|
Naslov: Depresija ali demenca Sporočilo napisal: potepinka na četrtek, 30. marec 2017 ura: 21:34 Pozdravljeni,
pa sem po 4 letih spet tukaj, le da sem se iz anksiozne motnje prestavila na depresijo. Obdobje pred 4 leti, ko sem bila v vseh 20 letih, odkar me spremlja anksioznost, napadi panike, agorafobija, najbolj na tleh, je minilo in res sem se pobrala. Trenutno nimam napadov panike, počutim pa se depresivno. Primanjkuje mi energije, občutek imam, da ne zmorem več, da bi si morala odpočiti. Pri vsem tem pa me najbolj skrbi moje pozabljanje, slab spomin. Npr. zadnjič sem bila na sprehodu v domačem kraju, kjer živim že 40 let, in ko sem se sprehajala, sem se odločila za krožni sprehod - ko sem se podala na zadnjo ulico, kar naenkrat nisem vedela, kam me bo pripeljala - kam pridem, če grem po tej poti. Podobno se mi je zgodilo v službi na terenu. Kar naenkrat nisem znala pridi do kraja, kjer sem bila že večkrat. V ponedeljek v Mariboru nisem znala priti do bolnice, sem naredila ful ovinek. V službi sem zadnjič imela stranko, pa se z njo sploh nisem mogla normalno pogovarjati, ker nisem mogla oblikovati stavkov, saj se nisem mogla spomniti besed. Ne spomnim se imen sodelavk, sosedov, krajev. Celo rojstnega dneva svojega sina se nisem spomnila. Upam, da je za vse skupaj kriva depresija, ker pa nisem več rosno mlada (čez 40), me skrbi, da ni začetek kake demence. Termin pri moji psihiatrinji pa imam šele junija. Ima kdo podobne težave s spominom? Lp Naslov: Odg: Depresija ali demenca Sporočilo napisal: zmajcica na četrtek, 04. maj 2017 ura: 20:57 Pozdravljena. Ko sem brala tvoj post sem se v njem našla tudi sama. Moja diagnoza je mešana panična motnja z depresijo in zametki okm. Tudi sama se včasih česa za trenutek ne spomnim; recimo imena prijateljev in znancev ali pa dneva katerega smo ali pa kaj sem včeraj počela... Vsem se to dogaja. Le da mi paničarji se ustrašimo do nezavesti in potem misli podivjajo ali imam demenco, Alzheimerja, se mi meša ipd. Se ti je to zgodilo za dlje časa ali le za sekundo dve? Mogoče pride do tega tudi zaradi misli, ki so preveč okupirane in se za trenutek izgubimo. Stara sem 36 let in se mi to tudi kdaj zgodi. Mislim da je to normalno še posebej, če imaš preveč skrbi na sebi. Drži se pa javi se.
|