FORUM Nebojse.si

Hoj sotrpini. Kako ste? Opažam da se bolj malo klepeta tukaj kot se je včasih. Saj vem da se teme ponavljajo. Sam je fajn da še vedno kakšno rečemo.
Jaz sem malo bolje..samo malo imam problemov z možem. Ko vlečeš vse in so očitno vsi odvisni od tebe in ko se naenkrat zrušiš je kaos..
Mene zanimajo predvsem vaše izkušnje s knjigo panic  away... mene je navdušila, logična ampak še vedno ne morem verjeti da je lahko tako lahko. V bistvu dojameš da je res vse v glavi. Sicer še nimam poguma da sprobam zato me zanimajo vaše izkušnje in mnenje o one moment zadevi...
Hvala in lep dan še naprej

Živijo hondael ja vsa fora je v glavi oziroma to so naše misli.zato je pa potreben čas da prides iz tega zacaranega kroga.ja je pa težko ko si psihično na tleh je tezko pretentati misli.vendar mislim da se sčasoma tudi človek malo psihično pobere potem je pa malo lažje.

Hej hondael  ;D,
Jaz sem tudi prebrala to knjigo in.. kaj pa vem. Vse prevec enostavno izgleda, ko jo beres. Eno je napisati nekaj, drugo dejansko izvesti ane, ko je v glavi ponor?! Meni je do sedaj bila najboljsa knjiga:Anksioznost in fobije (E. Bourne)-tu je vse res podrobno in razumljivo napisano, kaj se dogaja v nasih telesih, v nasih glavah, nasveti glede hrane, zdravil. Sedaj berem knjigo Kako ohranimo zdrave zivce -dr. Claire Weekes-ta doktorica ima tudi neke svoje metode, kako se nositi s tem, meni osebno bolj blizu kot panic away nacin  :P . Sem pa tudi sama ugotovila, da bolj kot se upiram napadom panike in anksioznosti, bolj me grabi. Tako, da tisto ko pise v Panic away, da je treba sprejet napade in jih prezivet cimbolj mirno, bi kar drzalo, ker ce potenciram strah, je se vecje sranje in simptomi se 1000x hujsi.
Pravis da si bolje  :wav: super super, sem vesela zate. Meni gre tudi pocasi na boljse, no kot kaksen dan, ampak tako kot je bilo pred par meseci ni. In upam, da se nikoli vec ne ponovi tisto stanje groze in obupa. Jaz stavim na pomlad, soncek, lepo vreme, malo vec sportanja, urejanje vrta, pa upam, da bomo se boljse.  :clap: :clap:
Lepo noc.

Vidiš kako smo se različni  :sesmejem:. To knjigo sem tudi prebrala in ja je dobra ampak nekako me je panic away bolj prebudila. V časih se mi zdi da se sama sebi smilim...da iščem s to boleznijo pozornost..to pa ni ok. To pomeni samo da se nimamo radi dovolj in se ne cenimo..
Zmedena sem včasih...
Skrtatka berem in berem in vedno na začetku se mi zdi..
Mene zanima še kako vpliva na vas ko nekomu bližnjemu poveš ža svojo bolezen ta oseba pa začne skrbet pa začne da je to nahujša bolezen in vidiš da je še bolh paničen kot ti?? Mene to čist vrže iz tira in postanem anksiozna in se sprašujem kaj se moram res tako sekirat kot se oni??