FORUM Nebojse.si

živjo, stara sem 20 let in sem študentka. Prve težave so se začele pojavljati v prvem letniku študija torej lani. Po nekaj meseceh sem studij prekinila ker so bile moje težave, kot so strah pred osamjenostjo pa vsakodnevni migrenski glavobilo vedno hujše zaradi katerih sem se razšla tudi s takratkim fantom, študirala sam na drugem delu Slovenije kar je moj strah le še spodbujajo. Ko sem se vrnila v domače okolje so bile stvari bistveno boljše zato se takrat še nisem odločila, da bi poiskala pomoč. V tem času pa sem spoznala tudi fanta, ki je, vsaj takrat sem mislila sprejel mene, kjubtemu da se ga z mojimi težavami seznanila prav tako mi je pomagal, me vozil k zdravniku ko je bilo res hudo, skratka stal mi je ob strani. Minilo je poletje brez nekih večjih težav razen migren. Velike težave pa so nastopile tam okoli polovice septembra, ko sem se zavedla, da se moram spet vrnit k študiju tokrat na drugi univerzi bližje domu, ampak vseeno bivam v študentskem domu torej nisem doma. Začelo se je z nedolžimi živčnimi napadi ki so načeli tudi zvezo z fantom, nadaljevalo v prislilno bruhanje ter potrebo po nenormalnem nadzoru nad fantom, družino in strahu da bom koga izmed njih izgubila kjubtemu, da se sem zavedala da je strah povsem odveč ampak izbruhov nisem in še vedno neznam popolnoma nadzorovat. V začetku novembra me je fant pustil z besedami da z mano ne zdrži, da ima svoje obveznosti ter da ima dovolj moje drame in to je bil tudi trenutek, ko so me domači postavili pred dejstvo da potrebujem pomoč. Takrat sem začela obiskovat psihologijo. Konec moje zveze in začetek terapije pri psihologinji je bilo verjetno najtežje obdobje mojega življenja, od nenormalne bolečine ki se jo čutila v sebi do tega da niti za trenutek nisem mogla ostat sama pa prisilnega bruhanja ker sem s tem lajšala bolečino ter skoraj mesec stradanja. v tem mesecu sem bila že skoraj redna gostja internistične prve pomoči ki so mi dejansko reševali kožo s kapalnimi. Takrat sem na enem od mojih obiskov prvič v roke dobila tudi napotnico za psihiatra z napotno diagnozo depresija vednar se za obisk še nisem odločila ker se upala da bi zadevo rešili po naravni poti s pogovorom. V tem času se je ponovno pojavil fant ki me je slaba 2 meseca pred tem pustil, čes da je naredil napako in da bi rad ponovno poskusil v vsem obupo sem se seveda strinjala po eno strani sem bila srečna ker se mislala da bo ti konec mojega trpljenja, pa vendar moje težave niso minile čez noč kot si je to očitno zamislil on. Med tem časom se je moje zdravstveno stanje zelo poslabšalo, kar mi je še dodatno zbilo moralo in me spravilo na kolena ker pa moja diagnoza hiatalne hernije na želodcu, gastritisa in bakterije na želodcu očitno mi bila dovolj me je zapustil se on z besedami da naj svoje probleme rešujem sama da dokler da nisem vredo on zraven mene nima kaj iskat. Trenutno sem popolnoma na tleh psihologija mi je predlagala obisk psihiatra ker mi pogovor z njo ne pomaga več, trenutno čakam na termin pri psihiatru ampak se mi meša, ko pogledam v ogledalo v odsevu ne vidim več sebe srečne kot sem bila včasih, spet so se začele težave s prisilnim bruhanjem ki ga nemorem več nadzorovat bruham vsak dan, včasih si želim da bi lahko nekaj vzela v roke in razbila da bi mi bilo lažje, študij potiskam vedno bolj ob stran, ne zaupam več nikomur razen mami, popolnoma sem se zaprla.. konec koncev imam občutek da nikoli več nebom mogla bit srečna ali imeti nekoga rada ali da bi kdo imel rad mene.
Je tukaj kdo, ki se oz. se je soočal s podobnimi težavami kaki se resit tega in ali so edina rešitev antidepresivi ker sem resnično nesrečna v niti eni sami stvari na najdem kaj pozitivnega..

Pozdravljena!

Tudi moje težave so se pričele sredi študija saj sem tako kot ti morala od doma. Po enem zelo neprijetnem dogodku sem zapadla v zares grozno stanje in še vedno me je strah da se bo ponovilo, ko se vrnem nazaj v kraj študija. Počutila sem se osamljeno, prestrašeno in grozno žalostno, poleg tega pa me je bilo še sram in pomoči nisem poiskala kar dolgo. Ko sem končno imela sama sebe dovolj, svoje konstantne žalosti in samouničevanja sem začela z ADji in od takrat so se stvari precej spremenile. Dobila sem neko vzpodbudo, da poskusim zaživeti drugače in bolj poskrbim zase, čeprav mi še vedno te negativne misli nenehno visijo nad glavo. Ampak se trudim, čeprav pridejo dnevi, ko se vse vrne v še hujši obliki jih nekako prebrodim in poskusim znova.

To, da se pogledaš v ogledalo in se ne prepoznaš je kot, da bi sebe poslušala, se čisto najdem v tvojem zapisu. Če ti lahko povem svoje mnenje... Vzemi si čas zase. Odstrani tega fanta iz svoje bližine, ker mu očitno ni mar zate. Pojdi k psihiatru in se pogovori, če ti nič drugega ne pomaga poskusi z ADji. Medtem, ko ADji še ne primejo najdi kakšen hobi, da se malo sprostiš in preusmeriš misli ali kakšen film, serijo. Postavi se na noge in poskrbi za svoje zdravje, najdi fokus in tako ti bo tudi študij lažje stekel.
Upam, da sem ti kaj pomagala in ti bo kmalu bolje.  :dft009:

Hvala Dream, vsaka izkušnja vsak nasvet nekoga, ki ve kaj govorim, ki ve kaj dajem skozi mi daje neko upanje da bom tudi sama premagala to, da bo prišel dan ko bom lahko rekla da sem srečna v svoji koži.

Zivjo...jaz sem tudi sel skozi veliko slabih.. tezkihih izkysenj.
Za tiste..ki verjamejo v alternativo- meditacija itd jim moj video..izkysnje,mogoce lahko pomagajo.
Nisem popoln..se zmeraj se borim ...ampak mi gre :)
https://youtu.be/JPxaw9429Xo

P.s...ne vzet to kot pridigo..ker ni.
Govorim iz lastnih izkysenj :)
Pa sorry k je v angl.. :)

Pozdravljena S.

Upam, da prides cimprej do psihiatra in dobis ustrezne ADje. Kot vidis samam tako vec ne gre naprej.  :kiselnasmeh: Skodis sama sebi, poleg depresije, si si nakopala se probleme z zelodcem.
Ampak pocasi se bo vse uredilo. Racunaj, da tablete ne primejo takoj, da je potrebno tudi do 6 tednov. Ko pa zacnejo delovati, je clovek vsaj sposoben zaceti delati na sebi, saj so nam zares bergla, s katero ponovno shodimo.
Poleg tablet bos lahko se naprej obiskovala psihoterapijo. Psihoterapevtka te ze pozna in nadaljevale bosta tam, kjer sta koncali.
Pusti fante zaenkrat pri miru, vsaj dokler nisi v boljsi kozi. Obcutek imam, da te starsi podpirajo, zato se raje prepusti njihovemu crkljanju.
Danes ti stvari izgledajo grozne, a nic ni tako strasno, da se ne da popraviti. Malo zaupanja v zdravnika, zdravila, psihoterapijo....pa bo. Ce cutis, da ti je studij v tem trenutku prevelik zalogaj, ga pusti ob strani. Najbolj si sedaj pomembna ti in tvoje zdravje, ostalo lahko pocaka. Mlada si se in ne bos nicesar zamudila, ce pavziras eno leto.
Drzi se!