FORUM Nebojse.si

Imam epi napade in posledično tudi panične.Če sem na varnem v stanovanju je vse v redu, če pa kam grem se mi skoraj vedno zgodi, da v nekem trenutku zajamem globoko sapo in se zatresem nekako navznoter potem se ponavadi umiri ostane samo ohitreno dihanje, ki po 15 min. tudi pojenja.Ostane pa nemir, da je spet nekaj narobe in kaj če bi se mi zgodil epi. napad. Strah je namreč pred tem še močno navzoč.Jemljem pa namreč cipralex 20 mg in redno terapijo za epi.

Ja doma se vsi počutimo najbolj varne. Ko smo zunaj je občutek tesnobe večji, ker tega preprosto zaradi vse tesnobe nismo več navajeni jemati kot nekaj čisto normalnega. Pri tebi je gotovo ta strah zlo težk za prenašat, ampak moj nasvet je, da si rečeš kar bo pa bo, pa si čim bolj aktivna in živiš čim bolj normalno življenje kar se da. Jes mam tud velike probleme s tem, da sm preveč notr pa doma, ker se bojim simptomov, ki pridejo na dan ko se izpostavim in grem naprimer vn v družbo. Ampak tud jes se bom zdj začeu trudit po malih korakih, da spet zaživim normalno življenje. Strah pred epileptičnimi napadi je razumljiv, ampak pri tebi je pa še toliko bolj poglobljen ker si nagnjena k anksioznosti. Pomoje da je najbolš da se, ko te zagrabi panika lepo umiriš z globokim počasnim dihanjem. Panični napadi niso niti malo nevarni, zato se jih ne ustraši ampak si reči da bo kmalu mimo in da ti ne more škodovati. Ker potem se zavestno odločiš, da se ne boš prepustil paniki, ampak lepo počakaš da mine.

Ja da se takoj pohvalim in hkrati še potrkam na les.Včeraj sem šla sama v mesto in me ni bilo več kot štiri ure.Privoščila sem si frizerja, kar pri moji bolezni ni kar tako in se tam prepustila spretnim rokam frizerke in ni bilo nič narobe.Potem sem šla še na kosilo pa naprej po nakupih. Kupiti sem morala nekaj stvari zase za dušo pa za moža, ki ima konec meseca rojstni dan.
Bila pa sem čisto sproščena in zadovoljna sama s sabo.Če bi mi nekdo rekel pred mesecem, da bom šla sama k frizerju bi mu že vnaprej rekla da je popolen idiot.Z vsakim takim samostojnim korakom se mi bo zviševala samozavest in to je najbolj pomembno zame.Upam, da bom šla konec meseca tudi v službo lahko.Resnično si že želim.

Super, Nada  :clap: me veseli zate  :rozicodam:

..... se podpišem pod Arwen..

BRAVO NADA :clap: :clap: :clap:

 :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem:
zdej sem se spomnila, ko sem bla jaz enkrat pri frizerju, pa sem tam dobila panični napad... kako so me gledali... jaz pa, da moram nujno takoj domov... ampak je bila barva že zmešana.... pa sem mooorala ostat. kaj čem. pa sem se vdala in preživela!

čestitam, bejbi!  :clap:

Sinusoida, ista zgodba.
Sem šla k frizerju (parkrat se mi je to zgodilo) in nemir je nastal takoj, ko mi je začel dajat barvo na lase, jaz pa v sebi norim, ujeta sem, nimam kam, jojjjjjjjj panika  :D  :seznojim: :unsure:, ampak nikoli tolikšna, da bi morala ven zbežat. Takrat sem preusmerila misli na nekaj drugega, začela počasi dihati, enkrat me je celo rešil mobilni (ko me je klicala prijateljica) in po pogovoru panike sploh ni bilo več. Skratka ful neprijetna zadeva tale panika pri frizerju.
Za vsak primer imam v denarnici vedno svojo podporo (xanax), a ga nočem in ne bom vzela!!!  :nehvala:

Pa še kako drži to!

Verjamem, da če si ene stvari resnično želiš, je potem tudi strah lažje premagat.

Nada, na pravi poti si !!!!   :oki:

Ja ,da se ne hvalim preveč ali pač; včeraj sem imela epi napad.Bila sem čist fertik, vse me je bolelo nekaj časa ampak me pa ni danes nič strah in ni panike. Sem sicer doma saj kam pa naj hodim v takem krasnem vremenu kot ga imamo ampak se kar zamotim z gobelinom ki ga ustvarjam že nekaj časa. Pa tudi križanke zelo rada rešujem in pošiljam, če bom kdaj imela srečo pri žrebanju. :oki: :oki:

Da ne odpiram nove teme, bom kar tu opisala svojo dilemo. Upam, da je OK.

Dogajajo se mi nihanja (imam anksiozno motnjo) in zadnji dan-dva čutim, da sem raztrešena, nisem sigurna vase (predvsem v svoje delo, kakšno stvar ponovno preverim za vsak slučaj). Kar strah me je, kaj bom naredila narobe. Ob tem čutim strah in zaskrbljenost, saj me razmišljanje o tem še dodatno obremenjuje.
Je še kdo od vas imel takšne občutke?

Seveda poletje, ne obremenjuj se zaradi tega, tud meni se dogajajo nihanja, največji problem pa je "strah pred strahom"

Hvala Ribiš. Danes je že veliko bolje.  :pomezik:

Poletje, bliža se tvoj letni čas; najprej boš zacvetela kot tvoja rožica, poleti boš pa sonček!  :wav:

lp
samajka

 :sesmejem: komaj čakam poletje.

Ti ga privoščim...  :rozicodam:

 :pomezik:

samajka

govori zase. ;)

Heh.. jaz sem ga tudi doživel pri frizerju. Sem tak bolj občutljiv tip in me dokaj moti, če mi je okrog vrata kaj tesno. Ona mi je pa tist zaščito, dala okol vrata pa mi je blo pretesno... takoj mi je ratal čudn v glavi pa sm jo prosu, če mi mal opusti, pa je opustila sm še vedno me je motil. Srce mi je začel nabijat, v glavnem kuhu se je napad... pol pa sm reku, če lahk da stran tist, da me moti... in me je ful čudn pogledala in tole umaknla. Sicer mi je srce še vedno nabijalo ampak sm nekak ostal skuliran in potem jo začel kar nekaj spraševat in se pogovarjat, kar je tudi pomagalo. V glavnem, komaj sem čakal da se poberem od tam...

To se mi še nikdar ni tako kje zgodilo.. pa sem bil že velikokrat pri frizerju in zobozdravniku tko kje in še razmišljal sem o temu kakšna smola bi bla, da tam doživim napad. In evo ga... :A)

Zdej odlašam spet obisk k frizerju, prav tako bi moral k zobozdravniku na kakšen pregled, ker že dolgo nisem bil.

Nihanja pa tudi pri meni prisotna in ta hudičeva anksioznost... ravno ko se nekaj časa počutim super in se mi zdi, da sem iz jame skoraj zlezel, me hudič potegne nazaj noter. Ampak se ne dam!  :ne:

Ja JoJ te čist razumem kaj se ti dogaja ni kaj prida reč ta anksioza. Tudi sam sem imel ful odpor do frizerja in sem izbiral takšne dni ko sem se počutil bolje in tedaj sem skočil in se sfriziral.  :sesmejem:
Sedaj sem pa že kar nekaj časa OK in upam da bo tako tudi ostalo, sedaj je malo lepše vreme in upam da mi bo sonce napolnilo energijo. :sunny:
Se pa po eni strani bojim da bi se vrnila ta hudičeva anksa sam tako kot praviš se ne damo a ne. :boks:

Lep pozdrav

Jaz kar nekaj časa  nisem mogla k frizerju v salon.Vedno sem tam dobivala napade panike in tesnobe.
Zdaj se strižem pri sotrpinki in če mi ni kaj prav - ji mirno povem.
Najhuje je mi je bilo imeti zaščito stisnjeno ob vratu  :seznojim:

lp

meni je tudi tako mučno it k frizerju.  :( pravzaprav me še najbolj obremenjuje small talk.

Probaj gledat na to kot na trening.

Jaz sem imela letos en tak napad pri frizerku na stolu. Sem ga (neopazno) predihala in preživela :P. Me je pa bilo naslednjič strašno strah, ampak sem se ravno zato znova naročila in šla z res hudo tesnobo (srce nabijalo, tesnoba na višku, tresti me je začelo), nazaj na stol. Valjda je bilo vse kul in grem zdaj brez problema. Če bi se pa takrat začela izogibati, bi se pa verjetno še zdaj bala, in to še dosti bolj kot takrat.

sovražim frizerja ... zaradi napada

komaj sem našla eno, ki pride domov

pa tako bi rada spet šla in vem, da enkrat bom, ker sem se ponovno lotila 100x bolj mučnih stvari

ampak frizerka....ne morem in ne morem. Morda pri kakšni, ki bi ji lahko povedala, v čem je problem in ki bi imela prazen salon

ampak, če ima prazen salon ... verjetno nekaj pomeni :-)))) ni kdo ve kakšna frizerka :-)
malo za hec, čestitam tistim, ki ste se spet odpravili tja na stol

tudi jaz sem lansko leto februarja bil skoraj ze pozdravljen vse je bilo ok vsi simptomi so mi izginili septembra pa se je vse skupaj mi vrnilo kot bumerang le da nimam napadov panike ampak me tišči v prsih,imam vrtoglavice in cuden občutek v glavi.aja pa non stop me tišči na wc,na vodo pa me zanima če ima se kdo take težave ker me to spravlja ob živce poskušam odmisliti da me tišči pa ne morem.Sem bral da je lahko tudi to stranski učinek stresa tiščanje na vodo pa me zanima če mi lahko kdo pove kako bi si lahko pomagal?LP