FORUM Nebojse.si

Hahaha...samo še to mi preostane...in se prepustim paniki in to je to...kar bo pa bo..
To pišem samo zato da se ispovem...
Itak se borim s tesnobo in napadi že dva meseca..vsak dan malo bolje ampak kot sem jaz srečko se mi v tem času dogaja tole...
1. Največji problem paničnega napada pri meni je strah pred vrtoglavico ker sem nekoč padla v nezavest in takrat sem se zelo prestrašila
2. Bojim se zobarja ker sem po inekciji nekoč dobila vrtoglavico in se ga izogibam na polno. A glej ga zlomka. Prav zdaj si urejam zobe in je bilo nujno da pridem da mi izruva zob in dobim dve inekcije. Na srečo po inekciji nisem imela vrtoglavice vendar me je po izruvu zoba postalo slabo kar pomeni da mi je udarla kri v glavo in pomeni da bi lahko padla v nezavest (samo ob pisanju tega me obliva groza in strah) to pa še ni vse..
3. Imam problem z kamečkom v ušesu..že cc 5 let. Na vsake toliko časa zdrsne in takrat se mi ob premiku glave zavrti..in moram dva dni počivat da se kamenček vrne na svoj položaj..ne boste verjeli..verjetno stres povzroča tudi to ker je spet tu prav zdaj..in to še ni VSE
4. Včeraj me je bolela glava..se mi je zdelo da od prehlada ker je mož bolan..sinusi verjetno. In danes zjutaj se zbudim z glavobolom. Vstanem in se mi zavrti. Ulala..jee. seveda panika ker to ni vrtoglavica ob premiku glave. In kaj ugotovim na dragem googlu..da je to kao normalno pri prehladu...ZAME NE..
Res ne morem verjet...samo ležim zdaj in se bojim premakniti...
Zdaj mi preostane samo to da ležim cel dan kar je za mojo paniko huje ker potem kar naprej razmišljam in se ne morem zamotit..
Vem da mi ne morete pomagat vendar sem se morala izpovedat.. morm se tolažit spet da bi lahko bilo še huje..to so moje preizkušnje ki jih moram sprejeti..
Aja pa še to..mož je postal živčma razvilina. Še hujši kot jaz. Po 2 mesecih ne more več..saj ga razumem samo si ne morem pomagat. Če bi kam šel dobim napad..
Tako da vsem želim lep dan..moj upam da tudi bo..

Dobro jutro hondael nič se ne sekiraj to je vse posledica anksioze ti se kar odpocij in odlezi saj je itak tak dan da ni za nikamor.Lej kar se pa tiče anksioze bo pa sigurno bolje ker moraš vedeti da ne bo trajalo vecno. Vem je pa zoprno ko si odvisen od drugega jaz sem bil prvih 14 dni čist posran pa sem star 42 let povsod sem hodil z svojo drago zdaj se mi zdi da se že malo več gibljem sam je pa na trenutke se vedno prisoten strah.Ves kako je to zanimivo ko ti stanje tako niha pride mi dan ko se počutim čisto sproščeno pa bi lahko šel kamorkoli.Ja taka je ta anksioza pa slabe misli itd.Ne sekiraj se vse bo bolje ti povem da tudi moške ko to doleti so posrani.

Dusi hvala. Saj jaz pa sem stara 41 tko da jap smo na istem..saj vem..in se tolažim da bo bolje..morala sem malo pojamrat..do zdaj sem vedno sama reševala težave, nobenemu nič povedala. Zdaj pa sem se odločena spremenit in hvala bogu za forum, kjer lahko to začnem.. :laughing:

 hondael koliko časa pa se že ti ukvarjas z to anksiozo.

Prvi panični napad februar 2006, drugi 2008 in tretjič 11.01.2016  :sesmejem:

Kakšen pa imaš pritisk? Meni se je to včasih večkrat dogajalo ob nizkemu pritisku. Sicer pa ti bo zagotovo pomagal šport. Če pogledaš kakšne stare ate ki skoz ležijo se jim tudi rado vrti ko vstanejo. Jaz verjamem da je šport zdravilo :) tudi za anksioznost na splošno je to dokazano. Tako da kar pojdita z možem malo športat pa bosta bolje :sesmejem:

Meni je tudi ostal strah pred izgubo zavesti, ampak grem počasi naprej. Vem da to prepečiš tako da se vležeš na tla. In sedaj če sem kje in me začne dajati panika glede tega si rečem "ja pa kaj, se bom pa na tla vlegla" :sesmejem:  zaenkrat se mi še ni bilo treba. Počasi strah izgineva. Mislim da mi tudi ADji pomagajo pri temu :)

Hondael se pravi da si verjetno ostala na starih vzorcih verjetno si premalo delala na sebi.vsekakor te pa razumem saj je res težko težko spreminjati neke miselne vzorce ko pa človek misli da ima lepo življenje.pa saj bo šlo počasi na bolje.se beremo

Pritisk imam bolj nizek..samo ne verjamem ds je od tega..po moje je res od prehlada ker me glava boli drugače kot od psihiranja. Že poznam razliko..
Športat je pa zame težko. Ne vem zakaj. Ni mi všeč. Samo hodim rada. Vse ostalo mi je kr nekaj. Sm šla že v fitnes pa mi je kr nekaj. Mi ne potegne. Poskusila z jogo, plesom, tekom....ne gre..

Hondael tudi hoja je kar v redu sploh če te se malo izčrpa in te sprošča.drugače pa saj ves kot pravijo psihoterapija iskanje vzorcev iz preteklosti  tisto kar bi te utegnilo pripeljati do stanja v katerem smo.po vsej verjetnosti je pa pri vseh vsega po malem.