal k dežurnemu. Ta je najbrž vedel, kaj je z mano saj mi je po EKG-ju dal injekcijo apaurina, meni pa ni povedal kaj je narobe. Tako sem se čez mesec ali dva sama dokopala do diagnoze.

Nato sem brez zdravil takole živela skoraj dve leti in pol. Moja zdravnica je bila seznanjena z mojim stanjem, ki pa se je mentalno uredilo imela sem pa vedno hujše telesne simptome in sicer predvsem nenehno hudo utrujenost (mislila sem da je to samo zaradi odgovorne službe, ki je bila še uro vožnje oddaljena od doma in skrbjo za mlado družino), težave z ravnotežjem, glavoboli in občutek, da bom omedlela pol me bodo peljali nekam kjer si bom končno od vsega odpočila.

Zamenjala sem službo in šla na manj odgovorno delovno mesto bliže doma in otrokom z bolj rednim delovnim časom. Ker se simptomi tudi zaradi tega niso zmanjšali sem šla ponovno k zdravniku in rekla, da tako ne gre več naprej. Dobila sem Cipralex in šesti dan mi je prijel. Nisem imela nobenih stranskih učinkov in stanje se je resnično izboljšalo. Kadar me je zagrabil nemir sem vzela še persen in se je čez kakšno uro vse umirilo.

Ponovno normalno živim. Cipralex jemljem šest mesecev in mi je 99% bolje.

Sedaj pa imam nekaj vprašanj na katere nisem nikjer dobila konkretnega odgovora in sicer ali se komu zgodi, da ga kar naenkrat brez kakršnegakoli povoda oblije takšna notranja toplota, kimeni seže do korenine zob (tako jo občutim), potem sem nemirna in čez eno uro je bolje, a nato še ves dan iščem vzrok. To se mi pojavlja sedaj na tri mesece.
Drugo vprašanje pa je to, ali se komu dogaja da se ponoči zbudi iz spanja in ima občutek, kakor da je prenehal dihat in ko vidi da je vse ok zaspi dalje. Ravno včeraj se mi je zgodilo, da sem mislila da se mi je ustavilo srce, ker me je verjetno zgrabil kakšen krč. Potem pa sem spala naprej.

Mogoče sem malo dolgotvezila, ampak bilo bi mi v veliko pomoč in zadovoljstvo, če bi na to dobila kakršenkoli odgovor ali nasvet.

Hvala in lep pozdrav!

Dobrodošla Cindy. Ja...tudi meni se dogaja, da imam občutek, da ne morem dihat. A se hitro umirim in gre mimo.

Po moje nate upliva tudi letni čas. Že dva meseca skoraj nismo videli sonca. Pa...saj veš...jesen in zima naj ne bi bila ravno optimistična časa. (Jaz sem čudak in zimo imam rada). Večina jo ne.
Glej pa tudi, da imaš radijatorje zaprte v spalnici. Ali vsaj ionizatorje zraka. Jaz spim pri odprtem oknu sredi zime.
Občutek topline nimam...ampak vsak je drugačen. Se pa rada spotim...ne prehudo.

Zvečer si privošči kopel (bolj mrzlo), pa nekaj kar imaš rada. Pozabi na poročila in ostale grozote. Malo se pocrklaj z družino. Bolje bo...sigurna sem.

btw...čez dobrih 10 dni se bo tudi dan začel večat...in takoj po spet bolje.

Alexx

Cindy, nočno stiskanje v prsih je znak, da si preobremenjena. Čez dan sicer funkcioniraš, ponoči pa telo govori svojo govorico. Gre za napad anksionosti ali panike med spanjem. Telo se odziva na skrbi, ki jih imaš čez dan.
Ne vem, kako je s teboj, ampak, jaz se spomnim občutka.................želela sem si, da bi me odpeljali v bolnico ali zdravilišče, kjer bi bila odmaknjena od sveta. Da bi imela mir, mir, mir. Da bi se okrepila, prenovila.
Kljub temu, da jemljemo AD, lahko izgorimo. Bodi pozorna kaj ti telo sporoča.

Jaz prisegam na sproščanje, predvsem pa na izdihavanje. Nobena umetnost ni to. Samo izdih naj bo vedno daljši kot vzdih. S tem spraviš iz sebe zrak, ki se valja po tebi. Možgani dobijo kisik, in ti se bolje počutiš. Kot je rekla Alexx....pred spanjem ne grozot s TVja, kak hecen kratek film, kaka knjiga par strani, ki ni težka, jaz rešim par Sudoku-jev....predvsem pa ne službe, kaj bom jutri počela, kaj kuhala...... . Vse to je treba, če je treba, splanirat že prej. Misli v času, ko se odpravljamo spat, naj bodo lahkotne.

Meni vse našteto pomaga.
A.

Cindy pozdravljena,

poznam to toploto. Meni gre od srca proti udom in jo nekako čutim tudi v nohtih. Pojavi se mi skupaj s hitrim razbijanjem srca. Vendar ne vedno. Sem pa to prvič doživela šele po začetku jamanja AD, prej nikoli.
Sem prišla do zaključka, da ko sem se začela po zdravilih spet počutit OK, sem takoj zajadrala nazaj v stare vode in to ni dobro. Samo kemija mi ne bo pomagala.
Tako, kot pravijo dekleta pred mano. Telesa ne moremo pretentati. Če ne dobi tistega, kar potrebuje, se bo uprlo.

 

Cindy pozdravljena
meni osebno se je depra vseskozi kazala smao preko telesnih znakov. Stalni obiski dežurnih zdravnikov, nekaj deset opravljenih EKG-jev
Po jemanju AD se je zadeva zmanjšala, ne pa umirila.
Pri sebi sem opazila, da mi zelo pomaga telesna aktivnost, sproščanje, joga. In pa psihoterapija..
Le redko depra nastane smo zaradi enega dogodka. In navadno v sebi potlačimo določena čustva in gremo pogumno naprej skozi življenje. Samo potem se ta potlačena čustva kar nalagajo, in kažejo v tesnobi..raznih telesnih znakih.

zgleda se nam ful dogaja. jaz odkar mam "povod" za depresijo mam nonstop neko vneto grlo, gnojno angino, al pa pač zatečene bezgavke. antibiotiki ničkaj ne pomagajo, vsi testi pa so negativni. kak se telo včasih igra z nami... :A)

Sama sem večkrat obiskala osebno zdravnico, saj sem se počutila zelo slabo, imela sem vrtoglavice, velike glavobole, vendar mi ni znala pomagati. najprej mi je rekla da imam virozo, nato alergijo. vse to se mi je vleklo približno dve leti, sedaj sem stara 20. Čeprav sem hodila v šolo, se zelo težko učila, saj sem večino časa brez energije, sem vedela, da je z mano nekaj narobe.
Sama sem prišla do spoznanja, ter šla do osebne zdravnice, ter je rekla naj mi napiše napotnico za psihiatra. psihiater mi je napisal jemanje Maprona, ki ga jemljem mesec dni, po njem še ne čutim izboljšanja, mogoče se kakšen dan počutim boljše za kakšno uro.

Cindy, zanima me, ali so se pri tebi nehali glavoboli in drugi telesni znaki? Ter če si zaživela normalno, meni zdravilo še ni prijelo, pa ga jemljem 1 mesec in 3 tedne, ali mi mogoče ne učinkuje, ker je toliko časa trajalo da sem se začela zdraviti?

lEO POZDRAV

Vsi na tem forumu ste tako prijazni, da mi je vedno toplo pri srcu ko berem vaše poste.

Prav imate tisti, ki govorite o preobremenjenosti, saj je res da si zase skoraj ne vzamem časa in ga vsega posvečam hčerkama. Družina mi polni baterije ampak mi jih tudi dodobra izprazni.

Morala bom nekaj spremenit.

Odkar jemljem ad-je sem se zredila skoraj 10 kg, pa mi je zdravnica rekla, da je to zato ker sem bolj sproščena in več jem, ampak ji jaz ne verjamem.

Kaj pravite vi?

Žana pri meni je bilo tako, da nikoli nisem mogla zanemarit vsakodnevnih obveznosti in sem morala "normalno" živeti. Nisem si mogla privoščiti spati ali ležati cel dan. Meni je Cipralex hitro prijel in to že šesti dan je bilo kot da sem se na novo rodila spet je bila tu energija ni bilo toliko utrujenosti, res pa je tudi da sem prej dve leti intenzivno delala na sebi in da sem malo pred začetkom jemanja ad-ja zamenjala tudi zelo zahtevno službo z manj zahtevno. Mogoče se je vse poklopilo tako kot se je moralo.

Imam pa še vedno občasne težave z ravnotežjem in ugotovila sem tudi, da se mi včasih zaplete jezik, ko hočem kaj povedat začnem z napačno črko ali me misli prehitevajo in uporabim drugo besedo, ampak drugi to ne opazijo pač mislijo da sem se slučajno zmotila. Ampak se je to tudi že umirilo.

Nimam toliko izkušenj z ad-ji kot drugi zato menim da počakaj še kaka dva tedna, saj naj bi se učinek pokazal po šestih tednih, ali pa boš mogla zamenjati zdravilo.

Prisrčen pozdrav vsem! :) :) :)

Hvala za oggovor.
Tudi sama sem brez zdravil živela normalni življenje, hodila v šolo, šla med prijatelje, vendar se stanje ni izboljšalo. počasi že izgubljam upanje, vendar upam da mi bodo zdravila vsaj malo pomagala, da bi izginile vrtoglavice, slabost, bolečine v glavi,.. Čeprav se nisem zdravila že prej, saj nisem vedela kaj se mi dogaja, upam da bodo zdravila prijela, saj sem tudi brala, da če se ne zdraviš zgodaj, da je to manj možnosti da se pozdraviš oz traja dlje časa., ali si ti o tem tudi kaj slišala?

Lp

Mene pa tako zebe zadnje čase (sem spet v težkem, zelo stresnem obdobju), nenormalno zebe....včeraj sem bila pri 22 st. oblečena v 2 felpi+majco in še me je zeblo, danes spet....kar nekaj mi gomazi po koži...

še koga tako čudno zebe ?

Ja, mene... Zebe me, pa imma lihkar v sobi 23 stopinj, pa sem oblečena orng,...

Mene tudi.

Cmerav dan pač.

Saj bo, dekleta!

V.

meni pa vroče :sesmejem: nikoli nam nič ni prav hehe

Cindy meni se zdi da opisuješ tesobo, torej anksioznost.
Nemir je tipičen in kar z nenada in pol tud zgine kar z nenada...
Pomaga sproščanje...redno, vsakodnevno.

Depresija se pa prime rada na vse zraven...in si pol še utrujen, brezvolje...

Živjo vsem skupaj. Tretji teden jemljem Cipralex, počutim se veliko bolje, veliko tudi počivam. No, popolnoma dobrega počutja sem bila zdaj tri dni, brez kakršnihkoli znakov slabega rapoloženja, depresivnosti. Danes pa, ko sem pospravljala stanovanje (vsako jutro ga pospravim), mi je naenkrat začelo srce noreti in mi je razbijalo skoraj kakšni dve uri, potem mi je bilo rahlo slabo...slabotna sem še zdaj...imela sem zelo zoprn občutek, kot da bom glihkar omedlela.  :'(

Povejte mi dragi prijatelji, je to normalno stanje pri zdravljenju depresije, da je že počutje dobro potem pa kar iz nič to razbijanje srca, morda kakšen hladen obliv? :'(

Tako sem postala žalostna, ker sem bila že polna energije, zdej pa spet to....trduim se sto na uro na sebi, ne zanemarjam se, s partnerjem se pogovarjava o vseh stvareh, kaj je za spremeniti, misliti pozitivno ipd..

Prosim, pomagajte mi dragi prijatelji, danes je še vreme tako turobno, da se res počutim prav slabo.  :(

Draga gogi. Popolnoma normalno. AD-ji rabijo kar nekaj časa, da *zaživijo*. Upam si trditi, da bo po kakem mesecu in pol, dveh razpoloženje dosti stabilno. Košček čokolade zanesljivo pomaga. :pomezik:

O Alexx, hvala za hiter odgovor, rabila sem ga. Veš, to razbijanje srca me kar malo prestraši, da imam občutek, da me bo kar infarkt.  :-[

Pa spet sem brez apetita danes, tako da se bom morala prav prisiliti, da bom spet nekaj pojedla.

Upam, da mi uspet potem it na kakšen sprehod, brez občutka da bom morda omedlela. :(

Mene pa samo zanima, če se je kdo po AD-jih zredil in kako je bilo s težo potem, ko jih je nehal jemati?

oh, mende sem res že predolgo tukaj, da znam iskat linke.... :zardevam:
http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,90.0.html
tule imaš celo razpravo o kilogramih...
pridejo, a najprej duševno zdravje....

welcome!

Živjo, zadnjič sem pisala, kako zanič sem se počutila, sej se spomnite, razbijanje srca....ampak je minilo in popoldne sem bila spet vredo.
No, želim povedati nekaj zase o kilogramih.....Sinusoida, jaz se strinjam s teboj, najprej duševno zdravje, potem kilogrami. Sama sem pa kar vesela, ker spet lahko jem in verjamem vase, da mi bo uspelo in da bom zmogla rešiti svoje težave...sicer gre počasi, ampak vsaj gre, kar se tiče pa kilogramov, iskreno povedano, me sploh ne motijo, kakšnega več bom pa prav vesela, samo da se stabiliziram in pozdravim.
Hvala prijatelji, ker ste tukaj.  :rozicodam:

Zdravo tudi sam imam cel kup telesnih bolečin od bolečin v križu dolgotranja bolečina v prsih in zadnje čase zelo hude bolečine v rebrih spredaj in tudi zadaj pa sem danes vzel  a.d pa pomirjevalo pa bolečina ne poneha kvečjemnu stopnjuje in tudi noben tablet za bolečine ne prime .

 Pa sem pred nekaj časa dal slikat rebra pa ni slika nič pokazala sam je pa res tudi da  sem trenutno kar precej  v krizi ker se mi je nabralo nekaj stvari katere ne razrešujem in me tiščijo dol .

.In tudi zadnjič ,ko sem bil v menzi ,ko sem jedel sem imel občutek da imam na glavi neko težo in občutek zanašanja čeprav se to v bistvu ne vidi sam imam tak občutek da komaj hodim da se bom kar zrušil  in padel po tleh v takem primeru si pomagam z helexom ,ki je do sedaj kar prijel in je težava izginila .


Lep pozdrav Stenzi

P.S včasih mi začne srce tako neenakomerno utripat in to nekaj časa traja potem pa se umiri

Nekaj je bilo tudi napisanega da marsikoga zebe tudi sam imam ta problem celo zimo me zebe ,sicer doma ,ko sem na toplem ne a ,ko sem zunaj ,ko pade temperatura na 2 stopinje celjzija mene začne zebst in četudi se oreng napravim mi to nič ne pomaga pa sem, dal že ščitnico pregledat pa je bilo vse b.p.
Sam je pa tudi res da že vrsto let delam na mrazu v skladišču in da sem pred nekaj časa rabil nekaj časa da sem se tega mraza navadil sedaj mi pa to več ne uspeva in me zebe potem celo zimo             

Depresija brez telesnih znakov in težav sploh ne obstaja....ker je čustvena bolečina razpršena po celem telesu..in se enkrat kaže, kot napetost v telesu , drugič pa kot potrost in tesnoba...

Človeški organizem je celota...

tut meni se dostikrat dogaja,da zgubim sapo,me dusi... e morem dihat ceprav lahka diham.. ponoci mam mir,spim,cele dneve bi spala,tut js si zelim mir,ceprav ga mam,sama sm cele dneve doma tak da mir mam,ampk ne vem,hocem se neki mir...
v srcu me stiska,v plucah,ne vem,nekje pac ... vroce mi rata..
obcutki so neznosni.. in mene postaja strah ka mi je... tesnoba,....?? ne vem! :-\
grozno je

tud jst sem precej boga s temi telesnimi znaki depresije ... dušenje, bolečina v prsih, mravljinčenje, pa še kej bi se našlo ... Res ni prijetno tole  :'( :'( :'( :'( :'(

Halo!

Lep pozdrav vsem!
Že dolgo se nisem oglasila.

Za vse, ki dvomite o uspešnosti zdravljenja naj vam povem, da se splača vztrajati. Jaz jem Cipralex eno leto in sedaj sem že tako daleč, da če kak dan ne vzamem tablete ni nič narobe in se mi ne pozna. Je pa res, de sedaj med dopusti, ko delamo še za tiste, ki jih ni, imam zvečer mravljince po telesu, ker je telo očitno utrujeno. Drugače pa imam toliko energije kot že dolgo ne.

Ravno včeraj se mi je spet zgodilo, da ko sem šla spat so me v polsnu preplavili mravljinci po celem telesu in to je trajalo nekaj minutk. Ko sem vstala je bilo bolje in ko sem se vlegla se je spet ponovilo le da v milejši obliki. Nato sem šla po doooolgem času vzeti Persen. Nato sem kar naenkrat zaspala kot da nič ni bilo. Je pa res da delam že 15 dni in sem bila prosta le en dan.

Ali se še komu po fizično naporni službi (delam v živilski trgovini, ki jo je potrebno kar naprej polnit in ko nas namesto 9 dela 5) dogajajo podobne stvari?

Lepo se imejte!  :) :) ;D ;D 8) 8)

Ja, enako se dogaja veliki večini. Telesni napori obremenijo duševno stanje. Pazi nase!

ojla MeNi

ja, tudi jaz sem imela dolgo časa mravljince, lahko, da je to od utrujenosti, lahko pa je tudi pomankanje magnezija. Pomagalo mi je pitje donata. Lahko pa jemlješ tudi šumeče tablete magnesol. Donat večini ljudi ni všeč. Magnesol dobiš brez recepta. Pomaga pa oboje.
Pomankanje magnezija se ob večjih naporih takoj pokaže kot mravljinci. preberi:http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1651 o magneziju in o magnesolu:http://www.krka.si/si/otc/izdelki/magnesol/.

pa lep pozdravček

Lep pozdrav!

Hvala za nasvet, bom poskusila z Donatom. Z njegovim okusom nimam težav. :)

Meni je pomagala masaža. Imela sem vrtoglavice, bolečine v hrbtenici, glavobole, motnje pomnenja in splošno zmedenost. Nevrologinja mi je postavila diagnozo depresije z paničnimi motnjami.
Sedaj hodim na masaže in vsakokrat čutim postopno izboljšanje. Tu je kontakt od tega centra, če še koga zanima: http://www.ambrosija.si/masaze.htm

Če ima kdo depresijo kot posledico slabih družinskih odnosov in nezadovoljenih čustvenih potreb v družini, pa so mi priporočili tole: http://atma-postavitev-druzine.com/index.php?option=com_content&view=article&id=11&Itemid=11. Ni ravno cenovno dostopno, zato sama še nisem šla..Poznam pa ljudi, ki so šli in so rekli, da so delavnice odlične (baje res sprostiš čustva iz nezavednega). Lp  :kiselnasmeh: 

Pa še e-svetovalnica za tužne zimske večere: http://svetovalnicakameleon.si/e-svetovalnica/. Pač četaš z njimi, kot bi s frendi..sam, da nimaš slabga filinga, da jim jamraš. Fajn!:)

Pri telesnih znakih pomaga, če veš, da so posledica nekih psihičnih težav, ne pa neke druge bolezni. Seveda je to včasih malo težko ločit, sploh na začetku, ko še ne poznaš vseh svojih reakcij in je zato dobro, da narediš zdravniški pregled, čeprav pomanjkanja vitaminov navadno ne zaznajo (razen če je res zelo hudo, ampak tega v razvitih družbah navadno ni, gre zgolj za delna pomanjkanja, ki pa lahko povzročijo veliko težav).
Jaz sem mel zelo hude psihosomatske težave, panične napade, težave z dihanjem itd. ko nisem vedel, kaj je vzrok. Testiral sem se tudi za alergije, pregledali so mi srce itd., ampak dokler nisem bil čez par let pri klinični psihologinji sem mislil, da je bila to pač neka telesna bolezen. Od takrat, ko sem vedel, da so bili to panični napadi, sem mel samo enega ali dva. Prav tako težav z dihanjem tudi nimam več, odkar vem, da so bile posledica anksioznosti. Anksiozen še vedno sem (čeprav veliko manj), telesnih težav pa skoraj nimam več, razen kakega slabega spanca pred stresnimi dogodki.
S kliničnega vidika gre pri psihosomatiki pogosto za obrambne mehanizme - če čustev nočemo ali ne znamo prepoznati in se zato kažejo na nek drug način.