FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni vsi. Kakšen mesec spremljam spletno stran, veliko berem izkušnje in veliko berem o Okm in depresiji, ker sem si dosedaj prizadeval, da si pomagam sam. Vendar tega nisem zmogel in sem se pred nekaj dnevi sesul zaradi izčrpanosti in močne anksioznosti. Zato sem na bolniški, ker nisem sposoben delati.  Najbolj mi povzroča težavo anksioznost. Ta je posledica obsesivno kompulzivne motnje, ki me spremlja že veliko let. Kakšnih 12 let traja akutna, ali kronična faza. če lahko tako poimenujemo. Prvi primer tega se spominjam še v otroštvu v petem razredu oš. Moj Okm me je pripeljal do te faze, da več ne zmorem. Samo zvečer preden preverim kar mi bega po mislih porabim po cca 1 uro.  Zaradi tega se zvečer odpravim v posteljo poln stresa in pozno. Slabo spim in že zgodaj zjutraj se zbudim in mi srce močno razbija. Zaradi utrujenosti je preverjanje še težje. Ne zmorem nikamor z avtom, ker ob vrnitvi ne morem parkirati avta ne da bi zato porabil vsaj pol ure. Zato raje ne uporabljam avta, ker je vsakič groza. Čeprav se zavedam nesmisel tega in si vsakič dopovem zdaj zadnjič, ko trikrat preverim imam občutek da nekaj ni vredu in preverim znova in znova, da se mi meša. To je samo en primer. Ko v službi vgasnem računalnik preverjam vsaj še 15 minut. če je res vgasnjen. Vgasnem luč in še preverjam če je res vgasnjena. Štedilnik je nočna mora. Tudi ko roko položim na grelce me ne prepriča da ne bi me vsiljive misli napotile da preverim ali je res vse vgasnjeno. Včasih se mi od gledanja oči zavrtijo. Veliko težavo imam z zaklepanjem vhodnih vrat. in še veliko tega da mi je nerodno spregovoriti. Ne upam odkrito spregovoriti o vseh težavah svoji osebni zdravnici, čeprav sem ji nekako povedal da me mantra pretirana skrb da so stvari zvečer urejene in na svojem mestu. Živa groza me je tega stanja in da ne morem ničesar narediti da bi se stanje izboljšalo. Sedaj imam občutek da se mi meša. Upam da se bom lahko tega rešil. Osebno zdravnico sem prosil za napotnico za psihiatra. Grem čez tri tedne. Vem, da veliko zamujam zaradi tega. Letos bi moral vpisati doktorski študij vendar ne zmorem. Zelo rad študiram in me učenje veseli. Sicer imam zelo rad svojo službo in zelo rad sem hodil vsako jutro. Sedaj se ne počutim zmožnega za delo. Zdravnica mi je že zaradi depresije predpisala antidepresive. Prve smo zamenjali ker sem bil zaradi njih potrt hkrati evforičen. Zdaj pijem Zoloft 50mg na dan že četrti teden. Čutim močne stranske učinke. Vrtoglavica in odtujenost, težka glava, upočasnjeno gibanje in govor. Večkrat tudi nejasen ali nesmiselen govor. Močna utrujenost. Star sem 35 let. Bom še kaj napisal v prihodnjih dneh. Srečno vsem.

Pozdravljen med nami!

Življenje z okm ni prav prijazno, vendar se da z različnimi prijemi in zdravljenjem "ukrotiti" te težave tako, da se lahko z njimi shaja in ne povzročajo problemov, se pa dajo tudi ozdraviti, vendar ne gre zlahka. Praviš, da si naročen pri psihiatru, kjer upam boš dobil pravo terapijo.  Škoda, da se mučiš že toliko let. Poleg zdravil, ki so opora na začetku poti, je vsekakor priporočljiva psihoterapija. Za okm se največkrat priporoča kognitivno-vedenjska terapija. Za začetek si lahko kupiš knjigo, lahko si jo prenešes tudi iz tega foruma.

Sama sem si pomagala tudi z drugo literaturo s tega področja. Ogromno sem se naučila iz knjige Kako ohranimo zdrave živce dr. C.Weekes, ki sicer ni namenjena samo okm, pač pa tudi tesnobi in drugim psihičnim težavam.

Za danes toliko, ker je pozna ura. Drži se!

Čestitam da si opogumil in greš k psihiatru  :clap:  Nadaljuj z antidepresivi, včasih od začetka res povzročajo težave, ampak bo bolje. Počakaj do psihiatra in se raje z njim pogovori o tabletih. Verjetno pa že sam veš da tableti niso rešitev, ampak boš moral narediti še kaj. Poišči še kakšnega dobrega psihoterapevta, pojdi na skupino za samopomoč, beri knjige, športam in še kaj pomaga. Poišči kaj tebi najbolj ustreza :) Najprej si vzami čas zase in razreševanje svojih težav, šele nato naj pride doktorat  :)
Vso srečo  :rozicodam:

Živjo cvetlica,

hvala. Tudi sam verjamem, da bo sčasoma uspelo. Srčno upam, drugače ne vidim prihodnost vklenjen v krog misli, ki mi ne pustijo živeti razbremenjen vsiljivk in dvomov. V teh dneh, ko sem na bolniški skušam narediti čim več, da bi sam skušal rešiti težave z okm. Ne želim, da bi ta čas na bolniški in čakanje na zdravnika in psihiatra minil brez, da bi kaj naredil. Vsaj te "najbolj enostavne rituale" skušam omejiti na minimalno število preverjanj. Ko pišem o tem se šele zavedam nesmisel vsega. Niti ne vem na kakšen način naj zdravnici spregovorim o tem, ker ne želim dobit pečat zmešane osebe. Bojim se tudi da mi ne bi verjela. Čeprav vidim v vsem tem velik nesmisel nikakor ne morem ven iz tega kroga preverjanj, anksioznosti in depresije, ki me spremlja že od najstniških dni. Toliko sem že obupan, da v svoje lastno stanovanje ne upam, ker ne morem izstopiti ven ,ne da bi porabil tudi 1 uro ali več. Preden izstopim moram preveriti vse. Tudi termostat na bojlerju če je na pravi poziciji. Stanje kazalca na njemu. Potem pa ga še vgasnem na stikalu in to preverim vsaj 6 ali 9x. Če je klima vgasnjena. Električni radiator v kopalnici. Potem še dvomim o fid stikalu v omarici ali je prav povezan in ali pravilno deluje. Štedilnik je nočna mora. Tudi pol ure in več. Na koncu ko gledam se kdaj zgodi da niti več ne vem kaj gledam. Oči se mi večkratobrnejo.  Pogledati moram ali je voda zaprta da slučajo ne teče. Pod umivalnikom ali je suho, da slučajno kaj ne pušča. Polkna, okna, vse luči, likalnik ki je v omari ali je res izključen čeprav je kabel ovit okoli njega. Tudi v hodniku v stavbi počakam da se luči vgasnejo. Da je klet zaprta moram pogledati ključavnico in vse okoli nje. Ali je luč vgasnjena v kleti. Tudi ko jo vgasnem in trikrat ali večkrat preverim se vrnem in ponovno preverim. Pred stavbo znova pogledam v polkna ali so res zaprta. Imam vsiljive misli da bi lahko padle in koga poškodovale. Čista groza in najbolj grozno je to da ne morem nehati. Ne morem. Najtežje pa mi je pbilo o tem spregovoriti staršem. Zdaj sem pri starših. Kar sem napisal je samo nekaj tega. Tega je še veliko. Mnogi boste mislili da sem zmešan. Pred dnevi sem enako mislil, da se mi je zmešalo ker je vse prišlo do te točke ko sem se čisto zlomil. Od takrat mi skozi telo teče kot mrzla reka. Imam mravljince po telesu. Lase imam skoraj vse sive. Nekje so vsi beli. Naj bodo. Se ne sekiram. Veliko sem se trudil v življenju. Delam od 17 leta. Vse vikende in praznike v času srednje šole in fakultete. Končal sem z odliko. Stanovanje sem dal v prodajo ker ne morem več vanj vstopiti brez spremstva. V službi ne zmorem več delati. Če ne zapustim pisarne pred ostalimi lahko tam ostanem ujet tudi po 1 uro. Vtičnico na steni moram pogledati ne vem kolikokrat da se prepričam da ni nič vanjo priključeno. In še toliko da se za gprijemljem za glavo. Bojim se kako bo potekalo zdravljenje in povratek v službo.  Zelo mi je nerodno pisati o tem. Vendar želim da veste kaj se mi dogaja. Če tega ne rešim ne vidim prihodnosti.
 Vsiljive misli skušam preusmeriti z drugo mislijo. Teh imam veliko vendar sem se navadil. Veliko je odvisno od stanja v katerem se nahajam. Bolj kot sem utrujen slabše je. Tablet sem se nekako navadil. Danes recimo je bilo kar vredu. Razen dopoldneva, ko sem čutil močno brezvoljnost in imel vsiljive misli o samopoškodovanju je ostanek dneva minil vredu. Tudi vrtoglavice ni bilo. Če je res kar piše naj bi moral jemati 200mg, kar je 4x več kot do sedaj. Jemljem Zoloft. Glede tega se ne mislim obremenjevati, zato jemljem 50mg vse dokler ne pridem do psihiatra. Moja osebna zdravnica je vredu in se mi vsakič posveča kolikor lahko, vendar bi odločitev glede takih tablet raje prepustil psihiatru. Zdaj sem že malo utrujen. Lepo bodite in lep pozdrav vsem.

NEkaj literature na to temo

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_remository&Itemid=80&func=fileinfo&id=88
http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_remository&Itemid=80&func=fileinfo&id=105
http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_remository&Itemid=80&func=fileinfo&id=89

Hvala Lost. Sem že velikokrat prebral. Vendar brez ustrezne terapije in pravih zdravil tega ne bom nikoli rešil. Čakam na ustrzno diagnozo. Glede na psihofizični zlom ki sem ga doživel je v zgodbo vpletena zagotovo tudi izgorelost. Lp.