FORUM Nebojse.si

Spet sem v depresiji...potrt ze od prejsne srede in kar ne "bouncam" nazaj. Počutim se zlo nekoristen..trenutno sem nastanjen pri bratrancu v ljubljani in vsi neki prčkajo okol mene jst pa ko gnilo jajce gledam v luft in delam nič že cel dan (tehnično to ni povsem res, ker gledam v luft)...vse me depresira...nevem, moje življenje (vsaj polovico časa) je postalo kot tistih prvih pet minut, kot te zbudijo zjutraj iz luštnih sanj, ko se ti glava še bistri in poskšaš mukoma zapopast, da si se zbudu in da te čaka ful sranja, preden boš lohk spet šel spat...eh...nimam pojma kako bom spisal ta post do konca...
no uglavnem ta čustvena gugalnica me utruja...rabim en pošten dopust pomojem...od samga sebe. Al pa nej se zgodi končno neki dobrega!
Rabim neki v kar bom lohk verjel...karkoli...kristali, čakre, zbiranje prtičkov, razvoj, humanizem,  hitri avtomobili, višja zavest...whatever...
Al nej pokličem Rejca, da mi pove, naj zvišam zdravila, da mi pokesla še tisto malo sinaptičnega happeninga in postanem brezumen brezčuten robot, ki se ga nič ne dotakne in ki mu je edina psihosomatska izpolnitev hrana in fuk...fukt, jest, srat! (če bom kdaj v Poletu na zadnji strani pod rubriko "navadne zadeve nenavadnih ljudi, bom dal slednji vzklik kot svoj življenski moto, hehe)
Da skrajšam, spet sem v eksistencialki.

Ja res je za to počutje mam objektivne razloge, nad katerimi nimam glih nevem kakšne kontrole...tko da sem trenutno žal pred dilemo kozarca.

mislim, da ne pričakuješ odgovora (lahko da se motim) prav tako ne nasvetov, saj se že toliko časa uspešno boriš, da veš kakšna je pot.
občudujem tvoj stil pisanja in razmišljanja. že enkrat na starem forumu sem napisala, da me s svojim razmišljanjem vedno znova prepričaš, da tudi mladi premorete veliko življenske modrosti in ni to privilegij starejših.
želim ti, da se čimprej prebudiš poln energije.
LP

ej,matheu, saj veš, kako in kaj  :) saj veš, da vedno prideš do istega zaključka, da si

"..pravzaprav kar ok, da mi vse laufa, da mam super lajf, da mi nic ne manjka, da sem zvit & shit itd in tko..."

 :oki:

to bi se verjetno prileglo ja ... vsej jaz čutim eno utrujenost 'od same sebe' ...

matheu_, NA ZDRAVJE! ... da čim prej gor zlezeš (pa ne previsok)! :nazdravje:

Pozdravljen Matheu_!

Razumem, da ti je od "guncanja" že slabo  :o, ampak po "kozarcu" definitivno ne bo boljše. Saj poznaš pravila bipolarcev: ekperimentiranje s "sumljivimi" substancami je strogo prepovedano  :nehvala:.

Kakšna ideja (kako lahko je pametovati  :P)
-"zbrcaj" se na sprehod,... ali pa vsaj dovoli drugim, da te "zvlečejo" ven
-zvečer pa pridi v klepetalnico Druge motnje, kjer se zadnje baje kar dogaja
-pa še kaj nam napiši, ker te je res užitek brati

Drži se,
Daisy

Saj če si lahko samoironičen je to pozitiven znak.

Pojdi kam za 3 dni, s šotorom stran od ljudi. Beg od civilizacije... jaz bi to zlo rad izvedel, vendar trenutno ni izvedljivo.

Čir up, mudel  ;D
Pa pridi kaj v kleptelanico.

haha...dilema kozarca=pol prazen, pol poln in te reči a veš...hehe...

Dugače pa današnji dan spet ni prinesel kakšne konkretne izpolnitve (saj ne da bi to pričakoval). Prinesel mi je le kup dela, glavobol in nejevoljo in prazno glavo. Pa še travnik moram pokosit pred hišo sem ravnokar zvedu. No uglavnem hvala za riplaje in ideje:


I find most places depressing in the same way (to je iz Ampercan splendorja - super film btw). Nevem, kamorkoli grem, bom nosu svoj shit s seboj..tko da če prestavim svojo rit, nekam na eno jaso ob žuboreč potoček (hehe) mi bo navkjub vsej romantiki še vedno shit.


klepetalnica mi lega (ma beden beden časovni zamik) in zato se nekako ne morem vklopit v pogovor ;)


Tell me about it... :o

Nimaš, vse to so tvoji subjektivni razlogi. Kontrolo in možnost odločanja pa imaš vedno. Vse je odvisno od perspektive, odločaš pa samo ti.
V kaj bi verjel, pa morš v sebi najt. Te nič od tega ne nagovarja?

Ko ti tsunami odnese hišo v katero si vlagal polovico svojega življenja svojga življenja lahko komot rečeš, da imaš "objektivne" (dajem v navednice da se izognemo epistemološki debati ;) ) razloge, da ti lajf sux...no men ni odneslo bajte; mam pa neki (vsaj po principu) podobnega...in ja res je lahko se odločam kaj bom naredu, ampak trenutno lahko samo izbiram (kot sem ze zgoraj napisal) med tem kako bom gledal na zadevo...

Kar se tiče vere, je pa tko;verjamem v marsikaj; ponavadi so to majhne zadeve; nevem; evo verjamem, da mi AD-ji pomagajo; da ne bom fasal maligne tvorbe na prostati še vsaj 30 let,  verjamem recimo v to da lepih in stajliš kickflipov čez piramido nikol ni zadosti in da je delo na stilu celoživljenski projekt (govorim o rolkanju)...verjamem v to da folk v principu nikol ne misli nič slabga, vejramem v to da  se mi nek dermatološki shit na fakiču (sredincu) ne bo razširil in bo tudi v enem dolgednem času izginil...mislim vere je mnogo v meni...in tko pod črto lohk komot rečem da sem believer...
da bi me pa kej posebej nagovarjalo pa nebi vedu...ubistvu ce bi me zacelo kej nagovarjat bi si pomojem mogu zvisat dozo AP-jev, hehe

 :sesmejem:

Matheu, se mi zdi, da se kljub vsemu kar uspešno spopadaš s situacijo in da imaš precej zdrav odnos do vsega  :pomezik:

Kaj je bil torej vzrok za odprtje te teme, če itak vse veš?

Ja, jz tud "vse vem" o anksioznosti, sam vseen se je konstruktivno o teh zadevah pogovarjat, kaj ni res.. Sej za to pa je forum... Pa ce mas krizo, je pac cloveku najlazje, ce o tem spregovori...

Matheu_, sej bo... ma te krize pridejo pa grejo... eh, tko je... drz se!

lep dan

Himiko

ker je to matheujev način sporočanja, povrh vsega ga je pa zelo luštno brati, in ker se glede na vse zelo dobro spopada s svojimi težavami.

Matheu  :oki: ; pa saj veš, ni poanta v tem, kolikokrat padeš, pač pa v tem, da se vedno znova pobereš  :)

Vdim arwen, ja... samo taka drža zna bit zlo kontrproduktivna.

razloži

Samoironija je zlo luštna stvar, vendar se mi zdi, da je v tem kontekstu, kot jo ti uporabljaš že škodljiva.
Iz tvojih postov se vidi, da si pameten fant... to je čist jasno .
Morda se motim, a mislim, da je v tem tudi tvoj problem, ker se zavedaš svoje inteligence in ne moreš ponižno sprejet in se resnično soočit s svojimi težavami. Visoko se ceniš zaradi brihtnega razumama,  istočasno pa te obdaja beda, ki jo ne moreš premagat.
Potem pa pride do razkola.

Verjameš sploh v to, da lahko premagaš bolezen, si to sploh želiš?
Ali ti paše vloga brihtnega fanta, ki ni "izkoristil svojih potencialov" (kar pač to pomeni v splošno sprejetem pomenu) in razvil "vzvišeno-mrki" pogled na svet?

Povej mi, kakšen odnos imaš sploh do sebe?

Kakše odnos mam do sebe? nisem glih svoj number one fen, če ti povem po pravici. Ampak ok, načeloma  mam sebe glih tok rad kot slehernik...tko da tle ni težav pomojem...
Ja verjemem da bom premagal svojo bolezen (manična depresija)...tud verjamem v to, da se že na dobre tričetrt poti...še pred enim letom in pol sem stalno ciklal iz depre v hypomanijo, medtem ko sem zdej dokaj v normali z občasnimi sunki v obe smeri...tko da ja Mcmurfy, počasi premagujem ta shit in se obenem zavedam, da prav ven na čistini ne bom nikoli, ker je zadeva rahlo kronična...tko da lahko rečem, da sem zelo ponižen pred dejstvom, da bom manično-depresiven še nemalo časa. (in verjemi s tem se je bilo najtežje sprijaznit). Glede "vzvišeno-mrkega" odnosa pa tole; verjemi v zadnjih 7 letih sem dal že tolko enga dreka skoz, da je to, da sem jo odnesu (samo) z "mrkim" outlookom prej sreča v nesreči kot shit... 

No povej mi, kaj predlagaš, da nebi prišlo do razkola...bede, ki nas obdaja že po difoltu ni mogoče premagat; vse kar lohk človek naredi, da se poskuša (v kolikor je mogoče) od te bede distancirat in žvet po svoji vesti in nazorih. Sicer pa mislim, da vseeno preveč analiziraš zadeve, ki jih ne poznaš...vse kar vidiš so moji posti. Naj ti odgovorim na vprašanje čemu sploh tema; svoj shit rad artikuliram, ker čim ga ubesedim, imam možnost distance in ko mam distanco (kolikor distance je sploh mogoče imeti na Zyprexi), lažje saniram.

evo to je to...

have fun  :)

Seveda ne morem znat po 2 tvojih postih, kako v tvoji glavi zgleda. Podal sem se na trhla tla in probal ubesedit tisto, kar se mi zdi ter tako sprožit kako plodno razpravo, kar je tudi namen tega našega foruma.
Lepo slišat, da napreduješ in dokler boš delal korak za korakom, bo šlo tudi tako naprej, ampak to itak veš.
Okoli tvojega "dreka" ti težko kaj povem, ker pač ne vem kaj se je v praksi dogajalo, ampak verjetno si že videl kakega človeka, ki mu gre objektivno slabše od tebe in je zadovoljen in uravnotežen. Vse je odvisno od odnosa...
Jaz pa mislim, da se lahko spraviš povsem na čisto. Samo verjet je treba... Si že 100x slišal, ha?

Beda nas niti po slučajno ne obdaja že po difoltu, to je tvoja perspektiva.
Kako se rešit razkola? Za to ma vsak svojo pot, s tem, da je vsemu skupna ljubezen, v svojem najširšem pomenu in koncept odpuščanja  oz. "ne-sekiranja" (in nisem noben verski fanatik ali new age privrženec...).
Pameten človek je dejal: "Kamor posije svetloba, tam tema izgine" in jaz bi se s tem kar strinjal.

Meni osebno je veliko pomagalo, ko sem začel balansirat svojo fizično, intelektualno in spiritualno raven, to troje mora po tej teoriji  bit v ravnovesju.
Tukaj (http://www.shyandfree.com/html/process.html) sem jaz prvič slišal za ta koncept.

Pa piši še kaj  :pomezik:

matheu_ ... prou dobr povedano ... se najdem notri

Matheu__ljubim te.... :wav:

 :sesmejem:

ciao matheu_
najprej ti morm povedat, da res hudo pišeš  :oki:
k sm brala vse te poste, sm mela 1001 idejo kaj vse pametnega napisat in svetovat, ampak zdej sm se odločila po principu najprej pred svojim pragom pometi, da ti bom rekla samo da te razumem!!  ;D
tale vedno vračajoča se depresija je crap!!! amak kot je slišat, ti jo že kr neki cajta ratuje premagovat!!
kr tko naprej!!! :wav: upam, da bom jz prej al slej spet sledila tvojmu zgledu!!!
Lepo se mej pa še kej piš, k te je res zabavno brat
Lp Mačica :rozicodam:

Hey...jaz lahko samo to rečem, Mcmurphy, da si čisto mimo vsekal in da se Matheu__odlično opiše kar sam..svoje občutke in vse...Evo  :rozicodam: ....zate Matheu__ker vem, da maš rad take posebne vrtnice :)

Tudi meni se zdi Matheu (dobro, ljubim ga ravno ne) pravi car, da se s tako zvrhano mero zdrave samoironije bori proti svojim mlinom na veter. Mislim celo, da je to najboljši recept - ali pa vsaj eden najboljših, kako premikastiti depresijo. Bravo, stari, užitek te je prebirati.

You're not your job. You're not how much money you have in the bank. You're not the car you drive. You're not the contents of your wallet. You're not your fucking khakis. You're the all-singing, all-dancing crap of the world.

Evo spet sem tle. Lohk trikrat ugibate zakaj? (spoilers ahead :) ) Let me give you a hint; IM DEPRESSED
Zdej sem bil cele štiri mesece ok, kar je moj osebni rekord. Še leto nazaj sem ciklal dvakrat mesečno (na dober mesec). Tko da jebiga, to je svetla stran. Temna plat pa je da sem spet v luknji. Razlogi so mi spet popolnoma jasni in znani, ampak to da vem zakaj pomaga bore malo. Zakaj? Ker to da veš zakaj koplješ luknjo ni direktno povezano z količino nevrotransmiterjev, ki se jih moje sitno in muhasto telo spomni proizvajat.
Kar se tiče softwera je pa tko; ta mesec je bil posebno težak zame iz osebnih razlogov in šokov je blo preprosto preveč. Sem se držal, tejkov like a man, ampak nazadnje je postalo preprosto pretežavno in moj skrajni obrambni v situacijah ko zadeve postanejo preobremenilne, je da se resetiram. Odklopim. Zatrem vso empatijo v kali. Kar v praksi pomeni, da zaprem registre za vse slabo; stranski učinek in pomanjkljivost tega obrambnega pristopa je to da ko zapreš pipico, tudi dobre zadeve ne pridejo več do tebe. (kot antibiotiki! kensla hudičke in good guyse, hehe) Fora moje empatije je v tem, da dostkrat - crazy as i am - prenesem tuj drek nase in to me izčrpa; že odkar pomnim je blo tko. Nima pojma zakaj.
Uglavnem ni tko hudo kot je blo ko sem odprl ta thread, ampak je vseeno malo bolj konkreten down. In nevem, moram bouncat nazaj med žive zlo hitro. Ker preprosto nimam časa za eksistncialko in svoje vozle ta moment.

have fun

O, Matheu  :clap: ma, saj te je lepo brat pa vse, a ker očitno pišeš takrat, ko si bolj down, je pa malo manj lepo, da si tu  :zvizgam:


torej bo naslednjič 6 mesecev ali več  :oki:





:A)

your point?

splošne teme  :zvizgam:

Glej Arwen Coprnica (btw Arwen je bla elfica, po naše vilinka ;) )
Ko sem ok,  nimam nobene potrebe po tem da bi pisal. Wierd a? Drugič; niti približno ne pišem zato, da bi me blo fajn brat. To da me je "fajn brat" je mogoče stranski produkt moje integrirane potrebe da bi sporočil svetu svojo težavo v jasni, smiselni in nedvoumni obliki.  ;D
 

mogoče morš pa menjat OS al pa apgrejd narest !?
hehe.
mam sam ZELO podobne probleme s procesiranjem podatkov in informacij,
ki zahajajo v moj sistem (sometimes tut system of a down).
but.
probam laufat res samo programe, ki so del serijsko priloženega paketa ob rojstvu
in ne še en kup anti-aplikacij, ki so del nevrotransmiterskih hroščev, kot posledica
bolezni...
kar se empatije tiče in nasploh pretiranega ponotranjanja zadev, bodisi že tvojih
ali tujih, ki rinejo v tvoje je pa tko.
distance.
to je edin kar te lah reš. ampak potrebno bo da bo vaja nardila mojstra, prej veliko vaje.
in volje.
resetiranje je sicer čist ok, ampak le če si predtem kenslal nepotrebno v RAM-u in
štartal le z tistim, kar dejansko rabiš za normalno funkcioniranje.
in ne samo ugasnit odvečno, enostavno začni de-inštalirat.
men pomaga big tyme ;)

take care & b safe.

T.

ma jebi to, jst bom kar na konzolo prešaltal  :sesmejem:

predvsem moram upgrejdat svoj "shit limit" ;)

ti je potemtakem samo do gejmanja ?

lol

do ya thing homie.

btw
ko potuješ, padaš, lezeš... iz bipolarne doline v manične gore in obratno.
probi kdaj ustavt na sredini ;)
pri kakem potoku lucidnega zavedanja, kjer ptič žubori pesem razuma ;)
čeprov te bo pesem kljuvala v dno duše, si jo probi zapomnit.
in :zvizgam: v posmeh delu sebe, ki nočeš da je del tebe
to isto pesem ko boš ali v dolini ali v gorah. (ignorance is bliss)

hope it workz ;)

p.s.: its all about singing. but to sing the right song, thaats 2 survive ;)

 :sesmejem:

taksist šee zdaj sem vidu tvoj riplaj. Pesem razuma, lucidno zavednje, hehe. 

ma moj ptič žubori pesem razuma že nemalo časa sam ga uspešno ignoriram, hehe

No kakorkoli; vsi ti čustveni pretresi v zadnjem času so vodili v to da sem se razšel s svojo.
Mel sem jo rad, ona mene; sam situacija je na koncu zmagala (kar bi lahko moj tič razuma predvidel že mnogo prej, pa ni oz. je, sam sta ptič srca in tič (hehe) postavla tiču razuma zasedo ob potoku lucidnega zavedanja (haha) in oskubla tiča razuma do golega in ga poslala po cigarete, hehe.
No uglavnem, šalo na stran, spet sem single, kar je dobro po eni strani, po drugi, je pa izredno težko pokenslat vse te spomine in popečat praznino k se je znašla v mojem srcu. Najraje bi si zbrisal spomin na celo leto in začel spet od tam preden sem jo spoznal. Tko bi blo najlažje. ampak življenje ne pozna rewinda; tko da si bom mogu kej druzga izmislit. Predvsem pa sem na lastni koži izkusil da v tekmovanju z situacijo človek vedno najebe. Tko to je.
Me pa skoz preganja un "the ghost of what should have been" in ostali če-ji. (hate the if-s!)

everydays a brand new deal, ane?  :-\

have fun

G.

Sožalje in sočutje, Matheu_. In kot so rekli naši stari na Sutjeski, Neretvi etc "Što ne ubije, jača." (naši mlajši na Trdinovem vrhu pa so na to rekli: "Ka?")
Drži se.

thx ton

Well, it's been a brand new day already, hasn't it?  8)

http://www.youtube.com/watch?v=2B8lESbaMlk

Sej bo Matheu!!!

Sej sam dobr veš, da je cajt edino, kar pomaga (ja sej vem, zdej bi rad mel kšn časovni strojček) pa to, da si vedno znova ponavljaš, zakaj sta šla narazen!!
Ne poslušat/gledat takih zadev, kjer folk idealizira bivšo zvezo in se jo z bolečino spominja!!
Če bi bla ta zveza tok idealna, pol se ne bi končala, to mej v glavi!! Sploh si pa dopovej, da ni samo ona tista, ki jo pogrešaš, ampak da pogrešaš predvsem občutek, da nekoga maš ob sebi, tudi kadar ni fizično prisoten, da imaš nekoga, ki te lubčka, objema, tolaži itd (ta občutek je ena najboljših drog, zato je pa tud clean ratat toook težko)... Men je to vedno pomagal, da sem mal racionalizirala zadeve še preden se je požar žalosti tako razširil, da je skuru vse moje delujoče sinapse in s tem racionaliziranjem sem krepila gasilce v glavi in pol so lažje sproti gasit te požarčke, ki jih žalost pridno in vztrajno neti. In pol tko k vsak neuspešen piromanček, tud žalost enkrat obupa!!!

Drž se!!! :rozicodam:

http://www.youtube.com/watch?v=FJ3yBlf4jHI&feature=related

jao, stari dont do the emo trickz on ya mind... je playful ja, sam je pogubno..
ok, ko sam ja da sudim. delu isto, na kubik, ko da je to edini plin, k me lah uspava
nazaj u neke spomine in da nekim fotkam spet barve... pus jih. let them go BW.
da dobijo kontrast u drugem smislu. men je dans TOOOOOOOK jebeno žal useh odvečnih
sekund, karambolov nevronov, k so ob trkih sam skakal nezapasani drug čes druzga in še
naprej razbito glavo fural po strehi, da sm hodu stojo pa s stopali tipal črne oblake,
čeprow sm vedu, da to kar me žgečka ni smeh, ampak že dobesedno roganje samemu sebi,
kok grem lahko nizko, niži od koral in usega globokomorskega sranja.

Veš kaj je cabdriver...

Verjemi, če ne boš dovolj smooth in če je blo to kar boš mel "tapravo" in - bognedaj - če se zalomi; boš spet v istem moškemu spolnemu organu; you can never get used to this shit. Mislim tle ti ne pomaga pehar zvrhan modrosti in življenskih izkušenj (pa navrži še eno, dve (prepustni) čakri na vrh če hočeš :) )


EDIT: Kar se mene tiče; si razbijam glavo na zidu. Ubistvu je to moj "signature move"; po tem me poznajo, hehe To sem jst. Kje je matheu?? Check the nearest wall; he is bound to be there with his head halfway trough the bircks  :)

your right like my new haircut ;)

hotu sm sam ti mogoče en nanogram bolečine oduzet, zdej itaq ko sm otopel od usega
podobnega sranja in pakovanja, lah šerifa v broken-heart motelu špilam, pa sučem revolverske
izjave. sam verjem, stari, tut moja značka, k jo tko ponosno prpeto nosm na prsih, se drži z
iglo globok fiksirana u pumpi, sto boli še zmer, sam usaj ne utripa več izven ritma ˝normale˝
in ekstrasistole so redkejše ;) dont want a heartbeat no more, just beat your heart some more !

slednje rečen u šali, sam men mislm da je nažalost al pa nasrečo to ratal :o

Men se pa zdi, da ni same shit every time!! Z vsako zvezo in vsakim breakupom mal odrasteš oz zrasteš.
It's the hardest way, but stil...

Sej itaq, da je vedno hudo in težko in na začetku je vse itaq pointless, karkol ti kdo reče al pa karkol svetuje, sam pol k si dost out, da se razum spet mal oglas, pol ti takšne in drugačne modrosti in čakre izkušenih poznavalcev oz večkratnih obiskovalcev heartbreak motela lahko pomagajo!! Ker sami nikol nismo dost objektivni, sploh k pride do najlepše in hkrati najbol zaj... stvari na svetu.... tts love.

Dokler striček Razum ne pride na obisk, se je pa itaq najlažje nalivat z visoko procentno pijačo called Pain of a broken heart, ker druzga ti itaq ne preostane. Ko pa srečaš strička pa ti svetujem, da ga zagrabš za brado (al pa rokav, če se je slučajno pobril) pa ga ne spustiš več. Takrat ti bodo pomagale besede , ki jih zdej dojemaš sam kot: U've got no clue, smartass. No ja, vsaj upam. :kiselnasmeh:

Do takrat pa nazdravje  :utopivkozarcu: :seenopivo: :pijanca:  :nazdravje:

Mačica, ne bit pametna, hehe  ;D (hecam se)

štekam kaj hočeš rečt, mrs. Mijaw, sam neglede na to kok dozoriš,
no jzt sm že tok, da sm bil že zdavnaj utrgan ;) še zmer bo bolel.
z usakim nožem u srce TOK bol. to je dejstvo. lah razvijem umsko stopnjo
da mi bojo antene gledale čes ušesa, ampak še zmer, srce gre vedno po svoje.

to je tko, kot bi rekla, da vsakič ko si zlomiš recimo roko v zapestju, da manj boli !?
sorry, maš lah še tok fizioterapij, ko bo lom, bo tut pain. in to kubiran.

torej je otopet edina opcija. ne morš niti zafiksat več nikol sistema, in ga tko
posledično tut ne sesut ;) vedno je rešitev, četut ta ne reš problema ;)

Skratka na ljubezen je treba gledat z ščepcem kritične apatije!
If you succsed in doing so, tell me how.

Evo to sem pejstal že enkrat na starem forumu:

Tedaj je dejala Altamira:
Spregovori nam o ljubezni.

(On pa je dvignil glavo, pogledal ljudstvo in tišina se je razlila mednje. In z močnim glasom je začel)

Ko vas pokliče ljubezen, ji sledite, čeprav je njena pot strma in težka. Kadar vas vzame na svoje peruti, se ji prepustite, čeprav vas utegne meč, skrit me njenim perjem, raniti. In kadar vam govori, ji verjemite, četudi vam njen glas pretresa sanje, kot vam sever pustoši vrtove.

Kajti tako kot vas ljubezen krona, vas mora tudi križati. Pripomore k vaši rasti, a vas tudi oklesti. Tako kot se vzpne do vaših višin in vam boža najtanjše veje, ki trepečejo v soncu, bo prodrla tudi do vaših korenin in jih stresla tam, kjer se oklepajo zemlje.

Kakor žitne snope vas zbira k sebi.
Omlati vas, da bi vas razgalila.
Preseje vas, da bi rešila plev.
Melje vas do čiste beline.
Zgneta va da postanete voljni.
Nato vas izroči svojemu ognju, da bi zmogli postati sveti kruh za božjo gostijo.

Vse to vam stori ljubezen, da bi spoznali skrivnosti svojega srca in v tem spoznanju postali delček srca Življenja.

Toda, če v svojem strahu iščete zgolj miru in užitka v ljubezni, je bolje za vas, da si zakrijete svojo goloto in odidete z mlatišča ljubezni v svet brez letnih časov, kjer se boste smejali, a ne iz srca, in jokali, a ne izjokali vseh solz.
Ljubezen daje samo sebe in jemlje samo sebe.
Ljubezen ne jemlje v posest in noče postati posest.
Zakaj ljubezen zadostuje ljubezni.

Kadar ljubite, ne smete reči: Bog je v mojem srcu, temveč raje: Sem v srcu boga.
In ne domišljajte si, da morete usmerjati tok ljubezni, kajti ljubezen bo, če se ji le zdite vredni, usmerjala vaša pota.

Ljubezen ima le željo, da izpolni samo sebe.
Toda če ljubite, a ste polni želja, naj bodo vaše želje take:
Stopiti se in postati žuboreč potok, ki poje svojo pesem v noč. Spoznavati bolest prevelike nežnosti. Raniti se s svojim lastnim razumevanjem ljubezni ni krvaveti voljno in radostno.
Prebuditi se ob zori z lahkim srcem in se zahvaliti za nov dan ljubezni. Umiriti se ob opoldanskem počitku in razmišljati o zanosu ljubezni. Vračati se na večer s hvaležnostjo domov.
In zaspati s hvalnico na ustnicah in z molitvijo za ljubljenega v srcu.

(Prerok, Kahlil Gibran)

tole je pa lepo  :-* hvala Matheu, mi je seglo v srce  :rozicodam:

http://www.youtube.com/watch?v=E8cMy-Jmoso

Zelo resno razmišljam da bi se odpravil v idrijo v bolnico za kake dva tedna (ko vpišem absolventa); ker ne funkcioniram več. Zdej moram napisat še en elaborat do ponedeljka; to je še zandja obveznost k jo mam na faksu (in pogoj za absolventa) pol grem še do dohtarja po opravičilo in dam prošnjo za vpis. To je vse kar mislim še narest. Pol se bom pa verjetno odpravil do bolnice.
Večina ljudi je zgubila vero vame. Nihče mi več ne verjame, da je z mano kaj narobe. Mojo brezvoljnost in kronično pomanjkanje motivacije za karkoli si moji najbližji razlagajo kot lenobo in pokvarjenost. (ker naj bi bila moja motnja - bipolarnost - samo opravičilo za vse moje napake, ki jih imam kot oseba in človek.)
Še absolventa vpišem, pol grem pa na počitnice za minimalno dva tedna; naj mi v tem času reorganizirajo zdravila in me porihtajo; jst sem zgubu voljo do življenja; vsak dan se zbujam v isto sranje v isti drek in stiskam zobe. Življenje nebi smelo tok smrdet...pa naj me kdo zdej prepričuje naj bom močen,  naj požrem vse to, ker ne bom. not a chance. Not anymore.

I give up.

Sej, če greš v bolnico to ne pomeni, da givaš ap!!! Nasprotno, to pomeni, da si pripravljen na seb delat in ne obupat. :clap:Človek, ki je obupal ne razmišlja o obveznostih ipd. Tko da nč ni narobe s tabo, sam trenutno ti je težko in rabš mal razumevanja in pomoči, ki ju doma, po tvojih besedah sodeč, ne dobiš!! Jz ti dam za prov, da greš v bolnico, če čutiš, da to rabiš.
Domačim ne zameri, je pač težko razumet nekaj, kar ti je tuje (psihične bolezni). Tudi sama mislim, da s tebo ni nič narobe :pomezik:, kar pa ne pomeni, da nisi bolan. tudi sama sem dostikrat označena kot lena pa se ne sekiram več. Zase vem, da temu ni tako in tts it.

Drži se in čimveč piši, ker tukaj boš vedno naletel na razumevanje, ki ti ga očitno primankuje!!!

Lp Mačica :rozicodam: :poljubona:

well, this is me giving up.
Pripravljen delat na sebi?
Spare me the platitudes; jih mam dovolj za dve življenji :)
(ne mi vzet (preveč) za slabo)

Ej stari, jebi ga, vidim, da si čist v k..cu - zgleda da te je dr. Mengele s tabletkam dobr zjeb...
Kaj naj rečm - drž se, pa kr bo pa bo... ...verjetn kej dost slabš k je niti ne more bit...

Saj je absolventski pol leta. Imaš čas, da se skockaš in tudi beli plašči lahko pogruntajo pravo kombinacijo.
Tudi jaz ne maram *delo na sebi*. Vedno pomislim na francoza s katerim si štelam napeljavo..  ;D

Mam eno tako animalno željo, da bi se nekam zavleku; nekam daleč; nekam v gozd kot ranjen volk (tko vidim krvavo sled v snegu in volka, ki mu je postalo jasno, da je rana prehuda in da četudi se zaceli ne bo preživel v divjini dolgo)...
Volk ma gozd, jst se bom zavleku v špital. To je vse. Nobenga delanja na sebi, nobene osebne rasti il pričakovanja da bom "ozdravel"...i just want to get away for a while.

Yang; že dolgo ne tok.

Why not? Rabiš menjavo okolja in fac okoli sebe. Pa sigurno drugo terapijo.

awww, downer uberalles, huh.
i feel you.
jzt osebno bom naslednič ko bom res čutil (upam da nikol več, but u never know...)
da nism sposben niti dihat več avtomatkso enostavno šel dajlat brainbulance pa idemo.
neki krekat samga sebe, pa se ufuravat pa itak z najbol osnovnimi bedarijami kar se tiče
eksistence še tok bolj slabit svoje že tko nacufane možgane, phuk dat.
hočm rečt, če tko čutš, pejt.
ker iste finte sm jzt mel okol ekspaizma, vedno ko sm šu spat sm si zamislu kr eno jaso nekje
bogu iza leđa pa srnce pa mene užiwat u deprivaciji, stran od tega betona, kaosa, kolesja,
mind-rapinga in tempa ujed in vonja po strahu, nemoči in porazu.
IDK.
hočem rečt sam to, da itak sam veš kok je ura, al stoji, al se ti teče ;)
tko da jebeš nasvete pa sladke misli, do the DO.

wish u all the serenity u need, 4 reel. stay strong ~ still though ;)

Ma to je drek...nikoli več se ne navežem na osebo(e) tako močno. Nikoli. Navezal se bom na svojga Saaba (ko ga bom mel) pred hišo, na svoje rituale, na pisano besedo, na drevesa, na spomine, na glasbo, na svoj drek,termofor,  na svoj hišni kino....ampak nikoli več na ljudi; Pizdajimaternafolkkurčev...
Mater jst sem utelešenje naslednje situacije; ko smo bli majhni pizdunčki smo se na bazenu šli igro; ko je en začel pumpat druge; dejmo skočit v najbolj globoko vodo družno, vsi hkrati; in vsi se zaženemo in skoči samo revež in vsi se mu režijo. Guess who was always that idiot.

yup.
i made a phukin brillliant statement not a long time ago !
EDINA STVAR NA KERO SE ŠE NAVEŽEM JE ŠTRIK !!!!!!!!!
and I mean dat. I more meaner than Satan about this.

To you too man.


A lohk tri krat ugibam? :sesmejem:

Tax...raje se naveži na kravato. Je manj smrtonosna...če se premisliš ko odrineš stol.

V tem letu sem postal zajeban čustveno pohabljen cinik. (hows that for persnal growth, hehe)
Im damaged beyond repair.

EDIT:
You know it ain't easy
For these thoughts here to leave me
There's no words to describe it
In French or in English
Well, diamonds they fade
And flowers they bloom
And I'm telling you
These feelings won't go away
They've been knockin' me sideways
They've been knockin' me out lately
Whenever you come around me
These feelings won't go away
They've been knockin' me sideways
I keep thinking in a moment that
Time will take them away
But these feelings won't go away

Ja, jaz sem imela zelo podobno idejo še ne tako dolgo nazaj. Pa še zdaj jo imam nekje zadaj za izhod v sili. Je fajn zbežat za nekaj časa, se odklopit. Samo tablete te vseeno ne bodo odrešile ljubezenskih bolečin. Kakor obračaš, si moraš dat malo časa, tega se ne da preskočit. In bolj kot se odklapljaš in zapiraš vase, dlje traja. Upam, da ne zvenim kot neka zagrenjena tuvršica, ampak čim manj razglabljat sam o vsem pa čim več "čez narest", da prideš prej skozi. Bi rekla klin se s klinom zbija, samo ne upam.

In ko bo to za tabo, verjemi, da pride enkrat ta prava naveza. Hočeš nočeš.

(Saj vem, da nisi hotel tega slišat, j***ga.)

Odločitev za iskanje pomoči je samo prvi korak. Je sicer težak, a niti približno ne tako kot tisto, kar pride potem. Zdravljenje zahteva veliko volje in truda ter predvsem pripravljenosti dela na sebi. Slednje pa je najtežje. Soočenje s samim seboj prinese veliko udarcev, a ko jih predelamo, smo na dobri poti do Olimpa, ki ga potem z večjim ali manjšim naporom preplezamo vsakič, ko pademo z njega.

Za menoj je drugi teden zdravljenja in lahko rečem, da je prekleto težko, a ni mi žal, da sem naredila ta korak. Vem, da me čaka še veliko trdega dela, a hkrati vem, da mi bo uspelo. Nikomur izmed nas ni potrebno podpisati pogodbe, v kateri bi pisalo, kako se bo kaj zaključilo... point je v tem, da je ne podpišemo in tako imamo možnost spreminjanja.

Zdravljenje je lahko samo dober escapizem...Včasih človek rabi samo mir. In to je vse.

točno to sem hotela napisat


ti želim vse dobr matheu_!

Anakonda:
 i don't share your enthusiasm

Možje v belem me bojo dali na "heavy tranquilizerje" in to bo to. Čez kak teden bojo moje misli preokupirane z življenskimi osnovami kot je sranje, scanje, britje, sestavljanje elektromotorčkov za lokalno elektro firmo (norce angažirat za "shit detail" delo!...točka za idejo.), igranje spomina (brez heca) v katerem te depresivci peljejo scat (AD-ji pač ownajo AP-je) anytime.
Pol me bojo en dan dali k psihologu na IQ test in spet ugotovili sem zvit ko presta, in me zato povišali iz sestavljača elektromotorčkov v obiskovalca terapije s šahom. Kjer bom  ponovno ugotavljal, da mi več kot dve potezi naprej pamet ne nese, kar bo spet mana za mojo samopodobo. Skratka i dont expect much. Z ful sreče mi vsega tega ne bo treba delat in me crazydocs ne bojo dali na tipične antipsihotike ampak na kaka pomirjevala, pomožnosti na kej tazga, kar me ne bo zreduciralo na intelektualno raven paradižnika; če ne zarad druzga, vsaj zato, da bom lahko kartal z sotrpini na odprtem oddelku.
No če grem gor si bom nesu ful knjig; razmišljam da bi prebral Idiota še enkrat (dostojevski) in moskvo-petuški (jerofejev). in laptopa itak, da bom lohk gledal nage babe na netu, haha hecam se   :P

EDIT: z mano načeloma ni nič ful narobe. Ne letam nag po ulici, ne zapravljam svojih prihrankov za runde, ne govorim nepovezano, pamet mi dela. Vse kar me razfukava so čustva, ki jih ne zmorem več kontrolirat in me pustošijo do nerazpoznavnosti...

Jaz imam samo razne skupine in je kar kul... medikamentozna terapija pa je sam podporna, vse drugo je v sami terapiji dela na sebi. Pa sprememba okolja dobro dene. No, moje težave so  zelo različne od tvojih, si pa ti tisti, ki se mora odločit, kaj je zate najbolje.

M., če maš težave samo s čustvi, pa drgač si OK, pol pa ne "streli muhe s topom", pa poišči pomoč SAMO za to kar te muči?
Al pa, po domač povedan "get over", let it out - preboli, prebolevaj in odžaluj pa bo...

No, stvar je taka.
Zdravila sem zamenjal in presedlal na staro dobro Zyprexo. In sem spet ok. Kemija v možganih se mi počasi uravnava. Te štiri dni sem doživljal pekel. Od takrat ko sem prvič vzel Seroquel pa do zdej se bolj ali manj spal z odrtimi očmi. Ob tem so me stresala čustva in bolečina je naraščala d točke ko se nisem znal ne mogel več kontrolirat. Verjetno je to zato, ker je bil odmerek Serougela - ne glede na to koliko je zadel - vseeno premajhen in so mi začele emocije butat ven. Te emocije je Zyprexa včeraj zvečer v 20min odpravila in spet sem ok. Ok, ni še vse ok, nekaj tega sranja mam še vedno v organizmu, ampak je vseeno bolje kot je blo prej. Im in check.
Elaborat mi je kot po čudežu vseeno uspelo napisat in potrebuje samo še "final touch" t.j. duhamorno zbiranje dodatne literature, da bo nakoncu citiranega dovolj.
Seveda sem si glede bolnice premislil, ker nimam kaj delat tam; si bom pa po vpisu absolventa vzel dva tedna počitnic in praktično miroval in si polnil baterije. Ker kljub vsemu, četudi sem spet ok, sem opustošen; moja psiha je še vedno razvrvana in psihična konstelacija obrnjena na glavo. Tako da...to je to; hvala za vse prispevke. Mogoče mi niso pomagali, sem pa vsaj mel filing da ni vsem vseeno zame. Nevem tko samega in zavrženega, kot v tej svoji štridnevni muki se nisem še nikoli počutil. In lahko sem vesel, da nisem suiciden :)
skratka i survived; in bom zamenjal psihiatatra, ker to kar mi je zakuhal s serqouelom mu ne odpustim
Seveda ne delam antireklame; Dotični AP pač tako vpliva name, mogoče pa komu drugemu pomaga, kaj pa vem.

No to je to.

have fun


 

Skrbi me, ko gledaš na duševno zdravje takole funkcionalistično, da ne rečem malo vzvišeno, Matheu_: 'ko vpišem absolventa, bom šel malo v Idrijo.'
Takole ti rečem: ne poznam bolnega človeka, ki bi si na tale način želel v psihiatrično bolnišnico: navadno si tja sploh ne želimo, ker bi veliko rajši živeli, če pa že, tja bežimo pred premočnimi strahovi ali bolečinemi. Tale tvoj način mi je nov, neznan in, priznam, malo neprijeten, ker voham en mičkeno vzvišenosti.
Kako pa se boš imel 'med norci'? Ali morda pričakuješ, da boš tam sam, po možnosti v kaki prijetni sobici, s kakim zanimivim doktorjem, s katerim bosta ure in ure ostrila um in argumente, se navduševala nad globočinami sogovornika...
Raje ti jaz povem, da so slovenske bolnišnice žalostno nasprotje te slike.

Jasno je: razpadla ti je zveza, te dni praznino še rešuješ z mrzličnim delom za faks, panično te pa skrbi, kako bo, ko delovni urnik popusti in se vrne prijatelj dolg čas. Pripravi si delo, ne nekih idealiziranih počitnic, prijatelj.

salutiram tvojim odločitvam, kot so nekdaj Rimljani cezarju ;)
predvsem kar se tiče oddiha & menjave diđeja, ki upam da naslednji to nebo ;)

SS all the way, stay strong.

p.s.: kok si mel odmerjen, in spat nisi mogu zarat psih domnevam,
al si mel višek energije, ki se je v vsej nasladi izjalovil pucat srčne kanale ?

Funny you brought that up  :)
Psihiatrija kot stroka gleda na na paciente funkcionalistično; vsaj po mojih izkušnjah & im just playing along. Psihiatrija me ni nikoli nič spraševala; nihče nikoli ni poskušal razvozlat moje softwerske vozle. Vsi po vrsti - uni v idriji in moj sedanji doc - me pogledajo in sčekirajo; bolje rečeno premerijo in predpišejo zdravila. Ko grem k dohtarju se počutim kot pri veterinarju. Tip mal potipa in predpiše zdravila. Psihiatrija na človeka gleda kot na pokvarjen stroj, ki ga je treba mal podmazat, če riba oz. mal ustavit če gre prenaglo. Tko to je. Psihiatrija je bla vedno "pozitivna" znanost & i just dont subscribe to that point of view. Tko da, če bi šel v Idrijo, se nebi šel zdravit in ker mam izkušnjo z zdravljenjem tam gor, vem tudi kaj lahko pričakujem. Šel bi zato da se odstranim nekam, kjer bi lahko preprosto bil potrt in zamorjen. Kjer to ni nek hud "social faux pas". Kjer mi nebi blo treba kurt energije "to keep apperances". Tko bom reku; želel sem si bit v miru nesrečen, kokr bedno se to sliši. Brez lešinarjev ki bi me obsojali in mi talali nasvete in me bodrili. To je vse. Tle pa ni nič vzvišeega. Želja po preprosto bit neutolažljiv neki časa in predelat v sebi vse skupi in v miru.

No ampak sej pravim, ko sem presedlal na zyprexo, se mi je v 20min popravilo razpoloženje. Kakor sem načelno proti metodam psihiatrije, sem tudi sam uporabnik...

 
mel sem višek energije, hkrati sem fasal ful stranskih učinkov; primešaj v ta shit še srčne težave in maš popoln selfharm koktejl. :)

Edit: debugging, hehe

aha, se praw S pol dejansko tut mal boosta izstrelitev podstrešja ;)
hmm.
je pa zelje, če hoče odfukat use naenkrat. se strinjam.
metat kasetne bombe pred lastno obličje nikol ni blo fajn,
razn če si al kajda karakter.

ubistvu ne boosta Seroquel kot tak. Dvignu me je (al raje odblokiral) v primerjavi z Zyprexo. Ampak sem mel "bad trip"; kar se tudi zgodi. Lohk si hypomaničen in si ves blažen in super; lohk maš isto kapaciteto sam vsebina je shitty...no jst sem mel slednje. Plus sem mel vrtoglavico in občutek, da mam plučnega raka..in blablabla...

hei matheu!

to, ko ti kdo vrže naprej nekaj v stilu: skrivaš se za svojo boleznijo, imaš jo za izgovor je morda (če je to starš) storil zgolj iz razočaranja in trenutnega občutka nemoči, da bi lahko karkoli spremenil, ko pa še ti sam ne moreš, če si v danem trenutku down in te je ulovila to zoperno jesensko pomanjkanje volje ter pritajena otožnost, ki ujameta tvojo dušo in je ne izpustita iz krempljev. sama sem doživela nekaj takega...
nikdar nisi bil in ne boš slab čklovek, vsekakor pa je res, da si odraslo bitje in moraš navkjub svoji bolezni vendarle vselej nositi neko odgovornost za svoja dejanja in vse, kar si opustil, ker enostavno nisi zmogel v danem trenutku. za razmisliti bi bilo, kako lahko uporabiš vse zasilne izhode, ki izhajajo iz dejstva, da pač imaš to motnjo in da ti ni lahko in imaš zavoljo tega gotov kje kašno protekcijo, kar je tudi prav...zaenkrat.

bilo pa bi vredno razmisliti, kako si človek sam otežuje dodatno življenje in kakšne poteze dela na osebnem področju. hote ali ne hote pustimo v odnosih močan vtis. in tudi nas drugi ne pustijo oditi ne da se nas zares dotaknejo, ker pač taki smo. torej vredno bi bilo premisliti, katerih iger se gremo in česa v svojem življenju ne dovolimo, niti nam samim, ker ni prav, enostavno, niti drugim, ki igrajo z nami.

včasih je težko in boleče, ampak ne glede na čustva v sebi čutimo in vemo, kaj je pa v resnici prav. sledi temu glasu. samo to. ti veš, kaj je prav... in previdno in preudarno z odnosi. nikakor pa si ne očitaj za nazaj. glej naprej, pravijo, da imamo zato oči spredaj in ne zadaj.

drži se in pazi nase! me skrbi mal zate.... in nikoli se ne vdaj. življenje je učenje, nekatere lekcije pa imajo svojo ceno.

maja

Evo, mene je Matheu_jev odgovor prepričal, zato 'povlačim' obtožbo o vzvišenosti. In se pridružujem Majču.

Pred doooolgimi leti sem sam 'zdravil' razpad ljubavne zveze z ekstremističnim svetoboljem, zavlekanjem v samoto, tuljenjem v luno in podobnimi neslanostmi... ampak tega nekako nisem povezoval z recimo depresijo, čeprav bi z današnjega stališča verjetno celo lahko. V najhujšo zagato sem padel, ko sem takšen na nekakšni literarni šoli celo nekaj predaval in vodil delavnico o rečeh, o katerih že maničen ne znam povedati kaj substancialnega, v tistem stanju 'bolje me ubij nek me gledaj' pa sem bil seveda popolna napaka.
Skratka, razumem, kako je včasih zajebano že samo preživeti uro, dan.
Matheu_: na nek način si si že sam dal izziv. Ti dnevi, ko garaš za šolo, te še držijo pokonci, strah te je prihodnjih. Torej? Nagrmadi si dela. Vpiši se v kak trapast tečaj, naredi izpit za avto, samokolnico, pečenje v mikrovalovki, znakovni jezik, pravilno pitje iz keliha - anything. Napiši roman, zloži simfonijo, nariši strip. Ker čas definitivno je zdravilec tudi za srčne rane. Zelo priporočam, da so aktivnosti nekako družabne, saj med ljudmi človek 'lažje trpi' kot v samoti (torej napiši simfonijo čez vikend in jo v ponedeljek že začni postavljati s filharmoniki).
In srečno.

obveščam ton-a in vse, ki vas skrbi za matheua, kot je skrbelo mene, da malce odločžite skrbi, ker je omenjena in opisana kriza pri matheu že malce minila, kot sem ga razumela po pogovoru prek mobilca.

več o tem pa bo povedal matheu sam ob priliki, al kako?

no, sem vesela, da je tako.

we love you matheu, hehe vidiš kako nas vse skrbi zate ;)

zdej bom pa nehala pisat ker sem že na vso moč patetična. bljak

Mene nič ne skrbi zanj, zaupam mu.

attention - neurotic (& at times psycotic) shit  ahead :)

Že celo dopoldne me mika, da bi neki napisal. Včeri sem mel en "psihotičen" preblisk, k se ga poskušam spominit že celo dopoldne. Zjutraj smo igrali basket in se se ga spomnu in v sekundi spet pozabu. No uglavnem včeri skejtam ful na power, sam ni bil moj dan. In me frustrira in pol tuhtam, kako zaen kur*c mi ne uspe narest flipa čez heap (stranica piramide), če ta trik odpeljem (na šraufke!) skor vedno in brez pomislit. No sej pol mi je ratu tko v ene 43-deseto. Sam fakof, ful sem razsajal in ful me je pizdilo. Na plohu sem že 14 let in me jebe nek tak brezvezen trik. No, pol začnem besno tuhtat in s koncentrirat in bolj ko se koncentriram, večji drek je. Bolj zajebem. Nakar dobim fleš v glavo. Bemti, pri temu triku je mali milion faktorjev...milion spremenljivk pri katerih lohk zajebeš in če so zelo majhna odstopanja od popolnosti (merilo popolnosti je odpeljan shit, ane), trika ne boš lendal in z mal sreče (in furstracije) lendal z ritjo na na mrzlem asfaltu (ni hujšega kot se fajn podrgnit po mrzlem asfaltu). No, uglavnem, stojim tam na objektu,  besno-zafrustriran; nakar mam "what drunks refer to as moment of clarty" :) Yes! spomnu sem se. Že vem kaj je blo! Sej je ful banalno. Ampak vseeno; za to da lohk stremiš k popolnosti (oz. čemurkoli) , morš met najprej neko predstavo o tem kaj naj bi popolnost bila. In jst včeri nisem mel pojma, k čemu stremim...hotu sem sa trik odpeljat. In tko vedno ko sem depressed; mi nekako zmanjka ta notranja motivacija; nimam več občutka, da nekam grem, bolje rečeno, da se nečemu približujem/konverigam. In na ta način moje depre v praksi izgledajo kot da moja "duša" izgubi eno dimenzijo, ki ji lahko rečem...hmm..globina al pa perpektiva. In zame zunanja motivacija nima nobenega smisla. Edini smisel, edino pravo izpolnitev dobim v občutku "približevanja" nečemu, kar smatram za perfect. In perfect je tisti filing, ko veš da boš odpeljal flipa na šraufke čez piramido, še preden ga odpelješ. In tu če ga ne s prve, veš da ga boš. In veš da ko ga boš, da boš zmagovalec, ker si premagal 5678 spremenljivk, ki bi lahko šle narobe pa niso. In tko je v življenju; vse lohk gre narobe, vse se lohk sfiži; vse kar mamo je prepričanje, da se ne bo. In s tem peljemo. In nam ratuje,...bolj ali manj. In se počasi približujemo nečemu. In motivacije nikol ne zmanjka, ker je življenje polno majhnih izzivov, majhnih bitk, majhnih zmag in porazov in to nas motivira, zarad tega pač delamo shit še naprej. Ampak jst ne vidim več nobene drame v tem, sem postal slep za happening okol mene. Je premal intense in se okolnost okolnost ne prebije čez prag moje zaznave - pojma nimam. The usuall suspect so itak antipsihotiki. Ampak drek, tud na "downerjih" sem lohk ok. Je to depra? Je to kej druzga...  Brezvetrje sux. Ničemur se ne približujem, ker - po pravici - blage nimam, čemu bi se sploh hotu. Nič kar bi me spodbodlo, da bi bi boljši. Niti nevem, zakaj bi bil boljši. Ne vidim nobenega razloga v "brcanju" več. Ok, mogoče se to sliši kot kriza, pa ni. I just aint got it in me & whats worse - i dont care anymore.

Že vem!
začel bom furat idolatrijo! hehe






 

Odlično razmišljanje, Matheu_. Morda mu lahko rečeš 'ground zero' - ampak potem imaš pa v roki pelikana, saj je ravno iskanje izhodišča tazoprna stvar pri tej bolezni!
Zdaj morda ta okoliš razišči, kot raziščeš novo, neznano mesto - že zato, da boš našel do avtomobila, do hotela, do metroja, kadar boš rabil.
Bravo. In bravo za basket in flipe (karkoli to pač je).

No uglavnem,  danes mi je vseeno uspelo obrnit flipa in čim ga obrneš (dpelješ) ti rata takoj jasno zakaj se gre. Dejansko gre pri skejtanju za premagovanje lastnih strahov. Najprej so tisti običajni..nevem, da si bom zvil gleženj (ta strah je z vsakim zvitim gležnjem bolj upravičen :) ), mel freak accident in - bognedaj - padu na tilnik in do konca življenja jedu sam še pasirano hrano po slamici. Ampak te strahove se da z mal osnovne korajže premagat. Pol greš v detajle. Piramida se ti ko si še neogret zdi ful visoka in benki (umetni malo večji ledge-i pločnikov, po katerih grindaš t.j. drsiš) takisto. In čim se ogreješ se ta iluzija višine in mogočnosti nekako razbilini in zadeve postanejo bolj obvladljive. (govorim o objektih). In pol pridemo do samga trika. Si na štartu, stojiš in gledaš objekt na katerem ga želiš izvest. V glavi se ti mota tisoč misli in počasi se izkristalizira (lahko zeloooo počasi na slab in stresen dan) slika trika, kakor ga želiš izvest. Ubistvu maš v glavi nek blueprint in ko je blueprint zelo jasen in predstava dovolj močna, se zaženeš in upaš da si pstavil noge do milimetra natančno in da se bo rolka odzvala na tvoj output vsaj približno (približno tle pomeni "skoraj točno") tako kot si si zamislil v "blueprintu". In tle maš pol tiste grde in hudobne spremeljivke, ki jih je malo morje, ti si pa le človek obsojen na vsakokratni kaos; tako notranji, kot zunanji. Skratka vprašanje je, kako izvest večkrat zapored in premagat okolnost. Zdej če bi me vprašali na kakšen dober dan, bi reku nimam pojma; shit kar rata, ne da bi se kej dosti zavestno trudu in mozgal. Ton, če naj sledim tvojmeu nasvetu po raziskovanju tega, bom reku tkole. Zakaj mi uspe frcnit flipa na "dobre dneve" kar tko brez posebnega truda in zavestnega napora, medtem ko mi taisti trik predstavlja hud problem na kak drug dan...bi ti reku nevem. Z mal špekulacije bi obsodu dopaminski manko, kaj pa vem. Ampak tko vobče pa se mi zdi, da če mam popolnoma druge - z situacijo "flipa čez heap" nepovezane - zadeve urejene, mi tud flipa ni težko frcnit čez heap in mi skoraj vsakič tud rata. Zakaj? Vprašanje. Neobremenjena glava hitreje vidi blueprint in odzivnost se ti podeseteri. In pri skejtanju kot pri življenju je odzivnost zelo pomembna. Ubistvu ne samo odzivnost, ampak prej pravilnost odziva...kjer je pravilnost tisto kar nikoli ni povsem pravilno, ampak ma odzadi blueprint h kateremu limitira. In se mu približuje v neskončnost.
In zdej smo pa tam. Ko sem bil mulc in sem špilal basket, igral magic karte, skejtal, modeliral, delal whatever, sem mel za vse to ful enih vzornikov. In tako ni blo težko iz vsega tega narest kolaž popolnosti. Konkretno; ko sem špilal basket v ekipi sem mel michael jordana pred sabo, ko sem igral magic sem mel svojga bestfrenda, ko sem skejtal, sem mel tipe na videotih in blabla...ko sem bil s kolegi na pivi sem skinaval Al pacina (hehe) in blabla...vedno sem se nečemu približeval, se ostril, se izboljševal in z vsakim poskusom bil bližje "popolnosti". Sej ni šlo za dobesedno skinavanje folka, sploh ne...ampak za nekakšno rast; učit sem se hotu samo od najboljših...vedno. 
Zdej pa že ful časa nimam več tega filinga in tud "popolnosti" h kateri bi stremel ni več. Folka ne idealiziram več. Nekako zgubljam vero v ljudi. Bolje rečeno nimam več potrebe po povzdigovanju. Vidim napake, ki sem jih včasih spregledal. Ga ni človeka, ki bi me prepričal, da je - široko gledano - kaj boljši od kogarkoli. Druge stvari so bolj pomembne, kaj pa vem. Ni več isto. Ni več unga ognja po premagovanju, po dokazovanju, po zmagi. Ker blage nimam zakaj bi se komu sploh dokazoval. Sebi pa se niti približni nimam nobenih namenov dokazovat. Sam zase sem totalno taf crowd in bi se izvižgal še preden bi začel kej v tej smeri. Še preden bi sploh pomislil, da bi začel zganjat kak tak shit, hehe.  :)
 enivej; na dobre dni pa vseeno obrnem heelkickflipa to noseslide na ledge, haha  ;)

Evo vam mal moje osebne "drame"  ;D

Zgleda da se noben ne more identificirat z mojo težavo  :sesmejem:
hecam se

Ajd, da ne čakaš: "Zakaj mi uspe frcnit flipa na "dobre dneve" kar tko brez posebnega truda in zavestnega napora, medtem ko mi taisti trik predstavlja hud problem na kak drug dan...bi ti reku nevem."

LEj, a se z zobno ščetko pogosto suneš v nos?
Ene stvari z vajo pač avtomatiziramo. Zato recimo športniki trenirajo.

Glede vzorov pa: ja, na neki točki jih zmanjka. Tako je odraščanje. Samozavest pač pravi: zdaj sem pa jaz car, zdaj naj drugi posnemajo mene. kakšno s taro finto pa velja ohraniti. Za vsak slučaj.
Meni ne rata vsakič, včasih pa. Dober občutek, ti rečem.

Yp...ljudi definira nepopolnost...:pomezik: Evo, moja modra misel for today... :sesmejem:

Ful je frustrirajoče vedno znova se učit "ščetkat", delat flipa al pa random stvar, ki si jo v preteklosti že zapopadu. Loh avtomatiziraš zadeve, ni problema. Sam pri meni se odavtomizirajo - to je problem. Tko, da je treba verjetno res skoz drgnit eno in isto, da ti ostane v krvi.

Glede odraščanja in vzorov maš prav; ker si mislim isto. Ampak veš kaj je. Ok, si sam svoj car, si pereš, likaš, služiš cekin, ipd. Ampak nevem še vedno mam eno željo met nek "safety net" in osebni "orakelj", na katerga se bom obrnu, ko ne bom več znal naprej. Nek tak "hint generator", ko naslednja poteza postane nejasna.   

Tole o 'zapiku' (ne morem si kaj, da ne bi iskal domačijskih izrazov) je tudi povsem logično vprašanje, ki je mnogim hudo zapleten prehod - če vzameva za primerjavo računalniško igrico: kot da na neki stopnji ne veš več, kaj še moraš narediti, da prideš na naslednji nivo. Veš pa, da te zadaj, kjer si bil, čaka še kak naci ali pa ono 'žderalo' iz pacmana...
K sreči nam v življenju največkrat ni treba velikih zadev spremeniti v trenutku: nanje se lahko pripravimo, izdelamo nek postopen način. To ni hinavščina in ziheraštvo, to je povsem realističen pogled. Klinca, če rukneš s tisto tvojo rolko, je res dobro vedeti, v katerem predalu so slamce, ne?
Seveda so ti 'zapiki' različni. Nič ni narobe, če ohranimo nek odnos s starši, s prijazno turšico za slovenščino iz srednje, s sosedi in sosedami... malo drugače je pa seveda z nekdanjimi ljubimkami in ljubimci, ki nam kar naprej generirajo (oziroma jih mi sami) neke podobe nenadomestljivosti...
Ampak, stari, tudi to mine, garant.

uau
to je odličen zapis!  na kak način primerjaš premagovanje ovir v športu in v lajfu!  :wav:
očarana sem. kot učiteljica slovenščine in kot plezalka!
enako doživljam plezanje. zato sem tudi začela z guganjem po vrvi. ker sem se hotela naučiti, da se ne smem predat. moram priti na vrh. toliko sem razumela. ti si pa ta moj moram napisal tako subtilno, da ti takoj dam oceno: sedi, 5!  :clap:

hvala za te zapiske!

podpis

ful se najdem v tvojem zapisu ...
nekak v to smer gre moje razmišljanje zadnje cajte ...

No pri skejtanju sem nekako že dosegu vse kar sem lahko v okviru mojih sposobnosti in časa, tako da se lahko samo še usedem in uživam v statusu lokalne legende in zganjam avtoriteto nad mularijo.  :sesmejem: Analogija rolkanja in življenja je zanimiva (in verjetno gre pri "asocialnih" (nemoštvenih) ) športih za isto reč. Tam si, sam pred sabo, z orodjem, ki je za vse enako in edino kar te izlušči iz ozadja je sposobnost. Pri skejtu je to kombinacija jajc, motoričnih spretnosti, ugodne karme, vetra in PREDVSEM sposobnosti prečiščevanja svoje glave nepotrebnih "vsiljivk"; nevem ko delaš "skok s prijemom" (haha, kako se to bedno sliši) čez skakalnico mora bit zadnja stvar, ki ti pride na misel...nevem razmišljanje kdo hudiča bo nadomestil Wilsona v peti sezoni Zdravnikove vesti, al pa kdo mi je odtujil "apfel ringe" depra futr iz predala! (mam sestro na sumu)) In zanimivo, da je pri lajfu nasploh pridemo do istih težav. Maš problem pred sabo (oblikovalski, rolkarski, kulinarični, ...) in tvoj interes je ta problem rešit. Če se vrnem k rolkanju sem v enem izmed prvih postov na to temo pisal o tem, da nisem mel izkristalizirane predstave tega kaj sploh želim narest (blueprint) in sem mel samo eno veliko željo po tem da bi flip naredu. TO JE PREMALO. Želja po uspehu ne motivira. Je pač neka ohlapna usmeritev, zarad katere ti pol flip rata šele v 43. poskusu. Bolj ponesreči in verjtnostenm računu. Keč je v tem, da avtomatiziraš vse te generalne usmeritve in se popolnoma poglobiš v proces (pri rolkanju to pomeni da spiješ prej eno pivo, da se kolena mal omehčajo in um sprosti). Tle pa nastopi problem ščetkanja (si bom sposodu kar Tonovo primerjavo). Maš ščetko in si želiš umiti zobe. Maš skejt in si želiš obrnit flipa čez piramido. Simple. Greš in probaš. (ščetkanje zapopadeš mal prej, predivdevam). Filing mam da mene zadnje čase v samih temeljih maje. In se sprašujem neslanostim ala zakaj bi sploh delal flip (ok, zakaj si ščetkat zobe se hvalabogu še ne sprašujem, hehe) Torej, neki, kar mi je blo ko sem bil mulc itak samoumevno. Pač delaš flip, da boš car, da boš boljši, da bojo ženske mokre in whatever. In to je blo tko logično, da pomojem sploh ni prišlo do zavestne artikulacije. In na tej podstati, na tem temelju si se pol lohk brezskrbi pogobil v flipa, ščetkanje, whatever. In si bil uspešen. Ker si se zadevi predal in si se ji posvetil z dušo in telesom, kot temu rečemo. In ni blo tistih zoprnih kjuvanj v možganih ala why the fuck am i here in a sem koga ubil, da moram zdej ponavljat ta drek tok časa, ko bi lahko raje pil pivo v fejst družbi. Mislim tle se začne kažin. In Ton, zato govorim o deavtomatizaciji; torej, ko odrasteš, zadeve niso tok samoumevne in "generalne usmeritve in idejni programi", ki stojijo za tvojim življenjem niso več tok simple. Dejansko, je tko kot je reku Ton; prideš do točke ko postaneš sam svoj idejni vodja, umetnik svojega življenja. The big boss in šev vsega. Sam stari, veš kok je tle ene odgovornosti. Mater, sem pristojen samo za svoje telo in um, ampak to je tumač. Ful stresna služba, haha  :sesmejem:  In priznam - to me plaši. (Viš ton, nisem tak hardič, haha)

Edit: debugging :)

ja, ja
ampak
koliko ljudi je, ki sploh upa stat na skejtu? mene ne vidiš nikdar! pa da bi kake akrobacije izvajala? ni šans!

ko jaz recimo visim na zaj.... previsu, si mislim, da sem frajerka, ker sem sploh do tam prišla. in ko gledam sodelavke, kako me občudujejo, ker sem kao profi (čeprav nisem dobra plezalka....  :zardevam: ), mi to daje en zagon.

na steno sem prišla iz čudnega razloga: v lajfu sem obtičala. in sem rekla, da moram skočit, pa ni šlo. pol sem šla pa plezat. in sem na steni obtičala. in kaj lahko narediš, ko tam obtičiš? stisneš zobe in skočiš. to sem zdaj prenesla v lajf. super povezava!

zato točno razumem vse, kar govoriš. s tem, da jaz malo v lažje prebavljivi obliki povem isto.

še enkrat pa:
res občudujem tvoj jezik!  :oki:

Takole bom nadaljeval: sprašuješ o tejle virtualni varianti: oblečejo te v baletno kiklco, pancarje in ono usnjeno ragbijaško kapco proti trganju uhljev, v eno roko ti dajo metlo in v drugo ono ravnilce za prvčke z režami za gometrijske like. V naslednjem trenutku se znajdeš sredi novega Wembleya, množica je hilarična, začne se odštevanje...
Ne, Matheu_, k sreči resnični svet ne zgleda tak.
Vonnegut je v enem od romanov (mislim, da v Mother Night) risal junake in druge ljudi kot daljice v času. Nekako od rojstva do smrti. Med drugo vojno je bilo veliko premic prekinjenih na skoraj istem mestu. No, meni se ta primera zdi zanimiva: smo kot neke barvaste vezalke, se združujemo, spletamo in zapletamo, srečujemo nove in se spet podajamo drugam...
Hočem pa reči to: na dani točki smo vezalka s preteklostjo, s celim nizom stikov, srečanj, vozlov, raztrganin - vse to so nekako naše kompetence, darovi, znanja, izkušnje, družabna mreža - vse to je v danem trenutku prerez ene take vezalke. Nikoli (oziroma samo enksta bo) ni to povsem brezbarven in 'prazen' odsek vezalke. Zato tudi prehod naprej nikdar ni cel, 'od nule'. Jaz sem denimo zelo srečen, da je tako, razumem pa, da se neka vezalka, ki jo še zmeraj vleče vozel k neki drugi vezalki, počuti totalno čudno. In absolutno PRAV je, da človek tu in tam preverja koordinate svojega vezalkanja (po tvojem deavtomatizira), se vpraša po tipologiji, morfologiji, karkolilogiji svojega vesolja - večkrat ko se to vpraša, več ga je.
Tole sem pa fino zameštral, a?

thx, se trudim...ne, ne, sploh se ne trudim it comes natural to me, haha  :sesmejem:
hecam se

Aja, pardon, če se ne navezujem glih kej preveč na vaše riplaje; gre za to, da dajem iz sebe, neki kar mislim že dalj časa in nikol nisem znal niti si vzel časa ubesedit. Skejtanje je zlo priročen medij za to. Aja, moje misli skačejo in preskakujejo in dost je logičnih vrzeli. Ampak mam filing, da tle skušam bolj neki sam sebi dopovedat kot drugim. Če se kdo najde v mojih zapisih super. But im doing it for my own selfiish reasons, haha. hecam se.

No, danes bom pustil skejtanje mal ob strani in dajem komad gor k najbolj ustreza mojmu trenutnemu razpoloženju. Gre za HIM - right here in my arms, ki sem jih poslušal v srednji šoli; to je milijon časa nazaj in sem se spomnu nanje prej na čiku.

http://www.youtube.com/watch?v=StrJdI5cfUk&feature=related

Have fun

over & out

PS: Tone; na to pa preprosto moram riplajat; ampak sem pisal ta post glih ko si ti spisal svojega in bom kasneje.

ok samo to za zdaj;


Veš na kaj sem se spomnu, ko sem te bral. Zadnjič sem nek preblisk v duhovnih razpravah o bob stezi. Problem tipologije, morfologije oz. blueprinta za svojim življenjem je v tem, da čim se začneš spraševat; zakaj sploh delat flipa; si ven že ven iz bob steze. In zunaj bob steze te čaka nujno razočaranje, ko ti postane jasno; da nihče pravzaprav ne ve, zakaj delajo to kar delajo. Dokler si v "bob stezi" delaš zadeve, ker jih delajo drugi; ker je tako prav, ker to kuri ženske,  ker se tako spodobi, ker drugače ni kruha in ker tako preprosto mora bit. In v sami bob stezi obstaja svoboda, romantika, ljubezen, in ostala življenjska "krama" in "drama" nedotaknjena. Onstran tega pa te čaka eno veliko razočaranje. Ko postane splet vezalk viden in ga imaš pred očmi. Tko da se s tvojim zadnjim stavkom ne strinjam. Večkrat ko vprašuješ same temelje, manj te je. Mogoče je več modrosti, definitvno pa je manj žara. Starejši kot sem, bolj slep postajam za ta ogenj in vedno bolj gluh za simfonijo v školjki :)

na ostalo repliciram kasneje...

"Who's the fucking nihilist around here?!"

"Fuck it, let's go bowling!"

Im back - kicking & screming,
blood boinling & streaming!

Zgleda, da mi popisovanje težav rolkanja pomaga. Včeri smo skejtali na power in sem bil tko ene 2 uri efektivno na skejtu. Razen par kratkih "down-time-ov" ko sem šou na čik al pa klepetal s kolegi. (mater spet se umika sezona pive, postaja hladno in pomojem bo treba prešaltat na hard-liquor, hehe...razmišljam da bi si nabavu uno flaškico upognjeno, da me termoforizira, ko me zebe.)
No tko, pod črto, včeri mi je uspelo bolj ali manj vse kar sem si zadal. Nekako mi je uspelo odklopit cel svet in folk in pričakovanja okolice (ni ok, če vsi pričakujejo da boš odpelju kruket na railu s prve in pol spušiš. Nasplošno je fajn, da majo ljudje okol tebe realna pričakovanja; ker bolj ko se hypajo, bol so pol razočarani, ko ti kruket na railu ne rata s prve.)  - tko da sem bolj ali manj, samo jst, rolka (in mraz; danes sem ful prehlajen). Kar je dobra enačba za uspeh,  pretirano korajžo (sem cel zlomljen že celo jutro; sem fasal železno štango v koleno) in sladko samopozabo za dve urce. In slednje je to itak to za kar se živi. (Pijem, da bi pozabil, da me je sram, ker pijem...a ni to z malega princa?)

Over & out

Bravo, stari.
Anima sana in corpore sano alias svež zrak vse pocajta.

Ja, pa malo več akcije, da bo manj filozofiranja.  :)

Razmišljanje brez učenja človeka izpridi, haha (konfucij)

http://www.youtube.com/watch?v=cNV_8YXy_QA

It's really over, you made your stand
You got me crying, as well as you planned
But when my loneliness is through, i'm gonna find another you

You take your sweaters
You take your time
You might have your reasons but you will never have my rhymes
I'm gonna sing my way away from blue
I'm gonna find another you

When i was your lover
No one else would do
If i'm forced to find another i hope she looks like you
Yeah and she's nicer too

So go on baby
Make your little get away
My pride will keep me company
And you just gave yours all away
Now i'm gonna dress myself for two
Once for me and once for someone new
I'm gonna do somethings you wouldn't let me do
Oh i'm gonna find another you

Nisi edini.
Objem.

right back at ya!  ;D

No uglavnem, zgleda da bo treba obrnit list, napisat novo poglavje. Ma ne, pišem že na platnice, bom jst kar celo knjigo iz štarta pisal. Ženska, katero sem ljubil je odšla. Ampak hvalabogu mi je vrnila srce in sva se razšla v normalem tonu. Neki malga sva sicer še prčakala ampak to je blo ok, ker sem v tem času mel priliko vsaj mal razčistit in zdej jo bom počasi stavil v predalček. Ne bo easy, je cel milion zadev, ki me spominjajo nanjo. Nanjo se spomnim celo ob banalnih stvareh kot je nakup bombonov, ki sem jih jedel ravno takrat in takrat, ko mi je rekla to in to. Njen duh bo skratka še neki časa vztrajal v mojem življenju, ampak na neškodljiv način. Bolečina, ki jo čutim je lepa...je dokaz, da sem še sposoben nekoga imeti rad na iskren in nepreračunljiv način, kar je dobro. Odnos z njo je bil v štratu pristen in naklonjenost "čista". In ja, ful sem se naučil od nje. (če ne druzga, je vsaj moj "shit tolerance" nekje v stratosferi, haha  :sesmejem: ) Ampak v zadnjih par tednih sem jo skoraj zavestno napeljeval, da spozna, da bo pravzaprav zelo nesrečna z mano. Pa ne zarad tega, ker bi bil jst ful neznosen tip, ampak zato, ker sva bila midva popolnoma različna v skoraj vsem. Želel sem da sama sprevidi in na koncu je. Hotel sem, da me ona pusti, ker me bo na tak način lažje pozabila in bo mela vsaj eno zadoščenje. No pustila me je in mi je dala "kartblanš" in zdaj lahko grem s "čisto vestjo" naprej. In grem. In čustva so pomirjenja in počasi bom spet pripravljen na kaj novega. Ampak zelo počasi. Naj se sinapse razgradijo po naravni poti.
Pa anti-woman shield lohk spet spustim, ker mi ni treba več bit tok zoprn in antipatičen do drugih žensk, hehe ;)

 :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem:
omg, pa smo prišli do bistva!

eno napako si naredil. nisi sam povedal, da je nočeš več. jaz se trudim, da naredim tako, kot meni paše. pa čeprav drugi potem trpi.

sem imela pred kratkim intenziven pogovor z bivšim. vse sem mu lepo povedala. pa je bilo zelo konstruktivno. celo opravičila sem se mu, ker sem delala take scene. ob njem sem namreč imela začetek mojega padanja. ko sem okrevala, sem zbrala moč in šla. ponosna sem, da sem rekla ne neumnemu razmerju. zrastla sem. potem se je na koncu on meni pravičeval, ker mi ni mogel pomagati.  :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem: zabavno je življenje. ja, potem, ko si spet stabilen.

Its complicated.

Veš, kaj je; želel sem da ma občutek, da je predobra zame...
Ker če ne,  bi zgodba dobila nadaljevanja in se nikoli ne bi končala. Sploh pa prvič sem jo pustil jaz, pa naj me zdaj pusti ona in naj ima zadoščenje, ki ga pravzaprav zelo potrebuje, da bo lahko šla naprej. In sem zračunal, da se lahko samo na tak način razideva, ne da bi bila eden drugemu kaj dolžna. In to je to.
Resnica pa je da je ona res predobra zame, kakor sem tudi jaz predober zanjo. To je sicer paradoks, ampak živiva na različnih planetih...

Edit: Nej ma ta filing, ker ga bolj rabi kot jst. :)

moj fant, s katerim sem zdaj neskončno srečna, je rekel:

zakaj ne bi imela najboljšega?

predober zame ne obstaja. hočem najboljšega in pika.

ker sem jaz najboljša.

to je zmagovita formula za dober odnos, po mojih izkušnjah.

aaaa

še en hakelc je tukaj: samozavest!  :kiselnasmeh:

Sinusoida; Veš jst bi dal roko v ogenj, da nisem "najboljši". (vprašaj me še enkrat, ko bom maničen  :sesmejem:)
Ampak to ne pomeni da moja samozavest trpi. Nasprotno. To da vem kje so moje meje, me šele dela samozavestnega. Pri čemer mi samozavest ne pomeni, da si glasen in razsajaš in maš filing da si najhudejši daleč naokoli. (again; vprašaj me še enkrat, ko bom maničen, haha  :sesmejem:)

Sem se spomnil na malga princa (nevem kaj mi je zandje čase). Pri ženskah je kot pri backu; najlepše in najboljše so une v "škatli", ko si še zaljubljen in si svojo izbransko slikaš točno tako kot si jo želiš. Ampak prej al slej jo bo treba vzet ven iz "škatle" ;)

no, saj tudi pojmovanje samozavesti je različno.
meni recimo pomeni nekako takole: da sem zadovoljna s seboj. in se mi ni treba nobenemu dokazovat. niti se mi ne ljubi skakat in glasno kričat, da bi mi drugi dali občutek, da sem v redu. sama to vem.

zadovoljen moraš biti s seboj, tudi ko recimo sediš tukaj za kompom. in veš. dober sem. dragocen sem.

hmm, tisto o škatlici.... jaz sem nestrpna in takoj pokukam noter. je bolj dragoceno, kot embalaža.

meni so recimo lepe deklice z ulice take, ki so za v vitrino, ko odprejo usta, te pa požre črna luknja, ki jo imajo v glavi.  :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem: so pa fajn za učke spočit.... in to je to.

Včasih pokukaš notr in vidiš še eno emblažo. Če maš srečo  :)

 

če se pa nekdo tako zelo zavija in skriva, pri meni odpade. ker nimam rada skrivanja in zavlačevanja.

le zakaj se skriva? eh, škoda časa.

Sinusoida, lepo,
ampak potem si ti zamešala forume...

V.

Ma ti si sam napačen quote izbral... :sesmejem: Najboljša je tista, ki si jo udomačil...ker si odgovoren zanjo... ;D

Medtem ko sem te bral sem se spomnu na en quote iz prachetta
(mal ga bom predelal, hehe)

"Matheu__ began to feel the acute depression that steals over every realist in the presence of an optimist."  :( :)


It wasnt me, i swear!  :sesmejem:

Ubistvu mi je zelo žal, da me je spoznala. Če me nebi in če bi jaz že v štartu vedel za situacijo, bi lahko vsem "udeleženim" prihranil mnogo gorja in solz in bi se njena zgodba nemoteno odvijala dalje. Ampak na preteklost ne moremo vplivat. Najino "usodno" srečanje je dejansko povzročilo njej, meni in tretjim osebah hude težave. In če sem se kaj naučil, je gotovo to, da bom do ogledanih žensk v nadalje pristopal z izčprnim vprašalnikom. (z ful kontrolnih vprašanj!) ;D

EDIT: debugging (da se preveč pozoren folk ne bo obešal na moje lapsuse  ;D)

To sva mi2 s sošolko delale v SŠ. :sesmejem: :sesmejem: Sva kao delale seminarsko za psihologijo in šle sam do njami tipov z vprašalnikom. Gor pa samo vprašanja, kot so, kaj ti je v zvezi pomembno ipd...  :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem:

:seznojim: :seznojim: :D :D ??? ???

JAO, jaz bi samo pobegnil :-[  :-[

Sej niso vedl, da ni res, ker takrt smo res delal neke seminarske, k je blo treba folk na cesti anketirat in je blo full teh anket po lj. Tko, da folk ni nč posumu, vsaj ne da bi mi2 opazile. :pomezik:

Tudi jaz se delam "grdo", ko mi do nekoga ni, ki mu je do mene. Ampak ko je pa kdo npr. nesramen do tebe, da bi šla lažje naprej, pa lahko tudi svinjsko boli. Tega ne maram. Najljubša mi je iskrenost, igric se mi pa ne da več igrat. Če sem ti všeč, mi pokaži. Ne bom klečeplazila za drobtinice, ker me nikoli ne bi nasitile. Vse ali nič.

Sinusoida, prav je, da se je tudi on opravičil. In ni nujno biti najboljši. Pomembno je, da se poznaš in si glede sebe kolikor toliko na realnih tleh. Samo ego nam zna veliko nagajat, je res.

Matheu_, čestitke, ker imam občutek, da si na boljšem kot si bil. Kar je zame presenetljivo hitro. Jaz šele po enem letu počasi snemam napis: "moški nezaželjeni", pa še to zelo previdno, hehe. Klinc je, če si prizadet in te je potem strah naslednjega ljubezenskega romana.

Ma niti ni tko hitro. Vse najhujše sem že dal skozi..tko da...
in nezavedno sem se na tak izzid pripravljal že več kot pol leta, ko so se zaceli nenavadni izpadi (pa ne z njene strani)
Tko, da...nevem
mogoce bi blo vse drugace pod enimi drugimi "pogoji". Ampak v realnosti je tko kot je najbolje zame, zanjo in za vse ostale. In to ona ve...ve tudi, da je tko precej lazje za vse. In mogoce bo cez cas ugotovila, da tisto kar resnicno potrebuje pravzaprav ze ima cel čas doma. Ljubezni ji ne manjka, bom tko reku, hehe  :zvizgam:

http://www.youtube.com/watch?v=5xODSniE2dE&feature=related

nisem razumela, kaj si s tem mislila, vesna.  :kiselnasmeh:

kam bi pa morala iti? dej link, če imaš kaj zanimivega v žepu...

Hotela je rečt, da si preveč "sončna" za ta forum. Ne ljubi se mi scrollat, sam tko po spominu se mi zdi da si rekla, da ne maraš da se folk neki skriva in se ne razkrije na prvo žogo; rekla si da ti je celo zguba časa bit z takimi ljudmi. No Vesno je verjetno pogrelo to, ker je na tem forumu povečini folk z anksioznimi motnjami, katere glavni simptom, mogoče pa tudi vzrok je ravno to, da NE laufajo po obličju zemlje vsi živahni in zardai takšnih ali drugačnih izkušenj z življenjem in ljudmi niso posebno ekstrovertirani :)

Moja depra še vedno vztraja, amak ni kakšne drame. Pač sem, dolgčas mi je; skejtat bi šel, pa sem obsojen na kurčevo ljubljano in neuspešno ubijam čas. Pozabil sem vzet knjige od doma, tko da se obsojen na računalnik (pdf-jev ne maram čitat, ker me bolijo oči plus ne maram scrollat; dopade se mi klasična knjiga, obračanje listov, mir...) Pa komi čakam na prvo plačo, da si malo opremim stanovanje; aja zdaj sem po treh letih spet v ljubljani; so naši doma "ocenili", da sem "ozdravu" in da ne smem delat več gužve doma in so me deložirali; tko da sem v lj zdej. Priznam mal me daje domotožje (pa ne po domu!); mal pogrešam svoje rutine. Ampak sej bo. Bi blo pa lepo da bi se mi začelo počasi spet kej dogajat; ne vprašam dosti; kaka majhna drama, lahko tudi šit, sam da je neki s čimer bom lahko zaposlil svoje možgane. (mater, knjiga niti ni tko slaba ideja...pomojem bom kar pdf-je začel brat) Ker če bo šlo tako naprej bom ratu štuf samga sebe in mrk.  Lahko se zdolgočasim do nezavesti, če se želim. Pa še soba je nekam prazna; moram jo udomačit; dat kak plakat gor; razmišljam kakšne une "garažne" nage babe al kej tazga; tko da požene kri po...khm...žilah, ko se zbudiš...  ;D Pa preprogo nujno! Pa en prenosen hladilnik si bom zrihtal, da bo piva in kokakola (light!) vedno pri roki (kuhinja je v souporabi).
pa kakšno žival bi si tud lohk omislu, da bo vsaj neki melo normalen pulz pri hiši :)  No to je to...
Dejte me no mal potolažt  ;D Pa ne šparat z pozitivnimi afirmacijami! haha
hecam se

over & out

g.

Edit: dodajam in odvzemam..ponavadi črke in vejice :)

 kdo gre komu bolj na živce? intro ekstra ali ekstra intro?  :kiselnasmeh:

Zakaj bi si že moral it na živce?

men grejo oboji na živce

Posluš, ne boš verjel, ampak tudi v Ljubljani ljudje skatajo. Ne me sicer vleči za besedo, kje, ampak z nekaj detektivizma boš pa ja našel kako polomljeno klopco, razdrapano cev ali kar pač že potrebuješ. Glede knjig te pa toplo vabim na kak čaj ali kofe.

Ton, vem; ampak rabim svoje ljudi okol sebe ko skejtam. Odvisnost od odnosov, jebiga :)

Končno mi je uspelo razvozlat sporočilo tega komada; its excatly how i feel right now!
caspian - crawlspace (postrock)
http://www.youtube.com/watch?v=PyuYFq7wKPI

Menda pridejo v lj zdej oktobra in so "must see".

PS: dont mind the video.

Matheu_, vzemi to kot prehodno obdobje. Nekaj časa bo trajalo, da se udomačiš, da si urihtaš sobo tako kot ti paše in da tudi tu najdeš nekaj "svojih" ljudi. Slabi dve leti nazaj sem bila sama na tem (novo mesto, nova država!, nikogar poznala) in razumem, da je začetek težak. Za vsakogar. Potem pa čez kak mesec, dva, še raje tri, ugotoviš, da imaš novo rutino, nove prijatelje in celo novo življenje, ki ti je morda še bolj pisano na kožo kot prejšnje.
Pa nisi sam. Gotovo si prek foruma že spoznal koga, ki bi bil lahko "tvoj". Ali pa ga še boš. In tvoj domači kraj tudi ni na koncu sveta.

Amelie
Tko ti bom reku; jst sem in vedno bil lokalc. Vipavska dolina je moj kraj; poznam vse kote, pločnike, poznam folk, hiše, drevesa; vse me na neki spominja, vse zbuja asociacije. In ej, ko se vozim dol po rebrnicah v dolino, se mi po prvih petih minutah napolnijo baterije.
Sicer nimam prevelikih težav z spoznavanjem novih ljudi, sam po drugi strani, nisem fen družabnosti za vsako ceno. Sem tak sociofob by choice, haha  :sesmejem: mah...enivej, ful sem nenavdahnjen danes, pomojem bo kaka "luna" spet počasi...

Spet tle. Vidim, da se je vse zaraso in bo treba mal oplet. Eh, kaj je novga. Nič novga. Odkar nimam več ženske mi gre vse ravno po štriku Nobenih težav, nobene drame, nihče mi ne lomi več jajc, noben se noče prčkat z mano, me zmerjat s pacientom, na nobenga ne morem stresat svojih pikrih pripomb, nihče mi ne gre posebno na živce. Sam nenavadno je, da ko sem mel ves ta drek, sem hotu ven, zdej ko ga nimam več, ga pa pogrešam. Klasika. (moje nevroze bi ble pomojem zlo dolgočasne kakemu psihologu...so že tok boring, da pomojem sploh nisem več nevrotičen...Zdolgočasil se bom do duševnega zdravja! :) ) Ampak po svoje, mater, sem kot nov. Včasih mam razne mentalne mimosunke v smislu "kakšno gnilo jajce si, da ne obneš flipa čez piramido" narcisimza in dol sunke v smislu "i hate myself & wanna die" padcev. Pa še ti niso več tok dramatični, k itak sem že tolkrat padu in se že tolkrat prevzel na drugi strani, da sem kar se tega tiče že taka hecna karikatura, k se ji celo sam smejim v obeh smereh. Tko da, načeloma je life as usual. Edin kar manjka je gretje; lasntik sistematično pozablja kurit zjutraj, tko da se vsak dan zbudim v neprijetno hladovino in ne bom presenečen, če se bom en dan zjutraj zbudil in videl šalam in pršut nad svojo glavo. Ker temperatura in vlažnost moje sobe je optimalna.

over & out

ko me kdo vpraša, kako sem, pa rečem, da ni nič novega.... pa zraven še pristavim, da je to zelo v redu.....


 :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem:

Jst tud ne maram presenečenj. Verjetno bi blo zanimivo met kako statistiko razmerja prijetnih in neprijetnih presenečenj. Bi dal roko v ogenj da je neprijetnih ful več kot prijetnih.
Uno ta prijetno si jst itak vnaprej splaniram  :happy: :)

Ah, nismo čisto nič filmsko romantični... :P V muvijih je vedno po "SURPRISE" polno smeha in vsesplošnega veselja, mene pa ob besedi presenečenje skoraj kap. I hate things I don`t know anything about before. Ker imam rada nadzor nad dogajanjem (ma ne, nisem diktator, tiran or something :pomezik:, včasih znam biti tudi povsem spontana (talking about good days)). Kakšna ironija, nad svojim življenjem ga pa nimam - nadzora namreč. Moj life story je kot kočija nevzgojenih konj brez kočijaša...  :o :o


Fovš...  :pomezik: meni pa to ne rata  ??? Izdaš recept?  :P
Meni se prijetno splanira na vsakih XXX let, neprijetno si pa sama zakuham in sploh ni več presenečenje  >:( I am a distroyer  :o :-[

Ma smo, vse gre po scenariju  ;D


I dont excatly hate it, but it annoyes me.  ;D


Lahko. Ti povem na primeru: sem v novemu fletu v ljubljani in mamo javne ponve in na vseh je teflon odrajsan dol in jst mam rad jajca (no nimam rad jajc, jih ma pa moja babica (pa tud ona jih nima preveč, sam ma kure nesnice, jebiga) no in uglavnem, mam vedno ful jajc) in vse povne so odrajsane in se mi jajca limajo gor. Zadnjič sem še v šoping (naredu reasrch na netu najprej) in kupu tabolšo ponev (resno sem dal 16 eur, pa so meli tud une za 6 in deset, hehe) In odkar mam novo ponev, jajca lepo odsotpijo. In se zbujam z veseljem v nov dan ker VEM, da se ne bom jebal z drsanjem koščki zapenega dreka na ponvi in to je uglavnem to. Sem si splaniral prijetno  ;D

zakon,

pridem na pečena jajčka zdej ko je nova posoda lol. :oki:

Pridi na jajca, bejba, k jst jih mam že polna ....  :happy: :)

ja sam fora je v tem ker je ponev prirejena za samske (max kapaciteta dve jajci; če so tri je že gužva, preverjeno :) ).

jzt pa še zmer z užitkom žgem lastna jajca. prenesena in nesena ;)
in doskrat se mi zapopajo ne glede na to kok mislim da mam/sm od teflona.
mah, s teflona bit je ubistvu slabo, nikol ne izgoriš, stalno pregorevaš.

salutiram okopavanju tvojega vrta, kjer je prej stala in zastirala pogled na dogajanje,
recimo ji anja. haha, a jebiga, nevm po imenih razn tebe. btw ko si zadnjič navrgel
okol držanja motike in grabljice v senci mojega drevoreda, si misim, da imel prav. oz se nekako tvoja teza obrača pravilno. sicer pa odvisno, kako si zaželim dnevno svoja jajca,
če na oko, in potem niti nerabim obračat, če pa (z)mešano, pol pa obračanju ni konca. skratka, bo blaga oblika, te brez posebnosti, ki ji mi tako strastno vdihujemo življenje, da vsaj nekaj živi. pa čeprav so le jajca. konec koncev, so pa jajca le fetus infetiš sama po sebi, torej vedno znova rojstvo in upanje, ne glede na dnevno brco v njih ali spraznitev. huh. ljubim, skrivanje
sret ulce in bit iskan pred očmi iščočih.

p.s.: everywhere u look, patterns occur. u just gotta c the big picture ;) huh, in mi pade na pamet,
http://www.youtube.com/watch?v=NmDqrjb7BJ4 ...... soliranje na višku, pedal do tal.

haha cabdriver, nisem vedu bo moja nova ponev zate tak eyeopener  ;D

:sesmejem:
a je ? hope so. izpod tvojih tipk v ušesa že dalj časa gluhonemih tam nad oblaki :pomezik:

 :sesmejem: :sesmejem:

Kaj se smeješ, prid na jajca, ne se smejat  :kadim:  ;D

haha, pridem, pridem, hm tale ponev je res zakon  :sesmejem:

a smo že tok daleč, da prodajaš svoja lastna jajca :sesmejem:
no ya, sej midva mislm da jih skoz, ampk, za prazen ((dej u glagol), da bo)) do nič ?
haha. owwww. correct me if im wrong man, but! mislim da mi rabmo polna jajca.
da jih lah dilamo. usaj tko sm se zastopu, kar se tebe tiče. verjem pa, oz. men se zdi
da se mash spozna na jajca. tko da jajcanje odpade. ahahah. grem. bo bolš.
z mojimi jajci mislm, ahahah, take care.... bogovi salutirajo. :pomezik:

Moja nova ponev je pravi "chick magnet"...go figure.  ;D
Ironija je v tem, da se na ponev vedno neki lima; če se ne jajca, se pa ženske, haha.

Viš Lisha, če smo že govorili o presenečenjih. Včasih je presenečenje lohk tud prijetno  ;D

A kinderjajčke tut mate?  :A)

Za prigrizek  ;D

..z figurico  :sesmejem:

u nasty boy, u nasty ;)

Kinder jajjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjčki.... vse pokradem, ponvo po uporabim, da vse po glavi, če bi mi kdo hotel vzet.

Its a suprise!

Uu, I love surprises!  :-* Sam je bla Masi prva...!  :kiselnasmeh:

sej ma dva. ne bat. tko je že evolucijsko poskrbljeno pri moškem spolu,
theres always room 4 2. not only him & you... haha, ya diggg !?? :pomezik:

Ma jih mam dva ducata še.

Bo za vse dovolj. Edin olja zmanjkuje; bo že maši provajdala  ;D

 :onaposlusa: Kaj, nič vaju ne slišim... (račun brez krčmarja, zdej vama bo pa še Masi ušla)

 :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem:

ej, kako pa je z odvajanjem plinov? mene to malo skrbi, ker sem tako podvržena zračenju črevesja.... bom jaz kar pri kinderjih ostala...

slab samooklican pimp sem. očitno nimam... the magick stick ahah.
im out, hope some of deez are IN. laterzzz

 :sesmejem:, hm še ostajam, čaki kje smo pri olju...

ma prošla baka sa kolačima, jst sem že pri čiku, hehe  ;D

http://www.youtube.com/watch?v=NSDOc45TErE

Pred leti sem videl v živo njegov "koncert" nekje v Italiji. Od takrat je stalnica na moji playlisti.

What else in this room reminds me of you?
The windowsill with a crucified pit of an avocado still sits in water.
What else in this room reminds me of the relationship I've ruined?
The tables I made strong enough to hold your magazines,
but not your tired legs.
One more week in this apartment,
one more week of being haunted by the ghost of what should have been.
What else in this fucking empty room reminds me of fucking you?
An orphaned couch where I spent some long nights
while you went out with our friends.
What I wouldn't do to be a ghost like you, to be somewhere new.
To leave everything,
the way you left everything that reminded you of me.
One more week in this apartment, one more week of being haunted

Evo spet sem v lj. Praznikov konc. Lajf je spet na utečenih tirnicah. Pravkar prišel v stanovanje in ugotavljam, da je stanodajalec podkuru. Verjetno je še vedno pod vtisom praznikov alkajjstvem. BMK meni je toplo in sem kontent.  :)
Novoletne obljube in ta shit sem preskoču k mam itak tok dela zdej z faksom (če ne diplomiram letos se začnem rezat! majkemi! Po septembru pričakujte bahanje v "splošnih" al pa "selfharm" thread v "prvi pomoči"  ;D )
Lansko leto je blo burno (not in a particulary good way) in sem hepi da ga je konc. Čeprav tko za rečt, zame se je staro leto končalo par mesecev pred dejanskim.
No uglavnem. Edino kar sem si obljubil je to, da bom občutno zreduciral kajenje. (kar pa itak nima veze z novim letom ampak prej s tem, da preživljam prehlad in kreham glih tko kot da bom že jutri brcnil kanglo) In nekako se tega že držim.
Zdravje je pa tko tko. Pomojem sem depressed, sam skozi neki prčkam, tko da niti ne opazim. Kar je ok.
No to je to.aja, da ne pozabim: Ljubljana smrdi še bolj ko ponavadi.

Želim vam ugodno klimo v novem letu  :)

matheu__

Ojoj. (je bilo treba kar temo updejtat, popraznična depresija, here we come  :))
Važno, da te ne zebe.

Letim na ponovoletni šampanjec s kislimi obrazi.
(Podpiram vse resolucije, ki to niso. Ljubljana bi ti pa že lahko vsaj malo dišala...)

saj se bo ljubljana polepšala in zadišala po novem vetru z juga!  :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem:

ugodno klimo tudi tebi  :oki: pa miceno opozorilo:


svetujem, da prej najmanj trikrat premisliš, ker drugače sledi harmful secondhandni approach  >:(

O čem se to pogovarjate?

Mah, nekaj brez zveze... Mirno spreglej! ;D

spreglej! To je ukaz  ;D


me boš s pipcem a?  ;D

nak  :ne: s krepelcem  :poglavi:

Najboljše zdravilo: hitro, enostavno in zihr ma efekt! ;D

ypyp, bash him, when he is down!  ;D

predvsem pa ne teh singer / songwriterjev poslušat. rajši en curtis mayfield feel good štikelc!

Zadnje par dni zelo slabo spim. Predvčerajšnim sem vzel helex ob treh ponoči (polovičko) in sem na šus zaspal. Včeri sem se obračal do štirih ponoči in sem bil tik na tem da si dvignem ap-je, ko sem se spomnu da mam zlatoroga v frižiderju in sem probu z pivo. In sem zaspal.
Mal mi je scarry it spat, ker vedno ko zaprem oci, me zacne podzavest bommbandirat z nesmiselnimi in nepovezanimi predstavami, ki se vrtijo tako hitro, da čim pride ena, jo že povozi druga. In najbolj scarry je, da ko odprem oči v popolni temi, še vedno vidim za par sekund vse kar sem vidu prej z zaprtimi. crazy. No sej maybe je to neki normalnega al kaj pa vem. In sem v zadnjih dveh  samo mal prepozoren na te zadeve in sem se na ta način ujel v začaran krog. Kakorkoli, normalno al nenormalno, ni prijetno. A ma kdo ksno podobno izkusnjo?
Aja predvčerajšnim se je začelo z bolečino v prsih tik preden sem zaspal. Zanimivo je, da me v prsih boli (verjetno zaradi cigaret) tik preden zaspim; čez dan zelo redko. In sem v polsnu zagnal paniko. ludara uglavnem

Jah, to se zgodi, ko ima človek prelepo življenje... :)

Raje uživaj.

Oh trina,jas pa mislim,če bi mathev imel tako lepo življenje,ziher ne bi bil tukaj med nami.Lahko je reči uživaj...Matheu,želim ti vse dobro.lp

Ma v kolikor ne zmanjka pive v frižiderju sem dober   :happy:

Z laškim nad insomnio!  ;D

Flaver: mal sem prpa ko pride do dobrega spanca. Pri manični depresiji je spanec skor tolk pomemben kot ...khm...laško v frižiderju, haha  :) ;D

Hej Matheu, hm, men to deluje kt povisana anksioznost? No, te hitro menjajoce se predstave so se tud men dogajale, pa bolecine v prsih...

To je glih tk, kt de bi sebe brala dve leti nazaj... In takrat se mi je prileplo nalepko anksa...

Sevede pa so bili ti filingi povezan tud, ce mi je blo lepo v zivljenju... Slo je pac za to, de je telo na to ful odreagiralo...

Drz se,

Himiko

Lasko flasko, flesko - heh, kr ena asociacija :-) ...

Meni se tole zdijo klasične tesnobne težave. Posledica sprememb v življenju, se morda približuje kako izpitno obdobje? Morda bi pomagalo, če se čez dan malo utrudiš, morda zadnji čik pokadi kako uro prej, da sta pa končna izbira heleks ali pivo, je pa dokaj žalostno. Za oboje veš, da je sranje.
Pa zvečer raje še kako uro ali dve beri, da boš res zagreznil v spanje. Po mojem je tudi povsem nirvansko uživanje v branju najbližji bratranec odrešilnega spanca.
Srečno, Matheu!

Zdej sem si začasno dvignu AP (Zyprexa) na 5mg in sem spal ko beba. In tko bom jemal zdej še par dni za vsak slučaj. Po si pa znižam spet na 2,5 do 3mg, kolikor v originalu tudi jemljem. Kar se tiče pive je pa tko; ne propagiram tle jst pivo za nespečnost; sem se pa spomnu, da me alkohol v kombinaciji z Zyprexo uspava. (Če bi šel po logiki " in vino veritas" bi lohk reku, da sem jst v resnici zelooo zaspan človek  ;D ) Tle ne gre za neke ernormne količine alkohola ampak za malo pločevinko (btw mala piva pokaže 0,0 alkohola v krvi...to ti povem iz izkušnje :) ), ki me zrelaksira + umiri. Alhkohol v zmernih količinah je btw super relaksant in je po nekatirih učinkih podoben AP-ju, pa tudi pomirjevalu.
Kar se tiče helexa je pa tko; za helex ne morem rečt nič dobrega in tle ti dam prav. Ampak ko se do štririh zjutraj martraš zaspat, ne boš kej dosti pomišljal več in tehtal kaj je pametno vzet in kaj ni, temveč boš prebrskal svojo "crazymeds" škatlo in vzel ta hud shit k garantirano deluje in zaspal. Mimogrede eno škatlo helexa imam jst za dve leti. 

Glede branja in nočnih cigaretov se stirnjam.

Himiko: anksiozen? hm. Nevem, nič bolj kot "the next guy". pomojem si bom mogu it dat slikat pljuča, da mi (hopefully) ovržejo moje črne scenarije in to bo to. Ko enkrat veš pač ni več prostora za črne špekulacije  :)

hvala za odgovore

Oki Matheu, pa ne odlasat s tem slikanjem ne... in valjda poroci, kako ti bo slo...

drz se,

Himiko

Every moment is a brand new deal!  :)

To, ja! :clap:

Opozorilo: v tej temi ni nihče objavljal najmanj 120 dni.
Če niste popolnoma prepričani, da želite odgovoriti, razmislite o ustvarjanju nove teme.   ;D
bom razmislu  ;D

Evo da vas malo apdejtam. Pljuča sem si šel pred kratkim slikat in naj takoj povem, da je blo BP. Niso našli niti ene sence!  :) No nevem če se je s tega pametno delat norca, je pa vseeno boljše kot pa se vsaj enkrat na mesec fajn zasekirat in si kvarit dan za dnem z iskanjem simptomov in črnimi prognozami. Itak sem, kar se tiče iskanja težav pri sebi, ljubiteljski dermatolog, pulmolog, nevrolog, psihiater pa še kaj - vedno v intenzivni oskrbi, vedno pod budnim očesom!  :) No kakorkoli: mal sem pomirjen. Kar se tiče zatiranja problema pri izviru - kajenju, pa ni šans; sem zgleda odvisen - mogoče še toliko bolj zarad tega ker so cigareti edin partizan ki se bori proti AP-jem. Glede Ap-jev - Zyprexo drugo leto ne bom več jemal. Tako sva se z mojim zmenla. Je to dobro? Par let nazaj bi dal ledvico za to.  :) Danes? Nevem. Zagotovila, da bo vse ok, mi noben ne bo dal, tko da bom mogu za svoje zdravje sam prevzet odgovornost. Neki pa zagotovo vem; vstajal bom z presežki energije ob šestih zjutraj - kar je dobro...če jo bom uspel do večera pokurit do te mere, da bom lahko zaspal. No nevem, jst upam da bo tako sam v štartu, da se telo počasi navadi da ma spet pet brznin in predvsem to da ni treba skoz stiskat do poda v peti.
No kar se tiče spanja in nočnih mor je tako, da skoraj vedno ful zajebane sanje; al so moreče al pa neprijetne. Največ je neprijetnih in zgleda, da sem kreativc, kar se tega tiče, ker je vedno kak drug nerešljiv šit. Nevem sem že skor pozabu kako je met lepe, pomirjujoče sanje. A je tok težko, da bi mal letel (  :P ), al pa nevem, kuliral dol po snežni strmini z vetrom v ikebani  . Ne - mora bit skoz nek šit. Matheu v tej situaciji zajebe, matheu v drugi do nerazpoznavnostni odrgne in zlomi popolnoma nov bord (to se mi je danes sanjalo)., pa še nebroj zadev zarad katerih se zjutraj zbujaš ful poklapan in rabiš najprej kako uro da si sprazniš glavo. Še dobro, da mi gre vsaj podnevi fajn  ;D :P
Uglavnem je to to.

svetujem dve uri orbitreka na dan :)

Matheu_, ker predvidevam, da ne pričakuješ odgovora, ti bom napisala samo to, da ti želim, da se imaš super; pa naj bo to z AP-ji ali brez njih. :)

+ malo manj iskanja simptomov + kadit nehaj

Še vedno na zyprexi; pa čeprav mam zeleno luč dohtarja, da neham. Ma - resnici na ljubo - nimam jajc ne časa ponovno balansirat in kalibirat svoje ravnotežje. Brez AP-ja ratam ( mlad in) nemiren in pojma nimam kok časa traja da se možgani raz-psihotijo.  :) Sem pa dosegu manjši premik na področju antidepresivov; aktivno znižujem Paroxat; pri čemer aktivno pomeni, da z olfičem filignasko odrežem 1/4 tabletke (2,5 mg) in zgledam kot hud droger al pa urar - kakor vzameš  :) A je kej drugače zdej? Nič, mal sem potrt zadnje dva dni, sam pomojem bolj zarad tega k mi je padla tona snega na avto, razbila šipo in naredila banjo na strehi  :unsure:
Ljubiteljsko psihofizično samoskeniranje pa sem dal zaenkrat mal na stranski tir...

ja, bi rekla, da zato

Arwen, ker mi zavarovalnica povrne stroške popravila, nisem več tok potrt  :) Sem pa na drugi strani neobičajno nastrojen. Eni ratajo jokavi ko ukinjajo AD-je, jst pa ratam jezen ko hudič. Na vse. Včeri sem se peljal po Ljubljani in j*** mater vsaj petim voznikom, enemu pešaku in trem semaforjem. Da ne govorim, da sem na servisu verbalno napadel nedolžno žensko za šalterjem - pa ona ni nič kriva, da so firme plačilno nesposobne. Kar sem vedu, sam nekam sem mogu strest. Popoldne grem še do simobil centra, neizzvan napizdim gospodično za šalterjem in pritisnem knof, da nisem zadovoljen z storitvijo; in to tud povem  ;D  Nevem jst sem običajno precej potrpežljiv in razumem, da semafor/baba za šalterjem/pešec ni nič kriv, da je tako kot je, tako da me res čudi, da sem v enem tednu ratal tak pizdun  ??? Sam druge razlage kot odtegnitveni/pomanjkanje serotonina ne najdem. Sam da nisem tak uresnici in sem bil prej samo malo omamljen od Paroxata!  :zardevam: K to bi bil res drek; pol mi manjka sam še da posadim tazgodnjo češnjo nekje ob šolski poti in si kupim zračko, pa bom taprav  ;D Ma ne resno, to ni ok.

 :oki: vsaj nekaj; kar se pa ostalega tiče - čemu potem ukinjat AD?

Moja računica je taka: Sem probal ukinit Zyprexo (2,5mg), sam me je vrglo v blago hypomanijo, kar je sicer super, sam ni tok super, če maš ful rutinskega dela, k od tebe zahtevajo  potrpežljivo sedenje za računalnikom, ne pa kreativnega entuzijazma. In pol sem začel razmišljat, da bi blo bolj pametno najprej znižat AD, ki me že tko dvigne in pol ukinjaz AP, ki betonira. Se pravi, znižam AP in znižam AD, pa sem na istem. Sam zgleda, da sem se mal uštel, ker serotonin (ad) ni isto kot dopamin (Ap). In tko mam več dope (AP-znižal na manj kot pol 5mg tabletke), manj serotonina. In možiček z več dope in manj serotonina ni tok hepi, kot sem predvideval. Sam bom vztrajal. Ker če se znebim AP-ja, sem na svoji naravni "kognitivni" kapaciteti (vprašanje če je to dobro), možnost, da fašem sladkorno je 300% manjša, jetra si oddahnejo, in shujšam deset kil v enem tednu. Sam moram najprej it dol z paroxata (AD), ker če sem na paroxatu IN brez Zyprexe (AP), sem dober sam še za motivacijskega špikerja  ;D In, bogami, nočem bit motivacijski špiker!  :sesmejem:

aha; torej preostane le eno: zdržat, da odtegnitveni sindrom mine.

Držim pesti  :oki:

p.s.
jaz sem paroxat nižala zelo počasi, drobtinico za drobtinico

Ja sej to jst delam; po četrtinke znižujem. Sam zgleda, da se vse pozna. Odtegnitveni je skor isto siten kot nikotninski.

Ok, da vas apdejtam; Predvčerajšnim sem po petih letih (!) popolnoma ukinil zyprexo in posledica je da je bil včeri moj najproduktivnejši dan v petih letih. Sam nisem bil hypomaničen; bolj energičen. Edin problem je bil zvečer, ko nisem niti malo utrujen. Zvečer sem že vedu da bom stežka zaspal in sem spil pivo (prvič probal laški eliksir in moram rečt, da ni švoh). Piva je primla in sem (sicer s težavo) zaspal do dveh in pol. Pol sem šel odlit na WC, nakar ugotovim, da sem popolnoma zbujen & ready for action. Ojoj. OB dveh! Po treh urah sem bil že spočit, ne morš verjet. Sem si reku, to ni ok. Si grem skuhat čaj, spije tri šalce čaja, vzamem dva peresena forte. Se uleže in čakam da primeta. HAHA! persen forte deluje glih tok kot če bi pojedu kos sira - nič! Ma ne morš verjet! Ampak sem si reku, nič bom meditiral al neki; whatever, sam da ni kemija. In se uležem v poslo in gledam u luft še eno uro in nič. Pol je bla ura že štiri in sem bil tik na tem da popizdim in grem v kuhinjo si nadrobim (za hitrejšo absorbcijo) en Helex in po pol ratam utrujen, sam žal ne tko utrujen, da bi loh zaspal. Pa sem se  začel tolčt bo kepi, zakaj zaboga sem mogu kupt sam eno pivo zadnjič. No uglavnem pol okol petih mi je ratalo zaspat in sem spal do devetih, tko da sem vseeno vsega skupi spal šest ur. Kar je nujni minimum!
Nevem mater; tko se dobro počutim čez dan, sam če ne bom mogu spat in če bo par naslednjih noči isti šit, bom bil primoran it spet nazaj na Zyprexo (AP). Sam to bi blo ful škoda.  :closedeyes: Ker počutje zdej je super. Mater še hrana mi bol diši! Ampak povdarjam; nisem hypomaničen; ne govorim hitro, ne begam sem in tja, ne delam in ne govorim neumnosti. Se pravi edin problem je spanje - in tega sem se še v štartu bal. (je vseeno bolje bit na zyprexi kot na helexu in sanvalu)

Aja pa še to, odtegnitveni od antidepresiva je popolnoma zbledel, ko sem ukinil zyprexo. zlgeda, da je  na novo pridobljeni dopamin serotoninski primanjkljaj popolnoma povozil.

pazi nase  :rozicodam:

S tem se pa tudi jaz strinjam, da je bolje biti na AP-ju kot na Helexu in Sanvalu. Imam tudi jaz izkušnje (kot opazovalec, niso direktno moje izušnje) z enoletno nespečnostjo in vem kam tako stanje pripelje. Tako, da jaz bi še nekaj časa vztrajala, če pa spanca v doglednem času ne bi bilo, potem bi se raje vrnila na AP. To je moje mnenje. :)

Kako pa je z verbalno komunikacijo? Si še jezen? Ali se je zadeva umirila? Skratka, želim ti umirjeno ukinjanje in dobro počutje. :pomezik:

In kako si spal danes? Kaj pa razpoloženje?  :A)

Pazi nase!  :rozicodam:

Projekt ukinjanja AP-ja propadel. Že drugo noč bedel do štirih,  se nato odloču, da nima smisla in vzel svojo običajno dozo AP-ja. Škoda. Zadnja možnost za ukinitev Zyprexe je istočasna uvedba Lamictala. Ampak zdej nimam več časa. Bom probal poleti še enkrat.


Pri meni je čakat na spanec več kot dva dni precej rizično.


Zdej nisem več jezen, ker kot sem reku je ukinitev AP-ja povozila abstinenčno od Paroxata. Grobo rečeneno gre za antagonistična zdravila, pri čemer ukinitev antipsihotika, pomeni večjo raven dopamina v možganih in ukinjanje Paroxata manjšo raven serotonina. Oba sta nevrotransmiterja. Tko da nevem, če maš ful jabolk in malo hrušk, maš zgleda neglede dovolj sadja, da ti je kul.  :)

over & out

Ojoj, žal mi je, res bi ti privoščla, da bi se rešu tega! Kaj pa še kakšen drug naravni postopek (razen piva hehe) si sprobal? Na primer branje Uredbe o čezmejni TV (Nazadnje sem jz ob njej rabla celih 10 minut :P)?

Škoda,  da ni zneslo.  :(
Sam sebe gotovo najbolje poznaš, zato ne dvomim v tvojo odločitev.  :kiselnasmeh:
Bolje malček AP-ja, kot epizoda.  :nehvala:

Drži se!  :rozicodam:

Se strinjam z Daisy. :)

Spal celih devet ur prnesu noter dve noči. Zdej mi ostane samo še uvajanje Lamictala do 200mg (po navodilih zdravnika) in ko pridem do 200, ukinjanje zyprexe. Če bom na Lamictalu lahko spal, sem se rešu Zyprexe. Če pa ne, me pa čaka postopno prenehanje z Lamictalom in ponovna uvedba Zyprexe. Zdej to je cel projekt, ki sem ga prestavu na poletje. Je pa edina pametna možnost. Slaba, neumna in bedna alternativa so uspavala.


Poznam se dovolj, da vem, da se po petih, šestih dneh nespanja zdravemu odkeglja. Koliko časa potrebuje bipolarc, pa ne bi probal  :)

dej ti pridi kej k meni na obisk. boš spal ko bebica.  :sesmejem: :sesmejem: :sesmejem:
pa tisti drobilec tablet ti tudi lahko posodim, če še rabiš.  :rozicodam:

...

...

Zanimivo to tvoje tuhtanje matheu,.....sama nisem nikol na tak način razmišljala,mislila sem da ta okamenelost pač v paketu moje depresivnosti,...še dobro,da si kot pruš relativno dobro socialno
opremljen in govorc tega ne opazi,mene včasih pocukajo ali začnejo mahat pred mojimi očmi.

No še kej napiš,...ko boš razvil misel o tem do konca,te rada berem... :kadim:

:sesmejem:

Glede na Janjino tolmačenje tvojih sanj se bolj posvečaj temu, da boš mel za bencin, pa registracijo.  :) Sicer na Pony Expressu maš res še pedale..

No še eden,ki me spravi v smeh in dobro voljo,....manjka še sam ta tretji...Kinto :sesmejem:

haha

zakaj si zbrisal svoj zapis, matheu?

obožujem iz naftalina potegnjene teme, ta se bere kot kak bestseller. :happy:

tole pa poseka vse;


umiram od smeha, dobesedno, skor bi se zadušila s kofetom, ko sem tole prebrala. :sesmejem:
matheu we want more. updejtat nas moraš, sej ni nujno, da glih furaš safr, ti sam piši. :) 
taksist, ton. :awe:

Se tudi jst sprašujem,....

ma to je uno, že par dni se mi ni lublo it laufat in sem rabu izgovor. In, ker je "ne ljubi se mi it laufat, ker sem len in brezvezen" izgovor premal epski, sem ga moral zakomplicirat in zaintelektualizirat u p*** materno. Sam pol sem se spomnu, da tega ne delam več in sem referat izbrisal in šel laufat.  Eto je to.  ;D

Aja, pa bal sem se da bodo kakšni empati prišli v mojo temo zganjat empatijo  :sesmejem:

EDIT:

Točno ja, s taksistom in tonom sem se zmer rad žogal.  :)

Matheu tle na forumu pa res ni empatov :P,.....če pa že imaš koga u mislih,ki bi mu vsaj bil mal podoben,....pa ne,da si se ustrašu :zvizgam:

Janja je tko na dopustu.  :)

Ja, fajn bi bilo, ja! :jadralec:

Sem samo na dopustu od foruma, drugače pa delam na polno na vseh področjih. Ampak na skupino pa še pridem. :pomezik:

:sesmejem: :sesmejem: :sesmejem:

Uf, to zna biti pa sila nevarna zadeva ali kaj?! :strah: :delirij:  :sesmejem:

Nekateri zganjajo empatijo, nekateri zganjajo jamranje po celem forumu, nekateri zganjajo provokacijo, nekateri so jezni na cel svet, nekateri so polni sami sebe, nekateri ne prenesejo kritike, nekaterim se j*be za cel svet, nekateri iščejo konflikte kar naprej in naprej in tako dalje in tako naprej...

Joj, kako je pestro na tem našem forumu.  :angelca: :jok: :ninja: :zlodej: :egocentrik: :zalostno:  :vrocina: :seenopivo:  :kreganje:

In včasih nam lahko nekdo, ki ne sodi ravno v skupino nam podobno razmišjujočih, da kakšen pozitiven namig, čeprav se ravno ne sklada z našim razmišljanjem...

Ja, to se je tudi že meni zgodilo in čeprav stežka, sem si morala priznati, da ima prav, čeprav jaz nikoli ne razmišljam tako kot ta oseba. :-[

Bubblu. Nimam nič za povedat, samo simpatična mi je ta tema :)

Na osebnem nivoju mam zdej dva projekta. Delam na čuječnosti in nižanju srčnega utripa. Dosti dela  :closedeyes:
Še dobro, da sem imel pri čuječnosti neki zaleta, ker to z utripom se zna vlečt  :closedeyes: Lažje mi je vzpostavljat distanco kot laufat distanco  ;D

kaj pa, če ti čuječnost dviga pulz?  :P

Lohk me prijaviš Klemenčiču zarad konflikta interesov  ;D

 ;D kakšna ideja! a rabiš kakega pro bono odvetnika?  ^-^

Čuječnost  :oki:

ah ne, odloč se že, al ti čuječnost škodi al koristi.  :) janševci ponavad vejo, kaj hočejo. ;D

what I've gained by practising mindfulness...

(https://dl.dropbox.com/u/17313911/4397162_700b.jpg)

 :A)

lepše miselne vzorce postiraš?  ;D

 :valjamsesmeh: Dans že cel dan tko krepavam od smeha, da bom rabla rehabilitacijo.

nekje se mora poznat...

 :A)

kaj pomeni to zavijanje z očmi? napopan smajli ni komentar. ajde, dejmo se počas artikulirat.  :P :sesmejem:

majndfulness, ja. super zadeva. the ancient art of not giving a fuck

(http://media1.break.com/dnet/media/2007/5/may30gal28.jpg)

čemu komentar, ko je pa vendarle kristalno jasno, da je to - to

Update: Po sedmih letih sem se znebil AP-ja in spim. SPIM! Bolj plitko in včasih me tlačijo more, sam spim, pizdumatr! In sem ful vesel. In zbujam se presenetljivo svež.
Minusi: gojim osebne zamere do Kuntnerja in organizatorjev državne proslave in včeri sem gledal en enostaven mladinski film s takim veseljem kot nevem - Inception. Dafaq!?  ;D

bravo,da si se rešil zdravil in to po sedmih letih!!!!!!  :oki:

hvala.  :)

Tudi pohvale od mene za tak pogumen korak,....sicer pa sedem let na AP-ju je kar dolga doba,uspelo
ti pa je le,bravo :oki:

 :wav: :clap:

Ne dvomim, da bo tudi spanec kmalu bolj trden in sanje lepše!  :rozicodam:

Hvala. Upam da res, dasy. danes sem spal sam 4 ure  :closedeyes: Prej sem vzel, in sem bil koma čez pol ure, zdej moram pa ful pazit. Npr: včeri sem jedel nek šit ob 11h in me je prebava držala po konci do 3 zjutraj.

Matheu, sva kar na istem tuki, verjetno ni najboljše ja, sam tole je blo ekstra težko prebavit ...  :)

jst še prebavljam  :) Pomojem bom kar nehal gledat poročila, vsaj dokler se mi ne zažene naravni firewall.

Brez sode in kisa jih je nemogoče prebavt pras** eni zahojeni. :huhu: Dviguje mi pulz, da ni za verjeti.  :031:

ti alexx, men zdej ostajajo AP-ji....  ;D

:oki:

Če so ti odveč jih šibni meni. Resno pravim. Jaz jih še papam.  :kiselnasmeh:

matheu, vesela sem zate! da bi ti laufalo še naprej vse tako, kot je treba. super, da lahko spet polno doživljaš. hrana pa še ta vročina sta lahko razlog za manj spanja. vsekakor pa je pomembno, da če že en dan ne gre spat, da se z naslednjimi nočmi to uredi.

če ne boš s poročili na tekočem, ti ne bo nič falilo. raje glej otroka, kako ti raste in ga spremljaj in opremi za življenje. jaz gledam enkrat Svet na kanalu A, pa mam cel teden pokvarjen. raje iščem tisto, kar je dobro in sem pozorna, kje lahko sama kaj dobrega prispevam, bit zasut z negatvnimi informacijami o življenju pa svetu, pa ni dobro.

maja

tudi jaz glede Sveta na A kanalu  :seznojim: :slabost:

Svet na kanalu A ni moteč zaradi svoje vsebine, ampak načina, na kakršnega jo predstavljajo. Je ekstremni primer senzacionalizma, to pa ne pomeni, da mediji nimajo svoje funkcije ali da se jih ne da naučit "brat". Je pa res lažje zakopat glavo v pesek kot novice sprejemat z določeno distanco in se vprašat, kaj lahko človek naredi sam, da postane del rešitve in ne del problema. Zatiskat si oči in pretvarjat, da je svet lep in pravljičen, pa vsekakor ni strategija, ki bi pomagala večini tule gor s spoprijemanjem z njihovimi lastnimi težavami, človek pač ne more vedno bežat pred problemi, ker tuji problemi kaj hitro postanejo tudi naši. Ne moremo večno živeti na mirnih družinskih razglednicah. In pristanek je trd.

no, jaz se že ves čas ukvarjam predvsem s tem in to na ravni posameznega primera, ne pa širše skupnosti ali celo države. za kaj takega nisem dovolj močna (telesno) in hkrati preveč ranljiva (duševno). tako da moj prispevek je drugje, menim pa da samo od gledanja tv oddaj še nisi nič prispeval. vprašanje je bolj, kaj temu sledi. tako jaz vidim.

maja