FORUM Nebojse.si

Pozdravljeni

od leta 2006 do 2008 sem bila anksiozna - obiskala več psihologov, psihiatrov...se zdravila z cipralexom in uspešno (vsaj tako mislila) prevzela pod nadzor svojo anksioznost in panično motnjo. Sedaj je minilo tudi leto in pol ko sem prenehala z cipralexom.. in bila zelo uspešna :) - vsaj tako mislila.

Teden nazaj ko sem se vozila iz službe - pa iz lepega - bumm - strašen panični napad. Ker sem podvomila da je lahko to (ker sem skoraj omedlela, če ne bi dihala globoko ziher bi, roke od mravljinčenja nisem čutila..) panični napad me je mož odpeljal na urgenco.. seveda diagnoza - panični napad.
Bila sem tako razočarana žalostna in predvsem prestrašena...
Minil je teden in še vedno se težko prebijam čez dan. Moža ne pustim izpred oči, težko opravljam svoje delo. Nikakor ne morem ven..najbolj žalostno pa je to da VEM da si sama delam anksioznost s svojimi mislimi, vem VSEE - prebrala več knjig kot v OŠ na temo - panične motnje, zavedanja, živeti v sedanjosti... a zdaj mi to nič ne pomga.
Sedaj ne vem na koga naj se obrnem - na zdravnika? Da mi zopet predpiše cipralex? (in se ga bojim začeti ker vem da se mi prve 14 dni še poslabša stanje..)
Bojim se vzeti apaurin ker se bojim tablet (predvsem tega da ne bom imela nadzora nad sabo) Zaradi potrebe pod nadzorom tudi ne upam piti alkohola že od kar imam panično motnjo...
Skratka spoznala sem da očitno nisem naredila veliko na sebi. In sem razočarana.
Zato sprašujem sedaj vas..kaj mi priporočate pod nujno?? (Vsako jutro vadim dihanje, sproščam se po cc 20 min zjutraj in zvečer, hodim na kratke sprehode- z možem..)
Strah me prime že ko vzamem telefon da pokličem psihologinjo...in zdravnico..ker to pomeni da moram iz svoje varnosti..:( strah me je govoriti o tem...berem doma ponovno vse knjige...pomaga dokler berem..preusmerjam pozornost...to mi še najbolj pomaga :(:(
Prosim za nasvete...

Pozdravljena,ja pravijo strokovnjaki,da tablete ne resijo problema,da so samo pomoc oz. Kot rad tu uporabijo izraz,da so le bergla v zdravljenju panicne motnje. In po prenehanju jemanja tablet,da se stanje povrne.. A si razmisljala oditi k kognitivno vedenjskemu terapevtu?? To je po besedah mojega psihiatra zelo dobra oz. Najboljsa terapija. Je pa dolgorocno zdravljenje, min 1 leto in samoplacnisko. Jaz hodim sele 2 meseca,tako,da sem sele na zacetku te trnove poti  in ti ne morem podat konkretnih napredkov. Zelim ti vse dobro v tem peklu panike.

Pozdravljena...

Po prebranem vidim, da se ti je stanje začelo že 2006...cipralex, ti je omilil težave tako kot ti je predhodnik že napisal...so kot "bergla", da se malo postavimo na noge...
Si kdaj pomisla zakaj si postala anksiozna...verjetno obstaja nek vzrok, ki še vedno tiči v tebi in ti dela
težave, za vse to pa so potrebni psihoterapevti s katerimi vse to razčistiš, morda so to zadeve, ki si jih potlačila v sebi in se jih sploh ne zavedaš...
Tudi sama sem se srečevala s paničnimi napadi, anksioznostjo...ko pa sem uvedela od kje vse to,
se je začelo stanje izboljševat...žal pa so psihoterapije samoplačniške, vendar se splača to vložiti vase...
je investicija na dolgi rok...
Tudi gibanje in razne dejavnosti so v veliko pomoč... :oki:

Malo pomisli...poglobi se vase, sigurno boš kaj našla...

Vsekakor ti svetujem, da greš do psihiatra in se pogovoriš...ne čakaj, ker je lahko še slabše...vem slaba tolažba, ampak tako je, žal  :kiselnasmeh:

Lp T

Živjo. Tudi sama ne pijem, ne kadim, kavo pa pijem le zjutraj, samo eno. V srednji sem se napila in kljub temu da sem bila pokonci več ur se ne spomnim nič. Od takrat vame nihče ne spravi kapljice več. Moj oče je ozdravljen alkoholik in je imel iste blackoute in gre po principu- vse ali nič. Pri pitju in tabletah. Vidim da sem mu podobna:) ko si rečem ne sem ok, potem pa pride obdobje ko jih vzamem vsako noč več in več. Rešitev je toliko kot ljudi- nekateri ne rabijo nič, drugi  vzamejo pomirjevalo, dva pa so ok, tretji rabijo ADje in druge tablete. Svetovala ti bom tako kot sebi- probaj brez, če bo kriza en Apaurin. Ampak zares, brez odvečnega tuhtanja. Če čez čas ( nevem teden, dva) ne bo ok pa razmisli dalje.

Jaz sicer nimam takih paničnih napadov, sem pa prejšnji teden izgubila zavest in so se mi vzbudili podobni občutki. O svojih psihičnih problemih ne govorim okoli, o tem pa sem vsem, saj sem želela da vedno kaj naj naredijo če se ponovi. Na partnerja sem se nalimala kot klop. Ampak je treba iti naprej! In pri tem mislim da nama ne bodo pomagali nobeni tableti.  Lotive se strahu. Tudi premikati se morave iz cone udobja, ker z ostajanjem v coni sporočaš možganom lažen občutek da si naredil prav, kar pomaga le ne kratki rok, na dolgi rok pa stvari poslabšuješ.

Želela sem ti še reči glede knjig- ja pomagajo, ampak tudi tukaj enkrat potegni črto. Če nenehno to bereš pozabljaš živeti. Če berem knjigo o ultramarantcih (meni so všeč take knjige) zaspim včeraj pa sem brala o tabletih in izkušnjah in moj spanec se je zaključil ob 2h.  Pomoč ja, živeti pa je tudi treba :)

Srečno  :rozicodam:

Hvala za odgovore. Šla bi na terapijo. Poznate koga iz lj da je res dober za panično motnjo. Seveda je lahko samoplačniško. Do zdaj nisem imela sreče.

Pa ji napiši e-mail ali sms. Lahko pa ji tudi napišeš pismo. ;)

Branje knjig, ker ti pomagajo preusmerjati pozornost ni pravi način. Moraš se lotiti problema direktno in ne samo ga omiliti na kateri koli način pač deluje.

Imam vprasanje...ali je normalno da pri uvajanju priđe do tko hude tesnobe in slabih misli ? Jemljem asentro, danas bo 50 dozo...v bistvu se nikoli nism uvajala sama ..ko sem prvić v lajf začela s tableti sem se odlična za bolnico..prestrasena sem bila,ker mi ej posebna dr predpisala asentro..začela sm z eno in vlada najhuj panika..in sm sla kr tja..no sj v bistvu so me samo nafilal š helexom, asentro pa zvecer zyprekso da sm spala. Zj pa mam kventiax za spat...mi je kr grozn zakaj ap...ampak ali je normalno da je tesnoba tko huda da kr pece v prsih...ker recimo danas sem bila do pred uro,čist ok..zj pa spet udarlo....noro...

To je vse normalno...AP imaš pa za spanje... In ne bo tako cel life. Ne verjemi vsemu kar misliš in čutiš zdaj. Drži se :oki:

Mene spet trese.... Sem bila včeraj že super... Šla na pijačo, uživala... Zvečer Mal tesnobe ampak spala kr ok...dons se šla na silo v trgovino in po telefon ampak notri pa noro... Pred pol ure so vzela 0,25 Helex... Danes je tretji dan polne doze 50 mg asentre... Je to ker je blo  vceraj  boljse  dobr  znak?  Sm žalostna in prestrasena...

Že zdaj imaš obdobje, ko ti je ok. Nisi imela niti tako globokega padca. Tudi sama nisi vedela, če bi šla sploh na Ad.  Ti boš hitro ok :ppriden:

ampak danes pa je noro...k da se mi bo zmesal :(

Črni panter s teboj je vse Ok, tole kar doživljaš so "samo" stranski učinki ad.
Te šejka malo "kemija iz zdravil"...
neravnovesje serotonina se spreminja v ravnovesje in anxa se tu in tam zato pojača.
Bo minilo.
 :rozicodam:

kr neki no...grozni obcutki..pa se tko trapasta sem in k berem forume se nalezem simptomov..pa sm se mal od ronje nalezla....k lezim valda piska u usesih in kr panicarm.kr neki no...si morm naglas govort ,da nism Ronja, da je vse to sam stres k gre skozi telo ven...k en bedak se morm pogovarjat s sabo non stop.
vzela helex pa kr ne popusti kej velik...:(

Pejdi nazaj psihiatru in probaj kaj drugega. Meni zelo, zelo pomaga Paroxat pri depresiji in generalizirani motnji, pa bodi predvsem aktivna.

ma ne vem, Asentro imam se en teden ne po 50 mg...a ni to prehitro za obupat?

Se strinjam. Bo minilo, pa poskušaj se čimmanj prestrašiti ko pride do tega neugodja. Vse bo vredu veš.  :rozicodam:

Hvala... Ma tko so ena nihanja... Včeraj sm blaga kr ok, danes mi že cel dan piska v ušesih...mi je že pred zdravili ampak sem samo ponoči slišala pa se je dal prevzet.. .. Zj pa se podnevi... Kakšn dan so pa drugi simptomi pa je potem spet mal boljše... Groza...

Danes sem spet zalostna...tko me skrbi da ne bo nikoli boljse.... Set moje hipoondrske,,,pred dvemi mesci sm mi je neki piskal  usesih ponoci k sm se uegla pa se nism preve ukvarjala..potem sem nekje zasledila da lahko pomeni izgub sluha in valda bolj sm se ukarjala bolj je piskal in sm slisala tudi cez dan...kr neki....in sedaj me to spravlja v tako tesnobo...ze od nekdaj sem se ukvarjala z zvoki, vcasih me je bilo strah da bom kej slisala, kaka sepetanja pa neki, da bom zbolela za psihozo..se sedaj se to vcasih zgodi ampak se vec ali manj nasmejem pa nekako mine, ker vem da je bullshit....to  piskanje pa me skrbi,,ampak sem brala,da v tesnobi dejansko mozgani tko ragirajo da proizvajajo zoke,piske ozirma si predstavljam da pojaca jakost piska,ker sem prestraena...ali je to mozno? Bo minilo,ko se tesnoba umiri? Pa si govorm,da je to pac nov simptom tesnobe...er me prstrasi..stari simptomi me ne prestrasijo vec oziroma si dopovedujem ,da je ok da bo minil, da je le adrenalin, ki to povzroca...prej sem zaspala les slusalkami zdaj dva ,tri dni spim brez in ignoriram sumenje...sej je to dobr znak ne?
 Hvala vsem...sedaj sm sedmi dan na dozi 50mg in danes dvigujem na 75mg..kaksen dan je boljse in ima vec volje kaksen dan pa noro..tako kot danes..obcutek,da tako ne bom mogla zivet :(

Črni panter imaš fazo črnogledosti, ko se zdi da nikoli ne bo bolje.
A vendar tudi to bo minilo ... zdravila bodo vse bolj prijela in tesnobe bo manj,
tudi misli se umirijo (hipohondrija se zmanjša).

Predvsem pa NE računaj le na zdravila in aktivno delaj na svojih problemih/vzrokih, ki te v tako stanje pripeljejo. Razmisli kaj so tvoji stresorji ... so notranji ali zunanji ... kako doživljaš sebe ipd...

Ko slišiš piskanje preusmeri pozornost, poslušaj glasbo, poj pesem ...
Bodi pozorna npr. na dihanje ... na mir ...

 :rozicodam:

Hvala ti Aslan..... Res upam, da se bodo stvari  umirile... Se trudim ugotavljam do kod vse to, ta strah... Kr nekaj... Prodam tudi pustiti da zveni, piska... In si govorim da je to simptom panike... Ker prej se s tem nisem ukvarjala, nism poslušala in ni bilo težav... Vsaj podnevi ne... Ah, upam da mine in da bom lahko živela... Hvala ti za spodbudne besede  :rozicodam:

Črni panter...malo sem čekirala forum in zaznala, da je piskanje v ušesih stranski učinek AD...
ko ti bodo dokončno prijeli bo to tudi minilo... :oki:

Draga Toja,
Hvala za pomirjujoče odgovor.  Jaz sem piskanje slišala že prej ampak samo ponoči če je bila tišina... Ampak se nism s tem ukvarjala... No, ko sem s epa začela pa sm ga začela slišat tudi podnevi... Kr neki... Se tolažim, da ko primejo Ad, da se malo pomirim m in se stvar umiri... K baje v stresu se pojaca in poslabša... Pa še Ad uvajamo, ja.  Res upam, da bo še vse ok... Hvala še enkrat  :rozicodam:

če te res tako skrbi, lahko preveriš pri zdravniku ušesa. So pa menda da tole piskanje izmeriti in dokazati, ter ni vse povsem v glavi (čeprav je v tem primeru tudi dobesedno v glavi).

V bistvu me za ušesa ne skrbi, ker slišim dobro, nimam nobenih motečih faktorjev, bolj me panika da bom to vedno slišala... Ma kr neki... To gre super skupaj z anketo. in filingih da se mi bo kr zmešal... Ma kr neki res... Ko me pa daje kaksen drug simptom se pa s tem ne ukvarjam pa je bols... Sama sebe matram :(

No, pa sem šla okoli jezera v družbi in preživela... Sem pa sedaj anksiozna... Včeraj prvič popila 75mg asentre.. A lahko že višanje tko vpliva? Spet une misli, da se mi bo zmešal pa kr neki no... :(

Itak višanje vpliva. Pac dokaj hitro visas in zato moras sprejet stranske ucinke.

se ti zdi hitro....sem bila en teden na 50mg pa zdaj se 25mg..bom en teden na 75mg..ma ne vem vec kako hitro naj bi slo...
hvala za vse odgovore...pomirjajo...hvala :rozicodam:

Svoje telo poslusat je bistvo vsega.
Visanje uskladis s svojo reakcijo na zdravilo.
Nekomu se cetrt vec tabletke nic ne pozna, drugemu ze osminka povzroci nezeljene ucinke.
Sama se drzim principa, da ko se ena doza dokaj stabilizira potem visanje.
Bolj ko gre na pocasi manj je drame.
Obvezno pa je delat na sebi, na vzrokih anxe ...

Vsekakor se povsem strinjam s teboj...predvsem da moras delati na sebi in iskati vzroke anksioznosti....jaz menim da jih kar nekaj ze poznam ampak ocitno ni dovolj in sem ponovno padla nazaj.....sem si pa priznala da v zadnjih letih nisem bila prijazna do sebe, niti malo....delala, se borila da bom dovolj dobra, dovolj lepa, skrbela za mami, soki za sokom...ampak custva pa niso sla ven,sem jih potlacila....in ne sprejemam se...to je prva ,najpomembnejsa stvar....mogoce zato, ker je mama brata pred menoj rodila mrtvega...in se seveda podzavestno bala imeti se enega otroka...ce ne bi bil oce malo bolj optimist, me ne bi bilo...menim,da sem se strahu navzela ze v maternici, hkrati pa mogoce ne verjamem,da sem zazeljena, da si zasluzim...kaj pa vem...bluzim...
hvala

Sočuten objem črni panter.

Ja v takih zgodbah/temah/izkušnjah je srčika naše anxe.
Občutek "sebe" dobimo in zgradimo skozi otroštvo ...
Že samo zavedanje, da smo morda nezaželjeni je boleče.
Otroček "čuti" materino čustveno stanje ... strahove ...
Naš notranji otrok je doživel veliko stisk v zgodnjih odnosih,
najbolj žalostno je, da jih nezavedno, nato skozi življenje ponavljamo sami sebi.
Sami do sebe smo "mačehovski" - govorimo si, da smo nevredni ... nezaželjeni ...

Črni panter ... terapija gre v smeri tega, da sprejmeš notranjega otroka brezpogojno in mu dovoliš biti to kar je - tak  kot je - dovoliš mu čutiti. Ob tem se začne tesnoba zmanjševati ...

 :rozicodam:

 :0053:  res je, se strinjam z napisanim... Upam, da mi nekoč uspe sprejeti in preseči ta strah in objem malega otročka v meni

Črni panter

Jaz te zdajle objamem takole virtulano. Upam, da tudi tole kaj šteje. Te objamem in ti rečem, da si dragocena oseba taka kot si.


                         Poni

Joj Poni, zdaj sm pa skoraj zajokala...hvala ti....objem nazaj! In JA, to veliko pomeni.
Zelim ti vse lepo  :rozicodam:

Spet jaz....vceraj sem imela spet mal vecji panicni napad, nervoza v nogah pa sem nekako prezivela, imela mal tezjo noc....piska mi v usesih in potem se bojim da bo vedno tako....pa sem brala Ronjo,da je stableti nekako zazivela, nehala poslusat...v glavnem zanima me nekaj, sedaj sm na 75mg asentre tretji dan..je lahko zato poslabsanje....panika...ne vem....cakam na tisto k vsi pravite da pride do olajsanja....a se to res zgodi...lazje zadihas?
hvala,
lp

Dj me mal potolazte...sem deseti dan na AD....en tedn nazaj zacela 50 mg, sedaj od sobote 75mg...pa se 50 mg kventiaxa...25mg zvecer pa 25mg zjutrej k se zbudim ob recmo pol petih. Pa sem spet bolj tesnobna ratala....popoldne ratam tesnobna...a je to normalno...helexa do zdj nism ta tedn nic jemala, tudi prej le malo, 0,25 obcasno...
a se bo kej izboljsalo?

Se bo, upam pa, da kaj delaš na sebi ... saj veš, zaradi samih tablet ti bo dobro samo en čas.

 :rozicodam:

pozdravljena,
ja,sedaj sem precej ohromljena...bolj berem forume in tako....sem pa zacela ze na psihoterapijo hodit in bom...vsekakor si zelim,da to mine...
rada bi samo voljo dobila s tableti...a bo?

Ne skrbi preveč, seveda da bo. Nikar ne obupaj, vsaka stvar rabi svoj čas. :rozicodam:

Ma tko cudno mi je, da sm na visji dozi pa se mi zdi da sem bolj anksiozna...kr nekej...joj ,res kdaj bo prijelo.
rekla mi je psihiatrinja naj jemljem kventiax 75mg oziroma tri tabletke...no jst sm do zdj 50mg pa popoldne ratam nervozna :(

Stranski učinki jo povišajo anxo za malo.
Ko boš nekaj časa na dozi (2-3 tedne) boš videla kko zdravilo realno deluje.

Med nevroni namreč nastajajo novi receptorji, ki prenašajo serotonin (in druge neurotransmiterje),
dokler ne "zrastejo" te malo šejka ...

Kventiax je antipsihotik ...po tej vrsto zdravil si brez volje.. malo apatičen...upočasnjen..
Predpisujejo ga namesto uspaval ... ker od njega ne postaneš odvisen - od upaval pa.
V kolikor lahko zaspiš na kakšen drug način (sproščanje...umirjanje) je to boljša izbira.

Super da si začela s psihoterapijo!!
 :clap: :clap:

Počasi, daj tabletom čas :) bolje da ugotoviš če z nižjo dozo deluješ kot da jo po nepotrebnem višaš, ker lahko res še negativno vpliva. Pohvale za psihoterapijo :) Še sprehodi in kakšna knjiga za samopomoč pa boš prebrodila to vmesno obdobje.

Hvala Cvetlica... :rozicodam: sej vem, prevec sem nestrpna...
mah smotano je k se je treba nenehno neki borit...predvsem me misli spravjo v zadrego..v stilu, kaj ce se mi zmesa, blu bla ble...kr neki....pa se mi do sedaj se ni..hudo mi je k se je ponovilo in me skrbi zakaj...tako dobromi je slo...ceprav ce pa sem iskrena pa nisem zadosti naredila na pozitivi...dogajale so se tezke stvari in popolnoma sem izgubila zaupanje v zivljenje...tokrat bom resnicno delala na bolj optimisticnih,pozitivnih vzorcih...pozitivne afirmacije in obrnila svoj um v bolj pozitivne stvari..ker je ocitno prekleto mocan in mogoce bi pa delal tudi v pozitivno stran...torej dobro smer....
ne vem, malo sm zmedena, prestrasena..mi gre pa malo bolje....hodim ze na kave, psihoterapijo, se izpostavljam...ceprav mi je tezko biti v druzbi ampak moram skozi to....vec kot umret ne morem..:)

Bravo Črni panter :clap: Čestitam za napredek!! Da si šla v življenje in na psihoterapijo. Da preides na boljše vzorce je potrebno veliko... časa,  samoopazovanja,  samozavedanja. .. sprejeti je treba obstoječe vzorce in se jim ne upirati,  se naučiti, da se ne odživas nanje, da s tem izgubljajo na moči in hkrati ustvarjati nove. Vse to se da, samo voljo, potrpljenje in malo poguma. To je nek potek,  da prideš to trajne spremembe. 
Afirmacije in KVT delujejo dokler jih uporabljaš.  Meni so pa bolj blizu trajne resitve.  Te pa ne pridejo v parih mesecih,  ampak v letih. Veliko ljudi dela napako, ko jih strašijo lastni vzorci in so kritični sami do sebe v tem. Ampak, če se boris proti njim,  se v resnici krepijo. Če jih pa sprejmeš, se ne odzoveš s kritiko in strahom..Te zelo hitro zapustijo.  In vedno manjkrat prihajajo. Jaz včasih v mislih pobožam kak tak del mojega odzivanja...Ko sem bila otrok mi je pač koristil za preživetje. .. takoj se poleže, če sem ljubeča do njega. ;D
Zelo sem vesela zate Črni panter! Bravo! :) kar tako naprej :clap:

Nives iz srca hvala..mi tvoje besede veliko pomenijo...in se strinjam...bolj se upiras slabse je...in ja, tudi jaz sem razvila vzorce ki so mi v mladosti pomagali prezivet zdaj pa mi ne pomagajo vec..cas je prisel,da se koncno, koncno pobozam, pocrkljam in imam rada....
  :0053: :043:

Oh ja...evo sotrpini, se jaz malo pisem...lazje mi je ,ce dam stvari na papir (ok, ekran :))----jutra so malo smotana, najbolj panicna pa ne vem zakaj....vec ali manj imam probleme z misimi...das emibo zmesal in bla bla,bla bla..tko trapasti, ker sem ze to dala skozi in se mi ni zmesalo..ampak ker sem ze bila na tabletih je v meni vedno dvom, a so tableti to preprecili (da bi se mi zmealo) a sem jaz tudi sodelovala :) Pa se spomnim,da ko sem prvic zacela jesti tablete sem se vseeno prvi mesec kar borila z istimi mislimi...da se mi bo zmesalo....in sem prezivela..tako da na neki racionalni ravni vem, da vseeno moras sam poskrebit za mir, preusmerjanje....
Zanimivo mi je tudi to, da sem bila dve leti in pol brez zdravil in sem nekako zaupala vase, tudi enkrat nisem pomislila,da bi se mi zmesalo in ce sm me to ni vznemirilo.sm se zasmejala....potem je prisel piskanje v usesih in panik kot sem, sem seustrasila,da bom iz tega nardila celo zbrko...vcasih sem se bala fizicnih bolezni,sedaj se psihicnih...strah me je bilo,da bom nardila paniko in me bo to pripeljalo dalec, zato sem se odlocila za zdravila..ker sem se pri prvi izkusnji odlocila za bolnico, ker pac nisem vedela dovolj o uvajanju in sem se tega prestrasila...pa sedaj upam,da vem,da pac uvajanje moras preziveti tu ali tam...ni velike razlike...ker sem malo hipohondra sem mislim,da imela obcutek da bom tam varna...upam,da mi bo sedaj ta nova izkusnja v pomoc,da bom bolj zaupala sebi, vase...Zdravila so mi pomagala ampak imamo pa res sreco, ker se zdravil tudi bojimo...in meni se vedno ko grem na zdravila pojavijo te bedne misli....ne vem, po moje so malo stranski ucinki se bolj pa podzavestni strah ,da sedaj sm pa res "zmesana" ker sm na tabletih...kr nekej..Tako mi je zanimivo,da sele takrat ko grem na zdravila me panika napade iz res vseh koncev, kot da je to zdaj res to....
razocarana sem ker sem spet tu in nekako so se pomesali vsi strahovi, nezaupanje vase, strah, da je mojega zivljenja konce, da ne bom vec mogla delat in podobno....:(

Joj kaksne glupe fore..kr en strah kaj ce bom dobila psihozo pa zgubilastik z realnostjo..kaj ce nam vec vedla kaj je res,,kr neki...pa vem,da sm realna in tukaj in vse in kr neki...pa od kod teli dvomi pa kr neki...kaj ce se mi bo zmesal....totalna beda no...:) ta zdravila tudi oprostite izrazu zjebejo sceno...kr neki...ne morm verjet da je anksioznost lahko taka....svasta ej

Spet se jaz oglasam...s strahom in pravzaprav zalostjo...sedaj sm vec kot dva tedna na AD in 9 dni na 75 mg....je naporno,ker se vsak dan srecam s kaksnim strahom ampak ga nekako samo spravim v red...si dopovedujem in nekak predelam...oz. se pomirim...in proti veceru imam ze kdaj prav dobre dni, grem ven na kavo in niti nimam tako hude tesnobe v sebi..gre kr ok...samo vecno vprasanje v meni, kaj ce bo vedno tako trajalo, da me bo vedno strah, pa telesni simptomi pa to piskanje v usesu ( k mi ej ze prej ampak ko sem zacela poslusat je panika...pa mi je sedaj tudi ze lepo uspevalo pac preslisat in potem potihne..ampak ne vem ce bom lahko tko cel lajf se s tem ubadala...skrbi me...a bom lahko se kdaj srecna, otrok verjetno ne bom imela, ker me skrbi kako bi bilo...ne vem...tako sem zalostna... :'(

Če ti kaj pomaga ... jaz sem imela iste misli 3 leta nazaj, isti strah ... no sedaj po 3 letih te skrbi niso več tako velike in niso vseskozi prisote, tako da zaupaj, da bo boljše  :) :rozicodam:

Hvala Regina,
vsaka spodbuda mi veliko pomeni.
Hvala ti :rozicodam:

Se eno vprašanje imam... Sedaj sm malo več kot 14 dni na Ad jih... Seveda je vsa simptomatika udarila na veliko in sem bila ponosna ker sm nekako predihala, si dopovedala,da so le simptomi in so simptomi šli.. Pa me zanima... A si lahko to pripisem kot neko spodbudo a mislite da to delajo Ad... Strah me je kako si bom lahko kdaj zaupala da zmorem tudi brez Adjev... Hvala vam

Če si se odlocila za delo na sebi, potem boš marsikaj o sebi spoznala in se naučila novih načinov funkcioniranja. Ko boš ozavestila ene dele sebe in jih uporabljala, ti bo že precej lažje.  Postajala boš močnejša in večal se bo tvoj občutek varnosti in zaupanja vase. Ad boš pa že opustila, ko bo čas za to... S spoznavanjem in preoblikovanjem sebe torej.     :angelca:

Hvala Nives,
saj zdi se mi ,da ze kar nekaj teorije vem...ampak praksa...in osnovni problem ,da ne zaupam v zivljenje in ne zaupam vase...uhhh, bomo videli kje bom zacela in kaj bo potrebno storit....
no,sej ce gledam za nazaj mi je zivljenje dal veliko namigov in pomoci pa sm povsod prehitro odnehala....
resnici na ljubo je tako

Spet se oglasam...kako ves kdaj ad prijemajo---jaz sedaj je 75mg asentre 11 dni....pa sem bila kr ok...ni bilo vec take tesnobe....se kr ok se nekako sla skozi....celo ven se spravim na kave pa ceprov sem notri napeta...
danes ponoci me e spet tesnoba v prsih ampak sem nekako potem spet zaspala...kaj to pomeni,da ni dovolj ali da pocasi prijema...
hvala

Če si vmes že toliko bolje, ti lepo prijema :pomezik: Kdaj bo čisto in kako bo potem, je pa odvisno od vsakega posameznika. Nekateri že čutijo max efekt po 2-3 tednih, drugi smo ga po 7-8 tednih. Kar se na kavice hodi.. :oki:

Poskusi nekako tako , da prej si se borila "čisto sama" zdaj pa imaš "pomočnika" v obliki ADjev. Enkrat dela pomočnik, enkrat TI enkrat OBA, ali pa oba nič ne delata :) . In sama vidiš da tesnoba pride v najbolj neprimernih trenutkih in tudi tako moč kot trajanje sta poljubna. Zato skušaj takrat ko si BOLJE to "zaužiti z taveliko žlico" , ko pa si malo slabše pa pač ne dovoli da ti DVOMI in SKRBI jemljejo še dodatno ENERGIJO.
Vsekakor so NIHANJA pokazatelj sprememb, res pa da se tukaj čas meri v TEDNIH ne urah :)

Hvala obema....ma,res je smotano..in vedno ta vprasanje ali bo kdaj boljse...
se res trudim,da bi bilo boljse...pa malo rata pa drugic spet manj... ta trapasta napetost v meni...grrrr....
prvic se ne spomnim takih for, ceprov vem da so tudi bili sam sem pozabila..pa bila na veliko vecji dozi...
sedaj pa se trudim tako...dokler se priblizno gre...
hvala

Čez čas bo vse videti lažje, prav tako bodo negativne, neprave misli manj pogoste.
 :rozicodam:

Gogi, iz srca hvala za spodbudne besede... Pomeni ogromno  :rozicodam: :rozicodam:

Pomagajte mi prosim...
Jutri bo 14dan,da jemljem 75mg asentre in 50mg kventiax... Jutra so se vedno težka... Popoldne in zvečer je kr ok... Najhuje mi je k se pojavljajo misli da ne bom mogla tako živet, a bom še kdaj boljše, ta tinitus me mori... V tišini in ko grem spat.. Si dam slušalke ampak me je tko strah če bom znala tko živet... A mislite da k anksiozna ste malo popusti da bom tudi s tem lažje hendlala... Sm bla že mal boljše(manj tesnobe), danes pa spet huda tesnoba in sm kr boga... Helexa nism vzela že kar nekaj časa... Več kot teden nobenega...

Ne skrbi, 14 dni je res kratka doba. Seveda bo bolje, kaj pa misliš, bo bolje. Potrepežljivost, delo na sebi kolikor zmoreš in kar naenkrat boš opazila da zmoreš več. :)
Meni so bila jutra najhujša, komaj in komaj sem se sestavila...oblekla, umila...a je nekako šlo....z drobcenimi koraki in voljo.
Ne obupaj...to je ukaz!  :sesmejem:

Te misli imajo trenutno veliko moč,  ker jih anksa poganja. Sčasoma bodo cisto izzvenele :rozicodam:

Tko je grozno..to nihanje trapasto..in sem bilaze kr dobro pa sem se hvalila, sedaj pa je spet udarlo in se pocutim kot da ne gre nikamor....groza no..grrrrrrr....

A mislite, da prijema Ad... 14 dni imam 75 mg... Zraven 50 mg kventiax, nič Helexa.. Danes sem enega, ker sem šla učit... Mislite, da bo prijelo I  se tudi s pisanjem ne bom ukvarjala... Par dni sedaj je bilo kar boljše... Manj tesnobe.. Sicer se vedno moram vedno nekaj brat, delat.. Samo tv težko pogledam v miru... A je to normalno... Zaspim ampak s slusalkam

Je normalno :) po 14 dneh se šele počasi začne stanje izbolševat. Ne skrbi, vse bo vredu :rozicodam:

Evo, spet sem tukaj...hvala vsem za podporo...se vednos sem na 75mg asentre, 14 dni in ne vem a naj ostanem ali visam...
Prva moja epizoda se je razvila iz hipohondrije....namrec imela sem otecen prst (ker sem pomagal sosedi nesti vrata), ampak ni me nikoli nic zabolelo pa sem mislila, da je to pac to...pa so mi vsi govorili da ne more bit od vrat in takrat sem zacela panicart, da je revma..da s ebo razvila sklepna revma (sestricna jo ima in teta)..bila pri zdravnikih, seveda nic odkrili, nic posebnega, manjso izrabo ampak ok..zacela sem panicart za kolena in kr nekej, cutia bolecine v vseh skepih in koncala v bolnici.na koncu sm si priznala da gre za psihicne tezave..potem sem si dopovedala da fizicno ni nic in evo..dve leti in pol sem lepo funkcionirala brez tablet..prav dobro..nakar sem odkrila ta glup piskanje v usesu..ponoci..ampak se nisem nekaj veliko ukvarjala s tem...ker sem delal cez dan..potem sem pa brala in evo, panika in sedaj valda mislim na to in ga slisim...pa si dopovedujem da je njegova glasnost zdaj znak moje ankse...ker dejasko se mi razvije panicni napad..tako kot je bilo s koleni, ker sem vedno mislila na to in panicarla me je vedno kao bolelo...v resnici ne, ampak strah pred blecino je bil ogromn...se mi zdi da sedaj pocnem enako..se vam zdi to smiselno.da je pisk sedaj nov simptom  moje ankse.upam,da o primejo zdavila se bom toliko umirila da nom lahko oz lazje hendalal s piskanjem..pri nekaterih se celo zmanjsa in utisa..ze sdaj vcasih poskusam in se izpostavim.slisim piskanje pa probam pustit, se ne ukvarjat in res pocasi mine..samo sej veste...veckrat pa se razvije panicni...in mislim,da bo vedno tako,da ne bom mogla iit spat normalno (zdaj spim s slusalkami n kventiaxom)...a mislite,da je se upanje zame...ker me skrbi da ne bom nikoli pomirjena, da bom vedno mogla jest ad zaradi tega....berem vcasih ,da je to lahko povezano s serotoninom...a bom zato mogla vedno oz.cel zivljenje jest AD...jst imam bolj obcutek da imam hudo anksioznost in seveda depro zravn od vsega tega....zalost, utrujenost, k bi se kar predal...
tezko je...a sploh je upanje....a se da normalno zivet s tem....Ali tudi vi vdite povezavo med tem kar sem pisala....ker dejstvo je da , sem dve leti in pol (kar sem bila brez tablet) imela hude strese...mami je zbolela za ankso...oz.se ji je poslabsalo..ko je to minilo pa je izgubila ravnotezje in bila zmedena..smo jo peljali v bolnico in ugotovili da ima diagnozo Parkinsonovo (prej mi ni povedala)....potem sem jo se enkrat nasla na tleh ob postelji..imela je vrocino in se ji je bledlo cel dan...grozno.....vcasih je kar nekaj govorla...pa je bilo mocno vnetje secil ,kar se je pri njej tako odrazal..sama sem ves strah nekako dala na stran, sej sem govorila o tem in bla prestrasena ampak ne vem ocitno nisem dala dovolj ven..in sedaj si predstavljam da sem imea v sebi ogromnoooo adrenalina..in sdaj ko sem se umirla in odkrila pisk se je jez odprl in adenalin sprozil na veliko..tako si jaz predstavljam..da adrenalin tece in zato taki simptomi in napadi. plus se zdravila uvajam....
res sem se razpisala ampak pomaga mi ..spravim ven iz sebe in nekako osvetlim zadevo.prosim za kakrsenkoli odziv..kako se vam zdi...se vam zdi smiselno kar pisem...vidite kako povezavo ali se samo tolazim?
hvala za kakrsenkoli feedback  :rozicodam:

Vse to kar opisuješ je anksa, katero doživlja večina nas tu gor. Vsak po svoje. Tebi npr zvoni v ušesih, meni ne... imam pa zato kakšne druge znake ankse. Vsak se tudi po svoje spopada stem. To, da pišeš je super. Jaz ti predlagam, da si pišeš osebni dnevnik (zvezek, ali pa na računalniku) in vanj vpisuješ vse občutke, strahove... pomaga, da daš ven.. in pa psihoterapijo, mislim, da bi ti zelo prav prišla. Na zadnje moje sporočilo na ZS pa nisem dobila tvojega odgovora...  :032: :032: :032:

Dragi moji,
Bozic je in jaz vam iz vsega srca zelim lep, blagoslovljen in predvsem miren in ljubezni poln Bozic.
Pisem v to temo, ker zjutraj ko je nekako najtezje , mi pomaga pisanje....upam,da ne zamerite in da vam ne pokvarim dni...
danes mineva ze 16 dni odkar sm na 75 mg Asentre...vceraj sem imela kar poln dan...in celo zjutraj nisem bila prevec tesnobna kar je neverjetno...prislijena sem bila iti ven na kavo, ker je prisla prijateljica z otrocki, katerih botra (kuma) sem in seveda otrokom ne morem reci ne...in sem kar lepo zvozila.smo se igrali in je bilo res lepo...no potem sem pa popoldne se enkrat sla ven z njimi in spet ostala vec kot dve uri in se imela v redu....nisem bila toliko pozorna na zvoke v usesu...zamori me zvecer ko sem doma in ne morem sprosceno gledati tv in ko se zjutraj zbudim in sem pozorna na zvoke....pa potem takoj trapasta misel a bo vedno tako....strah me je a bom lahko tako zivela..pa se zavedamda je moj odziv na pisk tisti v katerem je problem..ampak kaj ce tako ostane in se ne bom mogla sprijaznit s tem piskanjem...ali so to samo take misli sedaj, ko sem v takem stanju..paniki.....grrr....vseeno si pisem lepe stvari, tudi psihoterapevtka mi je dala nalogo da pisem vsak dan za kaj sem hvalezna...pa to delam...in to dasembila lahko zunaj skoraj cel dan in nisem bila tako tesnobna si stejem kot izboljsanje, da tablete malo prijemljajo...je to mozno?
Hvala vsem....
p.s. zraven imam vedno prisotno zalost, da se je ponovilo in strah pred zivljenjem, da ne bom mogla vec normalno zivet...

Dragi moji ,spet pisem....Imam vprasanje...sedaj bo 3 tedne kar sem na AD ASENTRA 75...lahko grem ven, hodim na obiske in ko se pogovarjam pozabim na svoje piskanje v usesih..danes pa sem ponoci slabse spala, in prehladila sem se, pa mi se bolj piska v usesih ampak predvsem ko sem doma...ko kaj pocnem zgleda malo pozabim...a mislite da bi mogla menjat AD, ali dvignit?ker drugace nimam vec panicnih napadov ampak se sprasujem ,ce bo kdaj boljse s tem zvonenjem?
Hvala vsem

Mene je tako strah..tako strah da me je ta simptom, piskanje zapecatil in ne bom nikoli vec brez tablet...:( a mislite,da se da tudi to brez tablet opravit....a je ta sumenje mogoce odpraviti le s tableti..tko sm zalostna..:(

A ni piskanje v ušesih stranski učinek AD? Kaj piše v navodilih?
Mogoče menjava AD, ali opustitev.

Menim, da si enostavno preveč pozorna na to piskanje. Razmišljaj tako, da to ni nič nevarnega in, da od tega neboš umrla... pač, naj piska, kaj potem...  ;D ;D ;D

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,14160.0.html

Tinitus je strokovni naziv za šumenje v ušesu, ki ga opisujejo tudi kot brenčanje, žvižganje ali zvenenje. Več o tej precej neprijetni zdravstveni težavi nam bo v Nasvetih povedala doc. dr. Saba Battelino, dr. med., vodja Avdiovestibulološkega centra in otokirurške dejavnosti na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana. Pripravlja: Lucija Fatur.

Živijo, hvala za odgovor... Ja, tudi v stranskih piše to kot stranski učinek ampak meni je pislalo tudi prej . pa še probam potrudit kot da to ji nc in nič škodljivega pa včasih tudi malo mine oziroma ne slišim toliko....ne upam si opustitev Ad pa menjat ker mam zdaj tri tedne ta Ad pa cele dneve zdržim brez Helexa, grem na kave... A je to dober znak... Ne vem :(

Ja meni se zdi dober znak, kaj pa bi tebe prepričalo, da gre na boljše?  :)

Heheh.. Dobro vprašanje... Rada bi se znebila tega da vedno mislim na ta piskanje... Da bi bla spet lepo sproščena...

Vse to ti delajo misli ... saj si si že zgoraj sama odgovorila...čimveč aktivnosti, da se zamotiš  :oki:


Verjetno ti je doza AD predpisana in drži se tega...ne dviguj na svojo roko...
minilo bo 100%

Lp Toja  :rozicodam:

Toja ,hvala ti.
Ko sem bila pri dezurni psihiatrinji mi je napisala do 75mg Asentre....sicer napadov panike res nimam vec ampak nisem sproscena...je pa tako,da sedaj malo ze poznam paniko in poskusam cimvec sama naredit...torej se trudim,da se sama pomirim ampak tista skrb, ali bo vedno tako ostaja...in verjetno zraven tudi nekaj depre v smisliu, ali bo kdaj ok....spet se mi je ponovilo :( ali je se pot iz tega....

najdm se v tvojih zapisih  :) jaz recimo odkar sem zacela s psihoterapijo se pocutim res boljse, panike ni, ni tiste tesnobe in tesnobnih obcutkov, se manj kakor prej.. torej od sredine oktobra traja to stanje. zal so pa pri meni druge stvari, pac ena mojih tezav je, da se prevec obremenjujem z drugimi - prevec sem skrbna za druge in potem njihove tezave prelagam nase in se zaradi tega sekiram... ampak kaj cem, vsaj tistih groznih obcutkov ni vec, je pa veckrat prisotna zaskrbljenost.. to se moram naucit se kontrolirati, sploh glede stvari, na katere nimam vpliva.  :kiselnasmeh:

Vsak ima kaksno tezavo, verjamem, da je tebi to zvonenje grozno in te strasi, nekoga drugega pa kaj drugega moti in spravlja v obup. Mislim, da se bo treba navadit stem zivet, mogoce scasoma potem izzveni, mogoce bos pa enostavno postala manj pozorna na to zvonenje.  Verjamem tudi, da bos kmalu boljse.. grozno se vlece vem, in cakas in cakas kdaj bo boljse.. ampak MORAS verrjeti, da bo! Mogoce po novem letu, mogoce do poletja... cimvec delaj na sebi, tako kot delas sedaj, nekje se bo trud ze pokazal! Saj ves, da je nasa pot trnova, ampak, ko bos gledala nazaj bos ponosna sama nase!
 :rozicodam: :rozicodam: :rozicodam:

Regina, hvala ti za tvoj odgovor..super ramisljas in vesela sem zate,ker ti re tako dobro..tudi to se bos naucila,da se ne bos vec tako obremenjeval z drugimi..tudi sama sem prisla do tega pocas, tudi skozi leta..ce drugega ne, te zivljenje prisili....tudi sama veliko dam na psihoterapijo, ampak menim,da teorije ze nekaj poznam, praksa mi bolj sepa..kadar nisem v paniki, gledam na to mojo sedanjo izkusnjo kot se en popravni izpit...tezko sem sla nazaj na tablete ampak sem potrebovala berglo..prevec sem bila izcrpana zaradi preteklih stvari...je pa neveretno kaj si delamo in kaj nam mozgani delajo...prav grozljivo vcasih..upam,da zvenenje res mine ali se vsaj utisa in da pozabim nanj....kot sem brala je pogost pri anksioznosti in le taga se ojaca..kar se mi zdi logicno...bolj kotse ga bojim bolj je glasen..tako kot rdrugi simptomi ki sem jih imela...srcno upam,daj je le en izmed njih in bo izvenel jaz pa zazivela naprej in uspela...
hvala ti  za spodbude in zelim ti res vse lepo :rozicodam: :rozicodam: :rozicodam:

Evo me spet....sedaj bo v soboto tri tedne odkar jem 75 mg Asentre...sicer spim zdj kr ok, tudi jutra so kr v redu ampak v sebi vedno 'prelevam ali bo kdaj boljse, ali bom vedno slisala to piskanje in ali bom lahko zivela z njim....grrrr....tok je butasto vse skupaj...jezna sem nase in na cel svet,,,,vceraj sem brala par clankov,da je vecji problem pri tinitusu v bistvu nas odnos do le tega....cese ga ne bojimo, nekako ignoriramo potem potihne in celo mine,..in si upam trdit da sm ga sama pojacala, ker tako kot sem pisala sem ga slisala le ponoci v tisini...sedaj ga tudi ko gledam tv....kr neki....moji trapasti mozgani..prebiram stare prispevke od Ronje in se drzim upanja,da bo tudi meni lazje nekoc....
ceprav jaz imam Asentro ona je imela druge AD ampak upam in verjamem,da mi bodo moji prijeli..nekocso mi ze...oh ja...strah me je tako zivet...a mi bo kdaj uspelo...sedaj je sicer en mesec odkar se mi to dogaja...je se prehitro da bi obupala? Za novo leto sem bila pri prijateljih (prej popila helex) in ga kr lepo prezivela od pol devetih do enih zjutraj..je bila glasba in igrali smo se igrico pa je bilo lazje....drugi dan sem sla na prvo novoletno kavo do kolegice, me je bilo strah kako bom ampak ko smo se spogovarjale je bilo ok....
moj problem je ker imam vedno v glavi, da sem bolna in bom cel lajf tako in se bom mogla invalidsko upokojit in same stale.....grrr...Tako rada bi slisala od Ronje kako je in da je boljse...bi se po moje prec sama bolj pocutila...bluzim  ampak res mi je lazje,ce stvari dam ven....hvala za posluh....
srecno vsem  :rozicodam:

Hej, črni panter! :)

Jaz sem te pa tako močno začutila, da pošiljam en objem.

Si kaj boljše?

Lep ponedeljek ti želim  :rozicodam:

Draga Nora,hvala za tvoj komentar...jaz sem boljse...na Asentri 75 in od danes na 12.5 kventiaxa...upam da ostanem tako...zacela sm s 50.kventiaxa..hodim na terapijo in upam,da tokrat uspem nekako nastelat mozgane malo bolj na pozitivo in drugace zastartat zivljenje...skrajni cas :) kako si ti? Lep dan tudi tebi  :rozicodam:

Hej :)

Spregledala sem tvoj odgovor  ???

Si kaj bolje po tem času? Jaz sem trenutno precej ok. Pridejo situacije, ko nisem najbolje, a panika me ne ujame tako, da bi bila čisto nemočna.

En deževen pozdrav  :pomezik:

Pozdravljeni vsi skupaj. Pišem na prvo pomoč, ker se nekoliko mudi. Mož moje prijateljice je bil danes zaradi samomorilnosti nujno napoten na zaprti oddelek v Idrijo.
Vprašanje pa je bolj finančne narave. On je namreč brezposeln in nima dodatnega zavarovanja. Ženo poleg seveda njegovega zdravja sedaj skrbi tudi to.. Imata dva otroka, ona ima edina službo in če bo hospitaliazijo potrebno plačat ne ve kaj narediti. Na zavarovalnici so rekli, da ce je nujna stvar to krije osnovno zavarovanje, v kolikor gre za hospitalizacijo je potrebno dodatno... A kaj veste kako je to v njegovem primeru, ko gre za nujno stanje saj se gre dejansko za zivljenje in smrt.
Hvala vsem ❤️

Pozdrav,
to bo potrebno točno opredeliti, saj e možnosti več:

- je brezposeln in verjetno ni prejemnik socialne pomoči in plačevanja dodatnega zavarovanja preko ZPIZ? Je morda dodatno zavarovan preko žene?

- kaj je NUJEN PRIMER opredeljuje zakon in pravilnik o osnovnem in dodatnem zavarovanju. Torej nujen primer ni stvar naše presoje, tudi, če mi rečemo, da gre za življenje in smrt.
V bolnici je potrebno kontaktirati lečečega zdravnika in ga vprašati, za kakšne vrste hospitlizacijo in sprejem v bolnico gre.
Torej - ali gre za preventiven ukrep (to ni nujen primer) ali gre za neuspel poskus samomora (kar je nujen primer) npr.
Zdravniku je potrebno pojasniti, da so težave s plačevanjem hospitalizacije in zavarovanja ravno zaradi socialne situacije. Na osnovi mnenja oz. izvida zdravnika se namreč v sistem vpisuje šifra bolezni ali stanja, ki določa obračun stroškov pri zavarovalnici.

Tole zaenkrat in srečno!

Ljubica,najlepša hvala za pomoč. Sem predala informacije. V ponedeljek bo govorila z zdravnikom in upam da uredijo. Me pa stisne, k nekateri še vedno ne razumejo in velja, da gres v bolnico k se ti ne da delat in podobno... Ah ja.. Ampak ok... Se enkrat hvala ❤️

Sem vesela, da se bo kaj uredilo.
 Vemo, kako težko je živeti s stigmo, pa ob vsem duševnem trpljenju še poslušati, kako si len in take... Uh!
 Pa kar pogumno naj žena pove glede stiske zaradi plačevanja, saj nismo sami krivi za brezposelnost in socialne statuse, pa naj se še tako trudimo. Če doktor ve kakšna je socialna situacija, bo lažje naredil tako, da ne bi bila stiska še hujša.
Upam, da se vse dobro izide in kar sporoči, ko bo kaj novega!  :srce-utrip:

Hvala. Tudi jaz sem ji tako svetovala. Naj pogumno pove, saj to financno breme res povecuje stisko... Glede stigme vidim, da pac resnicno nekdo ki ne izkusil tega ne more razumet.. Ampak vedno pravim... Nikoli ne ves v zivljenju kak te caka in tudi nihce od nas ni na svetu, da sodi... Moje mnenje... Bom sporocila, kako se odvija...   :rozicodam:

Super!  :oki:
Veš, za mnoge ljudi sem tudi jaz mislila, da se ne morejo zlomiti in so nedotakljivi... pa življenje obrne po svoje in se zgodi čez noč. Tako, da se naj vsak, ki pametuje, ukvarja s seboj, bo bolje.

Pozdravljeni,

Spet se javljam... Noro je.. Lepo sen pred nesecem zacela z opuscanjem Asentre 12.5 sem jemala in eto... Se je zacel dva dni nazaj... Amoak najbolj me ubijjeo noci, ko zacnem panicart.. Pa mogoc telo se umirim ampak misli ????‍♀️sam tecejo, tecejo...ne morm zaspat ker ne morm misli unirit.. In valda same bedne kako bom mogla nazaj na tablete pa zdj mam. Novo zamisel..moja mami ima namrec Parkinsona, sama skrbim za njo in seveda... Mi je ainil v glavo da je moja anksa v bistvu napoved aprkinsona in mi propadajo mozgani zato mi psihoterapija ne bo po magala.... Sicer se pri teh bolnikih pojavi tesnoba k ze mal napreduje bolezen, v fazi ko jom zdravila popustijo..torej bolj napredni fazi... Kr neki... Nekaj let pred motoricnimi motnjami se jim obcasno pojavlja depresija in to me je prestrasilo.. Ceprav ej envrologinja rekla da anksioznost (jst mam bolj hipohondrijo) ne spada v to kategorijo.. Ni simptom ki napoveduje bolezen..
U glavnm oprostote za zmedo.. Zanima me le, kaj ej za naredit... Sm bila vecino casa na res nizki dozi 50mg,25mg in na koncu 12.5mg Asentre in dobro delovala... Tudi sem se ze lepo sama pomirila in bila.vesela...dane sponoci sem ostajala s tesnobo.. Ne vem pa kaj je narediti z mislimi...one mi povzrocijo paniko jn tko hitr so mi resnicne... Tko k zdj s tem parkinsonom.. Kr padl v glavo.... ????‍♀️????‍♀️????‍♀️????Help...

Evo spet sem nazaj...
zalostna, zmedena...vem imela sem res tezko doma.  zaradi mame...tezko je jo spremljat ,ko ti pred ocmi izginja, velik stres decembra, jst lepo sla skozi in na terapiji napredovala ..in dobila filing sej zmorem, sla dol s tablet,en mesec super nato pa udarec...na koncu spet panika pred glasovi, to se mi vedno pojavlja, ko je nek stres...cist hipersenzibilna ratam, slisim vsak zvok,ki ga prej ne in ziva panika..sem mislila, da sem ta strah ze skensalala..ko mi je pa piskalo v usesih se pa s tem nisem ukvarjala...ne vem v cem je fora..tako sem imela v tujini, bila brez tablet in na koncu je zadeva kar minila...kar naenkrat sem zadihala...potem doma spet, hodila na terapije in spet minilo samo od sebe...nato pa telesni simptomi,strah pred revmo in eto...takoj k sm ranljiva se me ta strah takoj prime...ojoj, a sm to slisala res a je prisluh in se nao zacne...
ma deeej....groza...in zdaj spet na AD pa z vedno manj upanja...zivet tako, biti v paniki kaksen bo lajf..kaj ce nekoc ne bi mogla do zdravil...kaj bi se zgodilo z mano..samomor? tega me je strah...ocitno mas res okvaro mozganov in se ne da brez...sem brala od dr Drnovšek mislim,da da ce je od malega povečana ta amigala se potrebuje zdravila..se ne da vec pomagat..;( tko da je ocitno to to? res sm zalostna in nekoliko ze obupana

zdaj me je udarilo,da pac ja..partnerstvo...kje pa? s takim nacinom kot sem ...da panicarim, ce bom slisala glasove, ce se mi bo zmesalo...nihce ne bi s tako osebno zdrzal...ne vem kako bo to slo..tako mi je zal,da sem sla tokrat dol z zdravil in si naredila se vecjo travmo :( zalostna sem , resnicno...to je to od lajfa...groza...

Crni panter, vse bo vredu. Bodo te misli minile.. skusaj se samo zavedati, da jih anksa producira. Anksa na polno seka ven razne crne misli, crne scenarije in povzroca strah.
Ce je treba jokati..se zjokati.. potem pa iti naprej. Kaj lahko danes prijetnega naredis zase?
Vceraj ti je ze dobro slo. Vedno vec bo dobrih dni :oki:

NIves hvala ti...sedaj em je res zadelo..piz..k sm tesnobna sam poslusam a kej slisim in se trudim cim manj preverjat ,ki itak na konciu ni nc, sam v tistem strahu pa vsak sum povzroci dvom..zalostna sem da spet na isto foro padem...groza...
upam,res da bo bolje in da sam anksa seka...je res lahko tko negativna...:(a bom kr skos preverjala..ma dej no...ta obsesija..v rit naj gre...:(

Še eno vprasanje...sedaj ko sem v takem stresu se mi zdi da prav se bolj slisim kot ponavadi..sploh ko grem ven sem zelo pozorna na zvoke, a je to mozno..vcerej je nekaj brnelo sem mislila kaj je pa je bil hladilnik..
kr neki no...upam, da je to vse sam panika...groza
sem sla dons ven da sm se mal sprehodila, v trgovino...prezzivela...sam upam da se enkrat te debilne misli umirijo...sama sebi sem glupa da me uspe skrbet da kej slisim k vem da potem se ne bi sprasevala...in k sm v stiski grem prevert v tisino da sem potem bl mirna mal....gluuuupost...
upam, da se neha...za tinitus sem si vsaj govorila se nobenmu ni zmesal, zdj si pa recem..sej si ze cist zmesana...grozn je...debilizem

Bodi prizanesljiva do sebe  :rozicodam:. Ni enostavno to uvajanje, vem ... :sesmejem:

Hvala Juliette...ma res je grozno,.upam,da mi pomaga in da bom zafunkcionirala...predvsem pa...ce bom na zdravilih,da ne bo vec teh padcev...delam na sebi..kar nekaj simptomov ze spedenam, ampak tukaj pa sm spet padla...grrrr...

hvala za podporo...
p.s. spomnim se v tujini me je isto dajalo..muke isusuove par mesecev...sla k psihiatru da me je strah da mam psihozo al pa kej..kje rekla da nimam...sem sla potem na fitnes..naenkrat je pa cisto minilo...kr ni me vec to strasilo in nisem vec bila na prezi za zvoki...wtf...brez zdravil takrt..sam muka isusova

Razmisljam a je res ta huda panika zaradi vsega kar se je zgodilo...mama in njene tezave pa potem se uvajanje na novo...kako je lahko sedaj hujse....strah me je...strah ce bom zmogla...ze 11dan 50mg asentre pa ni bolje...tole dopoldne je se vedno slabo...

Spet sem helex vzela ,ker je muka tkole...danes grem na 75mg...sej bo boljse a ne...v prvo mi je pomagala Asentra..tko da upam,da bo tudi sedaj...da se ta strah zmanjsa...

Povejte mi prosim a so to ful visoke doze 50mg kvenitaxa, 50mg asentre pa do zdj v 11dneh, tri helexe? na kvenitaxu kar lepo spim,,skupaj ene 5,6 ur.

Vse normalne doze. Drzi se :rozicodam:

Ampak imam se vedno grozna jutra, pa ne vem ,bom zvisala na 75mg..strah me je, kaj ce ne prime...zdj sm mogla prav helex vzet...

A bodo te obsesivne misli, kaj ce bom kaj slisala in podobno kdaj minile? mene je tega res strah...a bo minilo?

Seveda bodo minile, tako kot so že. Veš, da uvajanje kar traja nekaj časa. Tudi jaz sem se še pred kratkim spopadala z enakimi vprašanji, pa je šlo mimo ...

Kaj pa ce jim bom verjela...a si ti bila tudi kr v dvomih..mene je tega strah....sam sej bo minil a ne...

Nazadnje ,ko sem imela iste tezvae sem imela 150mg asentre in 5mg zyprexe za spat...pa je zadeva minila..a ne ce bi imela shizofrenijo ali kaj potem asentra ne bi pomagala..bi rabla veliko vec? to so samo vsiljivke...?

 Strah me je da mi ne bo prijelo in me bodo nafilal z antipsihotiki,ker bodo mislili da sem psihoticna?

ma fak no...kaksne bedarije no...

No, saj že sama vidiš, da so bedarije te misli. Poznaš tehnike soočanja s takimi mislimi, uporabi jih - vem, je težko, a malo ti bo omililo trenutno stanje. Preberi kaj pozitivnega na to temo.

Mene je samo strah ,kaj ce bom rabila ful visoko dozo asentre...npr 300, 500....pa tko dobro mi je slo...sem zalostna...vem da ej to okm,ker me tok skrbi da stvar in se sekiram a bo kej a ne bo nic....bedarija svetovna...ne vem kaj...poskusam mal neke referate delat ,da mi je lazje...da mal zamotim mozgane...

Draga Črni panter ... 200mg je max doza.

Moje sočutje ... pričakovanja prinesejo tudi razočaranja.
Jemati AD je ok, saj si s tem pomagaš tam, kjer so težave še premočne.

To si nekam napiši, da se vsakič znova spomniš na to ...

:051: :clap:

Meni pa se zdi super, da lepo vztrajš!  :oki:
Veš sama zakaj se tako počutiš in o tem tudi razmišljaš. Če misliš, da si šibka - nisi. Spopadaš se s težavo in samo bornej dalje, boš videla, da bo slej kot prej popustilo  :rozicodam:

Hvala Regina..sem mela tezko noc,sedaj sem 12dni na Asentri 50mg in sedaj bi rada prisla n a75 pa bom dvignila...me je strah, sem pa zacela jemat helee da me pomiri...vceraj me je zacelo spet v nogah stiskat in sem se mirila,ces da je to sam nervoza,ker to sem imela..pa sm se nehala z zvoki ukvarjat...
do sedaj mnihce se nikoli ni rekel da bi blo kaj narobe z mano, tudi nikoli nobenih glasov..popolnoma nic...
sam zdj panika isto k sm bla v bolnici, zacel se je s strahovi pred shizo...ma kr neki no...bedarija...
me je strah psihiaru povedat cesa se bojim, me bi zaprla..:(

Ko se mi je ta strah pojavil v tujini prvic, tudi zaradi branja stvari, sem si svasta predstavljala...brala sem o sepetanju pa ne vem cem se in takr sem se bala da slisim to, zmer je blo kaj k nism mogla takoj identificirat zvok in potem sem panicarla....kr naenkrat je odsekalo....saj ce bi bla to bolezen ne izveni kar tako a ne,,.to je bilo 2007 in do sedaj bi ze imela paniko...sla sem res cez 6 let na tabekte ampak zato k sm se bala da imam revmo....zacel se je z zatecenim prstom in nadaljevalo v bolecine po telesu..sm si kmalu priznala da je to o...psiha...in tukaj je tudi to,kajne,...pshia

Seveda je samo psiha. In seveda samo anksioznost in nic drugega.

Se tolazi s tem,hvala NIves..ker dejansko se je ta obsesija vedno zacela ,ko sem se ustrasila ce mam psihozo ali nekja..in ze od nekdaj imam tezave s tinitusom..prejsna epizodaj ebila to...piskanje, nato neko tuljenje, sedaj k sm panicn apa v tisini poslusam k mrmranje...in valda to takoj prevzamem kot ooo glasovi..pa ceprav nihce ne govori...glupost,glupost..tko je glupo ampak dost da me spravi v dvome...ma dej..dons dvigujem na 75mg...me je strah, upam da nav prehudo k sm mela zdj 11dni 50mg asentre...
drzte pesti..

Vredu bo :pomezik:
Kak dolg sprehod ne bi bilo slabo. Si ugotovila, da ti pase. Pa razbremenilo te bo malo custev, ki ostajajo v telesu.

Ja, res bi morala...bom sla po kosilu...vedno me je nato strah kako bo k pridem nazaj...zdj mam se helex pa drzi...oh ja...hvala :rozicodam:

Črni Panter, smo s tabo. Počasi bo lažje.
Danes imam tudi jaz malo slabši dan, ampak ni več tako neznosno kot v preteklih tednih.

Hvala Juliette...ma vceraj je bilo grozno...mislim pa da tudi zato ker sem v sluzbi povedala in prosila za dopust,ki ga itak nisem koristila..in se mi zdi da me to ful v stres spravi..:(
danes sem helex, da mi je malo lazje...zdaj sem sla v trgovino pa malo okoli da hodim..

Evo, sedaj prijateljici zaupala kaj se dogaja in takoj k sm razlagala zravn anksioznost...tok sm pametna pa znam svetovat pa ljudje me iscejo in imajo radi, sebi pa n eznam pomagat...en mesec brez tablet pa sm padla nazaj...jst mislim, da je to to...dvomim,da bom sla kdaj cisto dol se...in potem zivet se s paniko ponovitve...mah ne vem...men je to kr skeri res...:(

Grozljivka pa je tudi to,da sem se zavedla,da ce zdravil ne bi bilo tudi mene ne bi bilo vec..grozno kajne..ne vem kaj me je tako unicilo...tezko je spoznat,da brez zdravil te ne bi bilo...tako da ja, sedaj vidim ,da imam problem...velik...

Nimaš nerešljivega problema. Imaš pa zelo strašljive misli. Ko boš bolj stabilna, boš na zadevo lahko gledala tudi z drugih zornih kotov in videla, da ni vse tako, kot se ti zdi zdaj.
Fajn je, da poveš prijateljem, ki jim zaupaš. Potem je sčasoma lažje. Ni ti treba biti sama s tem, čeprav se pogosto počutimo tako. Tudi terapevtka ti bo lažje pomagala, ko bodo zdravila prijela. Zdaj pa poskusi iti dan po dan, se zamotiti, odganjati najbolj črne scenarije, ker te samo plašijo in biti nežna do sebe.  :rozicodam:

A pa mislis,da mi bo pomagala asentra spet...mal me skrbi tale 75mg,,,50mg sem jemala 11 dni pa ni tolk boljse...se je nervoza tko da grem zdj gor...me skrbi :(

Tako mi gre vse na zivce...tko sem jezna,zalostna na yivce mi gre vse,razocarana....vceraj sv aimeli doma se tezave v kopalnici, mama ze tko komaj hodi okrog, ponoci druga drugo tolaziva...kaj zaboga sem naredila, kaj sem naredila da rabim vse to jeb...eno sranje....pa tko se fakin trudim, fer sem , postena,prijazna ampak ja....grozno....kateri pacient se boji prislovov in poslusa tisino...jezna sem,jezna.....pa kaj je sploh smisel vsega...ko mame ne bo, bom zivela sama.in ce bi bla brez tablet bi zagotovo se mi skisalo ziveti sama ,ce se bojim te shize in podobno...ma dej no...jst res upam,da je vse to posledica zrusene kemije zaradi menjave....zalostna sem ,ker sem vedno tako pametna, socutna pa eto...rabim tabletko vsak dan da funkcioniram...solze mi tecejo ker je dovolj...dobro delam, prijazna, ljudje me imajo radi, sposobna ampak evo...motnja....in ceprav sem vedno verjela da gre za motnjo menim da mam res ze okvaro na mozganih..prevec nepotrebnih travm ker sem sla prepozno na zdravila...s prvim strahom prisluhov sem lepo podelala sama pa kasneje na terapiji...potem sem se pa ujela...in eto...takrt ni nihce povedal kako uvajat in jst sm sla nazaj v bolnico ker me je bilo strah...zdaj si ponoci prigivarjam,da uvajam in je enako kot ce bi bila tam..se vseeno se morm sama tolazit, pa pac helex vzet,ce je bad..strah me pa je da ne bo slo,da ne bo prijelo...danes em zjutrej vzela helex ob ene pol devetih in do sedaj sem bila kul..ampak ja, me je strah....valda da se ga ne bi navadla...joj no,kr neki res..oprostite za izbruh ampak morm dat to ven ker bi grizla kok sem razpizd....tok sem dala skozi letos z mami , tok sem bila mocna, svaka mi cast in potem grem dol in se vse podre...aaaa, a sem se zafrknila ?:(

Tega sem se tudi jaz ful bala, da tablete tokrat ne bi prijele, pa so začele počasi prijemat, tako da to so strahovi nas vseh in ja, jeba, še spotencirani pri uvajanju.
Če si jezna, bodi jezna, daj ven ... vse kar ti pomaga, a potem poskušaj it naprej in se ne ciklat v mislih.
Bo!

Hvala Juliette...sem malo brala tvoje poste in sva si kr precej podobne...vsaj kar si pisala o nesprejemnaju sebe, biti popolna in podobna...tm nekje sem tudi jaz in sem zgleda tudi zato tu...bog dej da bodo prejel, sej potem bom pa jamrala zaradi kil...oh, nikada kraja...bemti...;( hvala ti...hudica da nej ze dobim to stabilnost, potem bom pa na tabletih pa zivela..ze tko mama ni zdrava, rabila bom podporo ko bo slabo kar pac bo in bolje da sem nekako ok..

res sam upam,da ce ostanem gor pa delam se naprej na sebi da ne bo takih tezkih zdrsljajev ker to pa res ne vem kaj bi...:(
hvala :rozicodam:

Dejte mi sam neki povedat....vceraj sem vzela zjutraj helex 25 mg...in ful manj panicno razmilslam, tudi glede zvokov bolj umirjena nekak realna se mi zdi..a mislite,da bo to pomagal in bom mbolj logicna z zdravili.a je mozn da si zarad paniek tok nesigurnmen v glav vsee zveni in je grozn..

Mene je na smrt strah,da asentra enbo vec prijela..recte da bo....fak,pa da morm menjat za kej mocnega..mene bo kap...upam,da ne..res upam

Veš, da uvajanje kar nekaj časa traja in ti si zdaj ravno sredi hudega. Velika verjetnost je, da bo Asentra spet prijela. Če ne bi, pa bi kvečjemu presedlala samo na drug primerljiv AD in ne na kaj močnejšega, ker za to ni potrebe. Zdaj pa tem mislim reci stop in se zamoti ...
Objem  :rozicodam:

Hvala Juliette...res res upam,da bo prijelo..me tok skrbi.nocm na druge it..joj prosim,da primejo teli..nocm na kak paroxat da se bom redila k norc...prosim ...sej lahko samo molim...

Saj ti ze prijemljejo :kiselnasmeh: Imas ze kaksne boljse trenutke..
Imas za danes kaksne nacrte? Kaj za narediti? Zelis kam it? Se s s kom dobit?
Jutro je in nov dan... in s tem priloznost, da vsaj malo zamenjas fokus :pomezik:

Tako kot pravi Nives, nov dan, novi nacrti.
Meni je v slabi dnevih kar fajn pomagalo to, da sem imela opravke, nor nevem, pospravit predale, sortirat slike, spucat hladilnik … sicer omejeno bolj na dom, ker se ven nisem spravila (strah).. ampak je pomagalo, da sem misli zaposlila. Najhuje je zjutraj se zbudit in, da te misli takoj okupirajo, da brezciljno jadras skozi dan.. mislim das vso pozirnost in moč, da te hecajo  :A)

Hvala vam... Zdaj grem pasihiterapijo... Potem si pa dam glasbo pa pisem porocila, nekaj za sluzbo v bistvu... Mal sm se zaj. K sm bla kr 11 dni na asentri 50mg...bog ai ga vedi kje bi ze lahko bila... Ponoci je grozn k se zbudim, zavem tisine in poj se zacne panika... Ampak sm se odlocla da ne preverjam dokler ne slisim ne vem kaj... Tok blesav... Vcasih je pa sepetanje me v pa iko spravljal..
Zdj k si predstavljam da slisim sepetanje sploh ne trznem.. Me ne ustrasi... Ma svasta res... Jebena anksa... Se tolazim 11 dni asentre, 50kventiaxa,vmes 3 helexe ap sm se tukej... Ni tko slabo ne?

3 helexe v 11 dneh....nism mislila na dan.

Hej... Bila na psihoterapiji, bili fino potwm p kr panika kaj ce bom mela kompulzivno pa bom skos pomislila na ubij ga... Ma dej kr neki no.. Vcer sm visala... A bo to minil.. A je to od uvajanja... Ma dej tko mi gre na moški spolni organ vse skup

A visljive misli tudi minejo... Pismo.. Hvala..

Vcer sm vzela 75mg asentre...a je lahko to fora da mi je hujs...

A je mogoce ,da se pri uvajanju, torej dons sm sla na 75 pokazejo stari simptomi ankse....spet pac strah pred psihozo in nekja..me je pa prishoerapevtka pomirila danes, ker  tudi k me je panika da slisim ne vem kaj ,zanc k sm z zabave je rekla da valda da si mozgani zapomnijo zvok in ce ga priklices nazaj valda ga slisis :) na to foro...sm se popotlazla.ampak skos en nov strah pride pa me ohromi...fak him res..cez vse imptome anxe svoje grem,,,sej to mine kajne..hvala vam

Dobro jutro,

vceraj slabo spala, danes boljse s kventiaxom ampak zdaj zjutraj pa spet noro..tretji dan 75mg asentre...a bo kej bols.vceraj vzela ob ossmih zjutraj helex 25mg in pregurala vecer, yvecer se ucila in je slo ok....
sam strah me je k sm spet helex zjutrej vzela...sam sej od 25mg ne bom k koj odvisna a ne

Pozdravljena Črni Panter,
če te kaj tolaži, jaz sem skoraj dva meseca na Asentri od tega en mesec na 50mg in mi gre slabše zadnje dni. Danes sem imela spet panični napad, je bil sicer krajši ampak sem zadnje dni na splošno utrujena, naveličana simptomov ankse in preskakovanja srca pa še vsega ostalega kar pride zraven. Tudi jaz bom zvišala za četrtinko ker je očitno to premalo. Imam pa precej stresa v življenju pa za vse se sekiram in mislim da moram vsem pomagat. Potem mi zase ne ostane nobene pozitive. Sem kot ožeta cunja vsak večer. Sploh se ne morem spočit in naspat.
Kar pa se tiče višanja je normalno, da so stranski učinki. Ampak minejo slej ko prej in to je glavno!
Lp.
Sasy

Pozdravljena,

hvala Sasy za sporocilo..ja muka je tole...sm na 75mg pa ni se dobr...k se zamotim sem ok, drgac pa bl svoh...
mah jst tut kr obupujem, me skrbi vse skup ampak tkole je...res upam,da bo...:)

Hej, dejte mi mal pomagat..dons bo 4.dan 75mh asentre...a je mozn da je se mal slabs kot prej k sm bla kr neki dni,10 na 50mg asentre?a je mozn da je se slabs predn gre na boljs?
Hvala

pomagajte, a ko zacnem jemati 75mg potem pomeni,da na novo stejem...strah me je,ker sedaj so jutra tko tezka,da vzamem helex ..pa je cudn da zdj k sm sla na 75mg..a ej to normaln....?a se slabsa..ker 10dni na 50mg je bilo se nekako, potem se je slabsal pa sm dvignila in helex vza,em zjutraj....

Ja, je kar normalno tako. Jaz imam sicer Zoloft in ko sem šla na 75mg, kjer sem zdaj, se je zdelo nekaj časa še huje, je pa malenkost vse odvisno tudi od tega, kaj si tudi sami prigovarjamo in pričakujemo. Je pa tudi kak dan boljši, kaj pa slabši - ampak mi si iz tega slabšega hitro naredimo katastrofo.  :) Tudi šteti se začne od začetka, ja, ampak saj veš, da nekaterim prime prej, drugim bolj počasi.
Praviš, da ti pomaga, če se zamotiš. Kaj boš počela danes?

Ma vceraj sem vodila skoraj cel dan...vmes pikico pozabila na vse..vzela helex pa je slo...samo sem bila potem doma hin pa vzela helex zvecer...zdaj so jutra res nevzdrzna in vzaamem helex 0.25 potem nekako sfuram do vecera...strah me je...mam pa cist iste simptome kot prvic k je blo noro,sam da sem takrat vec helexov imela pa je bilo verjetno zato malo lazje...ma noro res...
danes sm kr doma, muzika in tko...glupo,glupo je da se vedno nasedam temu strahu pred glasovi...pa dej no..pa kakso si lahko izmislis tak simptom..sem jezna nase...ne vem,a se bom zvlekla..k je vsakic ta dvom..kaj pa ce se mi res mesa zares...a je ta dvom normaln?to me njabol matra

Samo boga prosim ,da prime Asentraa, da se postavim na noge...kaj je nastalo iz mene...sem zalostna...vcerej sem imela vodenje, vsi zadovoljni z mano jaz pa samo razmisljala,da nikoli vec ne bom mogla tko brezskrbno delat kot vcasih....zakaj,zakaj Bog sem sla dol:(

Zdi se mi da po vsej tej ponovitvi pa sploh ni vec zaupanja vase...res me je strah kaj panika iz mene nardi..upam iz srca da bom prefurala to in bo slo...zdej je ze mal bols...zjutrej sm vzela helex 0.25...upam,da je vseen to znak da vsaj mal prijemlje....danes bom vzela 5etic asentro 75mg.

Ekola...danes je moj rojstni dan...in ker sem prekinila z zdravili,ga prezivljam v paniki..no, lahko se pohvalim,da sem spala dobro,tudi zjutraj sem se drzala do sedaj...sedaj sm spila helex 0.25 ,ker me je strah ratal spet in ne upam...sem pa vceraj vzela helex zjutraj ob sedmih 0.25 in bila cez dan ze dobro...sploh popoldne, oziroma proti veceru sem bila ze kr u redu...mi je dalo upanje,da bo prijelao pa bo kaj boljse...res srcno upam, k teli debilni strahovi so grozni

Vse najboljse in naj ti rojstni dan in novo leto pred tabo prinese cimvec miru in lepih trenutkov  :rozicodam:

Hvala Regina...zelim si samo ,da primejo zdravila, da se znebim strahu in da lahko spet kaj naredim na sebi...hvala ti se enkrat :rozicodam:

Draga Panterka, vse naj naj  :clap:
Pa vzami današnji rojstni dan kot ponovno rojstvo, ko bodo stvari počasi spet šle navzgor. To, da si bila včeraj popoldne bolje, je res že dober znak. In veš kaj, na sebi delaš že sedaj.  :poljubona:

Upam Julliete da bo slo, hvala...danes spet mao slabse...ampak upam,da bo...hvala :rozicodam:

Zal sem prezivela malo bolj zivcen dan...Mislim,da zato ker je moj brzdej,jaz pa ne morem biti sproscena in vesela,kot bi si zelela :(

vse najboljše  :rozicodam:... glede zdravil pa.. bo prijelo, boš videla.. imej potrpljenje..
vmes pa vzemi kakšen helex, da preguraš to vmesno obdobje .. oziroma saj še en mesec ni naokrog , kajne, kar ješ AD ?

hja, zdej grem pa domov  :pomezik:

Ti želim vse najboljše in da se želje uresničijo  :rozicodam:

Najlepša hvala Aslan.

 :rozicodam:

Danes bom osmic vzela 75mg...vceraj sem zjutraj ob 8h helex 0.25, dan prej pa sm mogla dva ...Danes pa sem zjutraj bla mal bolj mirna in nekako do sedaj sfurala brez helexa 0.25mg..a mislite,da to kaze da prijema ali je to zaradi dveh helexov predvcerajsnjim in enega vceraj...vsi 0.25mg..joj tolk upam da prijema..za spat mam kventiax 50mg...
hvala

Po moje kar že imaš kak boljši dan, tako da super  :pomezik:

Upam res..hvala..sej zivcna sem se vseeno, sam mal upanja tko dobim...

Help...Jst sem vceraj dvignila 75mg za o,25mg da grem na 100...Pijem sicer kventiax 50 mg za spat in kr dobro spim, zjutraj pa helex 0.25mg da preguram..mam kr mocno vse skup,..strah pred prisluhi , sm brala da nekateri slisjo da jih nekdo klice in valda zdj vsak sum cviknem a je blo moje ime...ma kr neki...pac misli delajo sto na uro...u glavnm pomaga da pisem stvari za solo , za delo..spravim se tudi ven in hodim ampak misli skos sibajo se morm zamotit...pa me zanima a bo z zdravili to kaj se omililo..a je ful slabo da rabm 0.25 helex na dan pa preguram...jemljem ga zdj ene 10 dni tko...strah me je a bo sploh boljse...res me je strah...kr neki no...cela panika...upam,da se izvlecem iz tega tokrat...

Zalostna sem zelo...delala na sebi pa me se vedno mozgani popeljejo v najhuj scenarije....to je grozno...strah me je...a bo tole res vedno hujse....nisem si mislila da me bodo se kdaj strahovi pred glasovi vrgl pa evo me...grozn...in zdj je nova fora moj ime..verjetno mi je to ostalo se v glavi od mojih prvih epizod k sm brala da si ena domislja, se ji zdi da jo nekdo klice...in sm to zdj uporabla, oziroma moji mozgani...kdo bi vedel...tezko mi je...a bo to kdaj minilo..a se mi bo zdej zazdel da slisim ime in me bo vsakic kap...verjela sem da se da to premagat, sedaj ne vem vec...res mi je hudo..zelo hudo :(

Resnicno upam,da bo vse ok,da ni to začetek psihoze ali shizofrenije...tako me je strah...mela sem ze podobne fore in strahove, vedno kadar sm se bala ...sem imela vedno usesa na peclju in bila cist panicna..pa si racionaliziram da se ne zboli kr tko ,k se ful bojis in potem evo ti...ampak ja....tezko mi je...vem kaj se dogaja,strasim samo sebe..sem mislila, da sem dala to ze skozi..sedaj pa ze dvomim...res upam,da je se luc na koncu tunela in bom kul...

Ojla, Črni Panter, je naporno, zelo, vem, ampak dobro ti gre. Saj se zavedaš, da je smo anksa, ampak strahovi te strašijo. Bo bolje...
Tudi meni je kar težko te dni, ko sem v izolaciji in čisto, čisto sama. Čutim, da me je vrglo malo nazaj, pa sem že imela boljše dneve. Ampak se ne dam - pa 3x na dan na sprehod, pa na kolo ... Ampak ta samota. Covid zame ni tako nevaren kot to  :-[

Hvala Julliete... Zal mi je k se pocutis samo.. Tudi mene to skrbi.. Sicer zivim z bolano mamo ampak tokrat me je spet drzala gor... Me kr skrbi kako bo ko bom ostala sama... Ves kaj, se pa lahko midve skupaj preseliva..????Mal se hecam... Mogoce res mal skype, net izkoristit... Pa kaksna domaca zival.. Jst si zagotovo kupim psa...
Drugace sm tko tko.. Vceraj sem sla s kolegoma u Bohinj.. Sm bla napeta, simptomatska... Slisala itak vse kar ni.. Ampak ja potem sem se naprej pogovarjala, umirila in imela fajn... Sm bila potem doma boljse.. Gledala tv in se ne bala.. Ampak je pa noro... Ne morm verjet kaj strah naredi.. Ziva groza...drzi se... Res, kaj pa kaksna zivalca.. Meni bi pomagalo, da nism sama...

No, fajn, vidiš, da ti gre na bolje... A si bila brez Helexa celo?
Mam mucko zunaj, tako da jo grem občasno pobožat. In se zamotim z marisičem, ampak meni to ni isto kot oseba v bližini. In pač vpliva ...
No, saj v sredo grem delat, sam mislim, da sem tačas naredila nekaj korakov nazaj  >:(

Ja, dobra ideja, bomo pa strahci skup živeli ... saj eni druge znamo dobro podpirat  :A)

Zjutraj sem vzela 0.25 helexa, danes pa polovicko pa sem nekak sfurala...se trudim, sam sej ves..mlincek melje...kaj ce..ah ja....no mucka je tut kjut, ja razumem te....ziva oseba je pa res nekaj drugega...mogoce naju pa le neka sreca najde ,ce ne pa ni druge kot preselt se skup pa se bomo podpiral pa fajn mel :)
hvala ti za tolazbo... :)

Jst sm 25 dan na Asentri...ampak drugi dan na 100mg asentre...me je strah...nisem neki tolk velik bols...sem pa nism..a se tale 100 zacne na novo stet..joj groza je vse skupaj, res...huh...

Panterka, tud jaz nisem neki boljš še. Ni mi fajn, rada bi, da bi se že kaj poznalo. Danes psihoterapija. Se pa trudim, dan po dan.

Pozdravljeni,

včeraj sem učila, dvakrat po uro in pol in sem sfurala ampak tezko..pa se nasprehod sem sla, ampak skos sm tko napeta..a je normaln da sm se tko "slaba"....a mi mogoce to izpostavljanje se dviguje tesnobo? Strah me je da bi notr ostala ampak danes sm si to prvoscila pa mal muske da ne poslusam skos sam kaj je in kaj ni...se vedno pa ne stekam zakaj, zakaj se tko rada strasim...upam,da pridem ven iz tega...sele 2.dan 100mg asentre pa 0.25 helex...ne gre drgac....ostane mi le se da molim, ker resno ze obupujem na case

Objem, Panterka, se zelo podobno počutim. Imam neko zahtevnejše delo in mi gre kar težko. Potem imam pa psihoterapijo v Ljubljani in ker me je strah vožnje, mi je ful zoprno. Danes sem brez Lorsilana.
Tudi jaz čutim napetost - v glavi, v prsih, vsake toliko prileti kaka zoprna misel, ki še bolj zategne želodec.
Tudi meni se zdi, da ne bo nikoli več konec tega. Sploh si več ne predstavljam, da je lahko bolje.  :o

Juliette bravo! Brez tablete si...pogumna si in dobro ti gre...jst se nism tam...se pa strinjam s tabo...tezko je,res...tudi mene strasi kaj bo...res samo upam ,upam da bo prijelo in bo nekoc manj straha pa vec zaupanja...objem :rozicodam:

Pozdravljeni obe.
Jaz sem na Asentri sedaj tri mesece na 50mg. Sem precej boljše, ampak še pridejo dnevi, ko me zvije panika in slabe misli. Če se razjezim, kregam... pride vse za mano. Mučijo me ekstrasistole, opravila vse preglede nič narobe, živčno srce od stresa. Strah pa še kar vztraja. Tudi meni šumi v glavi in enako me je skrbelo, da me bo kap, da se mi bo zmešalo. Možgani so pač hiperstimulirani. Minilo bo in Asentra bo prijela.

Lp.
Sasy

Pozdravljena Sasy... Tezke so tele fore ja... Jaz sem mejhn ze nekak obvladala fizicne simptome.. Men vse na strah pa vsiljivke udar... Noro.. Hvala za podporo in tudi jaz ti zelim, da bo cimprej 100procentno.

Evo,vceri 100mg asentre 3ji dan pa sm kr sfurala...pa zjurej ob pol desetih helex 0.25 in sm po dolgmu casu sla na sprehod, sladoled, potem se nekaj za jest iskat in sm bla kr ok...sm se mal sprostila...ker drugace vec al manj za kompom z muzko pa kej delam, probam pisat za sluzbo....
a je to dobr znak vceraj, da ne bom rabla 400mg asentre...dons sm probala brez helexa...jutro sm kr pregurala...zdj me spet grabi....strasljive misli...oh ja...upam,da mine...hudo je k ne mors bit tko sproscen kot si navajen pa me skrbi ..a bom lahk sam za kompom cel lajf pa z musko a kaj...dej nooo..kdaj se nehaaa?

Pozdravljeni sotrpini,

Nažalost nas je vedno več ki trpimo tako ali drugače.  Moja mora se je začela konec julija/začetek avgusta, kjer sem zaradi velikega nezadovoljstva (s telesom ker sem se zredila zaradi AD), stresom v službi in bolečem razhodu s fantom padla v veliko depresijo. Ravno takrat je bil čas dopusta, a sem bila zelo žalostna, potlačena in depresija se je stopnjevala, grdo rečeno dopust je bil zanič. Naj omenim, da sem takrat še imela Paroxat in Tritico 1/3 tablete za spanje. Obe tableti sem vedno vzela zvečer.  Zdravljenje s Paroxatom je bilo 1 leto in pol in mi je dejansko pomagal pri  panični motnji, aneksioznosti, strahovom ipd v dokaj hitrem času (vedno ista doza), vendar naposled ni imel več učinka ter zredila sem se več kot 10kg. Ko sem se vrnila z dopusta sem kontaktirala zdravnico in jo prosila naj mi zamenja AD, celo svetovala sem ji naj mi predpiše Asentro, ki zavira apetit, prav tako sem bila z Asentro seznanjena v preteklosti in mi je zelo pomagala (doza 50mg). No, sedaj jemljem Asentro že mesec dni, 1 teden 50 mg, potem 100 mg. Stranski učinki so bili grozni in še vedno so prisotni. Kakšen dan je bolje, potem pa spet ''po starem''. Niti v sanjah nisem mislila, da bo prehod iz Paroxata na Asentro tako grozen. V preteklosti sem že jemala ADje, vendar so dokaj hitro učinkovali, zdaj pa ne in me zelo skrbi zakaj je temu tako. Kontaktirala sem zdravnico, ki mi je svetovala naj povečam odmerek na 150 oziroma celo 200mg, ki je najvišja doza. Tako zelo me je strah, saj kakor sem brala po forumih povečanje doze posledično poveča tesnobo, vznemirjenost in ves ta pekel, ki ga preživljam. V preteklosti sem uvajanje ADjev vedno preživela doma, sedaj pa to ni možno, saj sem ravno v tem času zamenjala delovno mesto in je stres verjetno dodatno le še poslabšal mojo situacijo. Asentro sem jemala zjutraj in ker je bilo čez dan prehudo sem se odločila da jo vzamem zvečer oz. pred spanjem (še toliko slabše se mi zdi). Pred spanjem vzamem tudi 1/3 tablete tritico. Spim dokaj vredu, vendar takoj ko se zbudim me spopade strah in tesnoba, ki trajajo cel dan. Sem totalno brez energije, volje, imam pekoč občutek v zatilju in polno glavo, glavobole, vsiljive misli ipd. Rada bi zadihala in se vrnila v normalo.  Sprašujem se zakaj mi AD ne prime, saj je minilo že mesec dni. Ali ima kdo podobne izkušnje? Še enkrat naj omenim, da me je zelo strah povečati dozo. Imam občutek, da se se mi vse podira in da me nihče ne razume, veliko prejokam in se smilim sama sebi. Včasih razmišljam, da ADji le poslabšajo vse skupaj. Kaj menite? Želim vam veliko dobrega in srčno upam, da se mi bo nekdo odzval na moj ''roman''.

Ah, Pikapolonica, tudi jaz sem padla v ta krog, ali bo prijelo ali ne bo ... To grozo prenašat toliko časa res ni enostavno, ob vseh ostalih problemih in bolečinah, ki so že itak prisotni in vzrok padcu. Zdaj bo 8 tednov, kar sem na 75 mg Zolofta, pred tednom pa sem zvišala še za četrtinko. Zadnja dneva sem bolje, morda le prijemlje, vendar vsak padec potem spet sproži tisti strah, zakaj pa ta nihljaj, a se kaže, da AD ne bodo prijeli? Težko je.
Morda lahko tudi ti poskusiš dvigovat po manjših dozah, pravijo da je tako bolj znosno. Bi bila možnost, da ti zdravnica predpiše tudi kak anksiolitik? Ob najhujših dneh lahko majhna doza ob uvajanju le pomaga, da preguramo dan.
Na Paroxatu se pa res veliko ljudi precej zredi in dolgoročno to res ne vpliva dobro na nas, ki imamo že zaradi duševnih motenj slabo samopodobo. Meni je Zoloft super - jem lahko kolikor hočem, pa sem še vedno celo malce presuha.
Drži se. En mesec je še premalo, da bi lahko obupala nad temi AD.

Pozdravljeni vsi skupaj... Ze nekaj casa s enisem oglasala, ker sem bila kr ok.. Hvalezna da sem kjer sm.. Zdej pa sm prejsni tedn s terapevtko se istocasno odlocla da bi sla na terapijo na 14dni in glej ga zlomka... Cez par ndi mene spet zacenja panika... Malo razmisljan ali je lahko povezano s tem, da ko sem zacela ponpvno zAd.
. Konec avgusta 2021,sem imela. Kvenitax 50 za spat, po ene mescu sem sla na 25mg kvenitaxa in nato helex ki sem ga jemala enkrat na dan zamenjala za kventiax 25 zjutraj. Nato sem tega nekje po mesecu opustila, nekje konec novebmra pa tudi tistega za ponoci.. Bila ok do sedaj.. Zdj pa spet panika.. A mislite da sm prehitevala z opuscanjem kventiaxa.. Bilo mi ej cudno kwr sem bila ok... ☹️

Ojla.
Ce si bila vmes 1 mesec ok brez Kventiaxa, potem ni povezano s tem. Zdravila samo blazijo naso simptomatiko oz nas povrnejo nazaj v ravnovesje.

Ojla... Hvala za odgovor... Ja, tudi jaz sem tega mnenja ampak sem mal razmisljala ker sm na hitr opustila.. Ne vem.. Sm pa na polni dozi zdj nekje 4 mesce... Verjetn so nihanja normalna... Upam... Je pa res da pri drugih epizodah sem res pocas znizevala kvenitax do 12.5mg,zdj pa v bistvu iz 25mg na nic... Upam da bo ok... Hvala

Razmisljam da mogoce 25mg kventiaxa cez dan mi je pimagal z mislimi in zdj ker ga ni s emogoce mal pozna... Ne vem... Seveda me je strah kaj to pomeni, a se slabsa.. Kako bo... ????‍♀️

Morda se s psihiatrom ali zdravnikom o tem pomenis, kako si?

Sej zaenkrat  delujem... Normalno funkcioniram... Zmede me samo zakaj je nekak zanihal... K sm bla ze bols...

Stiri mesece sm na polni dozi Ad in pac en mesec brez dodatka kvenitaxa... Sej je mozno da se zanihas a ne?

Custvena nihanja so obicajna za vse nas smrtnike. Tudi, da smo kdaj ali po obdobjih malo tesnobni je za nas, ki smo imeli DAM obdobja ze, po mojem normalno. Tudi sama se kdaj se kdaj malo podobno sprasujem, ko pride se kako obdobje z nekaj tesnobe. Tudi jaz se vsega ne sprejemam.
Ta teden je bila polna luna.. nekaj dni vsaj v Lj tudi zoprno vreme. Januar. Polno izolacij in karanten okrog nas.
Jaz sem bila tudi malo tesnobna. Prevec sem v glavi premlevala samo, kaj se imam za narediti, opravke.. okrog nas so bili vsi v karantenah ali v izolacijah, bolni.. Mamino zdravje je slabo. Nic kaj nisem za dusico naredila. Sem si pa danes privoscila en dolg sprehod po naravi in soncku s prijateljico. To mi je res prijalo in se zdaj dobro pocutim :sonce:

Nives, še enkrat ti pa iskrena hvala za tvojo pomoč vedno... Res se vedno odzoves... In ne obsojas... Ni veliko ljudi, ki iz svoje šole pomagajo tudi drugim..

Ni panike. Ce lahko kaj povem, da malo pomaga, super :pomezik:

Nives, sam se to bi te vprasala..vem da si imela tezko ponpvitev pa me zanima k si kventiax jemala takrt... Kdaj si ga zacela ukinjat oziroma a si ga ukinjala... K mene je tko presenetl da me je vrgl..

Jaz sem ga ukinila nekaj let po ponovitvi in zelo postopoma. Cisto drugace, kot pri tebi, tako da tezko primerjave.

Kako konkretno pa si s pocutjem?

Ma nisem ok.. Predvsem me spet lovijo misli... Zakaj, kako, kaj bo, kaj to pomeni.. Bom zacela nazaj jemat... Ne verjamem da so odtegnitveni ampak verjetn pa ga se rabim.. Zbudim se tudi ob pol stirih zjutraj..predvsem pa strah da ne bo kot je bilo mesec, dva nazaj..

Tako, kot je bilo ziher ne bo, ker si zdaj na ADjih. Tako, da tako globok padec zagotovo ne more bit.
Morda je zdaj pa prava priloznost, da se ucis, kako sama sebe pomirit. Kako doseci, da se dobro pocutis. Ni prevec hudo.. nekaj se pa dogaja. Morda kventiax niti ni potreben ampak, da sama delas na tem, da obrnes plosco na bolj pomirjujoce in pozitivno? Se hodis na psihoterapijo?
Opcija je tudi, da se ti misli sprozajo, ker ti nekaj trenutno v life-u spet malo bolj ni ok. Da te ogroza..? Da noces o sebi, svojem zivljenju oz odnosih zdaj razmisljati oz dozivljati tega? Anksioznost je tudi nek pobeg od tega, da se cutimo..tukaj in sedaj.

Hvala.. Ja, sej tudi sama razmisljam o tem.. Probam se pomirjat in se tolazim pa predvsem se probam spomnit kaksne scenarije sem mela v glavi ko sm se uvajala... P se ni nic uresniclo... Ne vem.. Strah me ke da ne padem nazaj tko da bom vidla... Mislim da se nisem dost stabilna, mocna da bi sama sfajtala.. Te strasljive misli so tezke.. Oh..tko sm bila vesela sproscenosti.. Hodin se na psihoterapijo in ravno prejsni tedn sva se dogovorili, da hodim na 14dni..se ona je rekla da je hotla. Isto predlagat.. In kaj se je zgodilo..po dveh dneh men poslabsanje... ????‍♀️Ne vem vec..

A sta sle s tedenske na 14 dnevno? Mogoce se zato manj varno pocutis? Ce se ob tem ne pocutis dobro, ji predlagaj tedensko nazaj. Morda jo lahko tudi vmes poklices, pa poves, kako si? Gotovo bi ti to zelo dobro delo? Morda bi bila potem ze ok..
Nic takega, ce trenutno bolj ustreza tedenska terapija. To se v casu spreminja.. ne pomeni nic slabega.
Verjamem, da bos scasoma dovolj mocna sama s seboj  ;D ;D
V casu bos videla, da vse take izkusnje sluzijo temu, da se skozi njih ogromno naucimo o sebi in izdelamo svoje nacine, kako sami s seboj. In to je resnicna moc, ki ostane. Zelo vredna, ker je trajalo do nje priti. Prek tega se mojstrimo tudi za druga podrocja in preizkusnje, zato imamo moznost doseci se dosti vec. :) :rozicodam:

Ma ne vem vec.. Ni mi jasno.. Mami ima pregled na nevroloski v ljubljani zaradi Parkinsona pa ne vem, a me lahko to matra.. Ker nimam obcutka,da me je strah tega? Pri tej ponovitvi sem.imela.mocan,mocan strah.. Da. Ne bo nic pomagalo mi in podobno ☹️

Pozdravljeni,

spet sem nazja in spet me skrbi mpotrwbivala sem kr neki casa da sm bl ok... Torej sla sem na polno dozo Asentre 100mg, sele konec septembra.. Bila sem boljse.. Ker me je bilo strah jemat helex sem vzela25mg kventiaxa
Oktobra in takoj opustila. Helex.. Bila sem dobro in seveda ukinila kventiax, zacstek decembra sem.bila brez..zacela sm slabse spat in nato kriza pa strah.. A je mozno sa je to od lvenitaxa.. Sem prehit ukinla ☹️zdj jemljem spet kventiax, vcer vzela. 2ic pa nism se bolj.. Ker me je strah, da to pomeni da Ad ne deluje imam tesnobo....mene je samo strah a je to kvwntiax.. K. Berem sporocila za nazaj vidm da sm bil oktobra, novembra ze veliknbolje ne p 100 procentna.. Sem prehit nehala s kventiaxom?

Evo zdj mal razmisljam.. Vsiljive misli so tiste, ki se oac vsilijo.. Meni se trenutno te da sm bolna, mam glsove ne vem kaj... Podn...ampakzdj sm bralaa kaj so vsiljive misli... Zakaj tecem v simptome, mislk.. In razmisljam.. Lani decembra je mami bila zelo slaba, ni vedla kdo sem, mislila je da ni v sloveniji... In sm sla z njo na nevrolosko pa tm sedela 10 ur z njo... Potem se je uredilo ampak travma ostaja... In ker sm zdj slabs in me je strah da se mi je dokoncno strgal... V bistvu me je strah da ne bom mogla potrpet zanjo..mislitw da je lahko to to.. Bezim v bolezni na vsak toliko.. Samo za to se lahko potolazim.. Za te kao psihicne pa ne vec ☹️

Travma od nevroske? Nisi predelala/predihala teh obcutkov?
Kaksni konkretno so pa strahovi v zvezi s pomocjo mami?

Vem, da je hudo, ko si napletemo v glavah nevem kaj vse.. da nismo custveno prisotni v svojem real life-u. In te scenariji lahko zelo prepricljivo delujejo.

Ampak.. stos je v tem, da ce vemo, zakaj malo bezimo od sebe... da skusamo iti nazaj v svoj life. Se cutit v njem.. se cutit v telesu. Si nekako pomagati se prepricat, da zmoremo te feelinge v svojem life-u. Da zmoremo biti prisotni. Tukaj in sedaj.

Za to je sicer potrebno kar nekaj razumevanja sebe in prakse. Lahko pa poizkusis.

Drzi se. Tudi tole bo v vsakem primeru minilo :0053: :0053:

Zivjo Nives... Ja, sem razmisljala travme od tega k sva bile na nevroloski.. Me je toliko skrbel takrt da sm prejokala in to je to.. Pa ugotavljam, ce raje zbezim v bolezen kot pa da se soocim s tukaj in sedaj... ☹️Ne vem cisto... Ampak to je ena od razlag... Pa se probam res mogoce s twm soocat.. Samo jst bi potem rada da simptomi takoj gredo pa ne gre tako ne.. Pa sej ves, vedno nek dvom ☹️hvala ti.

Zdj sm vidla glede strahov z mami.. Ne vem tocno.. Po moje  me je strah da ne bom zmogla... Zdj fora je, da pri ocetu sm se nekak umaknila... Ko je bil v bolnici sem ga obiskala ostalo nism bla prevec vkljucena.. No, potem pa je rpislo to z mamo.. Pa pravi psihoterapevtka da sm zdj nekako v isti situaciji le umakniti se ne morem.. Moram biti za njo tu, hkrati pa me je strah... In del mene se tako boli da bo zbolel da je noro.. Na smrt je prestrasen... ☹️To je to, kar mori...

Ja..verjamem.. imas taksne izkusnje v druzini. Veliko se je dogajalo in se dogaja okrog zdravja. Tako, da je vse to razumljivo.

Jaz glede tega nimam panike. Travme imam na podrocju nasilja. Zame to pomeni, da me konkretno strah postane, ze ko kdo malo jezen postane. Ce se malo vec z jezo dogaja pri komu se pa vse v meni ze trese..

Ce si iz svojega predstavljam.. vem kako hud strah je to lahko.
Potrebujes pomoc terapevtke, da se bos z njo naucila, kako hendlati s tem strahom.

Meni se najbolj pomaga, da se zavedam, od kod in zakaj je in da nima realne osnove. Pa predihavanje.. Zaradi zavedanja hitro izzveni.. potem pa razmisljam o cem drugem.

Tudi ti si zdravo dekle. To je dejstvo  :kiselnasmeh:

Vredu si. Zdrava si. Vse bo se ok  :0053: :0053:

Hvala draga Nives.. Tisockrat... ❤️❤️Tudi ze dolgo hodim. Na terapije in ja, danes sm pokukala izven simptomov in mislim da ima lahko povezavo s tem... Sem p delalal in sm malo boljse tko da upam, da bo..
Hvala ti se enkrat...

Prosim. Drzi se  :043:

JOj, ne vem zakaj so jutr tko tezka...sita sem tega obcutka panike...pa kaj bo in zakaj nekaj..ne gre mi v glavo kako sem lepo novembra bila ze boljse, pa konec oktobra...no potem pa decembr aa zacetku preneham kventiax, vmes tudi helex k sm ga jemala ene 17 dni...sicer 25mg..a je mozno da je to vplivalo na poslabsanje....da na zacetku ni pametno doz menjat dokler nisi res stabilen..jst sm na dozi 100mg asenre od 22 septembra ..slo na boljse in budala po 2 mesecih opustila kventiax 50 do 75 mg,ker sem bila boljse...verjetno ne bi smela?

a je normalno,da me je zarad padca strah...dazdj ta strah zakaj,a jekventiax in kako povzrocapaniko..ker semmela strah pred psihozo in glaosvi semsi dala v glavo,da kaj pa ce ker sem kventiax opustila 50-75 mg, da zato imam spet tezave...in sem v paniki...a je mozn da ceprav zdj tretjo noc jempljem kventiax ,da se ni boljse?

Spet pišem z istim problemom
.. nekako so možgani boljše jst pa neskončno nesrečna..spet gre za kilograme in vedno bolj razmišljam da bi šla k psihiatrinjo po menjavo...jemljem Asentri 100mg in pomaga ampak jemala sem jo že prej s premori pa sm tudi hujsala ampak nič shujšala..tudi grama ne...po koncu tablet sem shujšala super...torej tablete vplivajo ..žalostna sem in ne vem kaj naj .naj grem do psihiatra za menjavo.  Hvala za branje

Dragi moji...evo še vedno imam covid...prekletnhudic...ampak to bi se blo.,če ne bi bila mama s Parkinsonovo boleznijo tudi bolna ..in kot vedno se ji je stvar poslabšala ..bolj je utrujena in svoh, moja anksa pa je šla čez streho ..samo sedim zraven nje,preverjam če je prisotna,prisebna...ubija me....in na smrt me je strah prihodnosti...ne morm še pomirit...

Moje sočutje.
A jemlješ kakšen ad?
Sicer pa pomaga zavedanje, da je "le" anksa, ki mine.

Hvala za sočutje...imam Asentro 100mg...sej po eni strani vem da je samo anksa ampak ubija me takole mami gledat in pobira ne od skrbi vsak dan...

Živjo...spet se javljam...kar nekaj časa nazaj sm pisala v hudi stiski,ampak hvala bogu pregurala ..zdj sm na asentri 100mg in funkcioniram ..sem že omenila da mama boleha za Parkinsonovo...in sedaj sva spet fasali glupo virozo trebušno in mami se to pozna tako da se ji stanje poslabša....na gibanje vpliva, tudi na možgane ..zmedena rata....sedaj se že stanje umirja...Tut bolj bistra je in ok,ampak mene ubije....tesnoba me je čisto posrkala...jočem in samo razmišljam kaj bo in kako bom z njo če se eni poslabša, če bo dementna,če ne bo mogla stat....sploh ne vem kaj naj naredim.....to me ubija....:(

Ali sta same z mamo? Še kakšen drug sorodnik, ki bi ti pomagal? Si kdaj razmišljala o tem, da bi jo nekoč dala v dom, kjer bi imela skozi nadzor? Saj vem, mnenje o DSOjih so deljena, eni so za., drgi proti, s čimer ni nič narobe  :) samo pač ideja, ker skrb anjo premočno vpliva nate in ti, grdo slušat, slabša kakovost življenja. Saj veš, najprej moramo za sebe poskrbeti in si biti na prvem mestu.
Sama sem delala v DSO in imam same dobre izkušnje, nona je bila v DSO ju dolgo časa in ji je bilo lepo, tudi babi od mojega je že več let in je tudi zadovoljna .. je pa res, da sta bili, oz je babi še pokretna, skrbi sama zase in ja, ni prepuščena sebi, kakor verjetno kakšne svojce skbri, da bi bil njihov domači 'zanemarjen'.

LP  :rozicodam:

Živjo Regina ....hvala ti za odgovor ...v bistvu sva z mamo ravno oddali prošnjo za v dom,če in ko bo to potrebno....mama je zaenkrat pokretna, naredi vse sama ampak ja ..najtežje mi ne gledat jo da ni več zdrava ..to se mi zdi je največji problem ..vedno sm se bala bolezni,"norosti" in Eto ..sedaj živim z njo . Nepredvidljivo.boleznijo in to me ubija ..živa sami, sorodniki bi pomagali ko je kaj nujnega ampak saj veš...vsak dan pa to ne gre....ne vem...strah me je prihodnosti...občutek imam da se nimam več česa veseliti...in to me straši ...

Ojla Panterka :rozicodam:

Saj vem, da ni enostavno,.. ampak.. Kaj pa ostali del tvojega zivljenja, ki ni vezan z mamo? V vsakem primeru bos ti se zivela svoje zivljenje .. tudi, ko bo mama slabse. In ko mame vec ne bo.

Ti in skrb zase? Tvoja sluzba? Prijatelji? Hobiji?

Ko se bo slabsalo in ko se bo poslovila, bo hudo. Hudo je dozivljati pesanje in propadanje starsa. In kasneje se je treba prilagoditi na novo situacijo brez njega.

Ampak vse to bos lazje prezivela, ce bos imela cimbolj mocna ostala podrocja. Ti in tvoja druga podrocja so tvoja moc :rozicodam:

Nives hvala...ja to me ubije...kr nimam volje za nič drugega...za druga področja..razen službe...težko mi je...ampak ja, bom morala..če ne, bom končala na totalnih tleh ☹️ hvala ti ⭐

Pravilno  :clap: Vcasih se je treba tudi brcnit v rit. Ceprav ni volje..se nam ne da. Ampak ze malo kasneje, ko nekaj pocnemo.. se druzimo s prijateljico ali telovadimo, pride boljsi obcutek. Ce so te stvari redno na sporedu, nas pa potem gor drzijo. Lazje gremo cez tezke stvari tudi.

Je treba enostavno. Za psiho in za telo. Tako kot pojesti, spati, itd. :pomezik:

Pozdrav vsem...jaz imam spet težavo z.mamo....sem bila v adventnem Zagrebu pridem domov ona na tleh...vedno se nekako zgodi ko ne ni doma..oboleva za Parkonsonovo boleznijo....padla je,oblezala na tleh...niti ni vzela ta glavne tablete ker je očitno zaspala čez dan...imeli sva težko noč...in jaz obupujem ...ok,poskrbim za njo ampak potem pa razmišljam... Bom jaz tako živela ..resnost azmisljam da si že sedaj rezerviram termine v Švici za evtanazijo....ker drugega mi ne preostane...sama sem,ni moža ni otrok ni partnerja...zdi se mi da je moj lajf res samo en drek in včasih se sprašujem....pa a je res vredno živet če je večina samo ena muka....ne vidim nobenih žarkov...resnično...

Crna panterka  :obj2: :obj2: bodo posijali tudi soncni zarki

Panterka, tole ko gre starsu na slabse je izjemno bolece. Tudi sama te dni to dozivljam. Zato je tako vazno, da so se druga podrocja, ki dvigujejo razpolozenje in smisel. Jaz k sreci imam druzino in to res da vecji smisel. Dajejo pa tudi druge zadeve. Jaz sem jih nasla nekaj na duhovnem podrocju, najdem jih v stikih z meni ljubimi ljudmi. Zdaj tudi ze z vecino ljudi. V naravi. V gibanju. V skrbi zase na razlicne nacine. Se dosti opcij je, ki bi jih preizkusila, pa je moj cas omejen. Ce bom se tukaj, pa vsaj katere od njih se bom. Obstajajo tudi izven partnerstva in druzine.
Bomo zmogle tole dati cez Panterka. Si bomo v podporo, pa bo slo :obj3: :obj3:

Mojo mamico je kap dva dni nazaj...umes je dvakrat padla,enrkat si je glavo prebila.nazadnje sm pa.jaz doma ugotovila da leve oči in leva roka niso ok..zgubila.je levo polje vida...in ej v bolnici....so me dons klical sestra za koordiniranje oskrbe...pravi da je fizično kr bolš,da že.hodi ampak da je precej zmedena...druga sestra je rekla da aponoc ostaja...kar je možno ker doma je la kventiax pa je bla živčna da ne more zaspat in sm ji dala se mal več pa je bla.bols...tm se mi zdi da je še bolj anksiozna...me je pa poklicala po telefonu vprašala,ve mi kdo pomaga,če kej jem če sm sporočila njeni sestri v Dalmaciji...vse ok...vse sporočila...zdj pa ne vem kaj to pomeni..ubija me..a sm jo zgubila za vedno????????na obiske ne moreš ker so vsi bolni jst sm p.takoj isti dan zbolela..

Nisi jo izgubila Crna panterka :ppriden:
Tvoja mama je malo boljse, ze hodi.

Mojo je tudi kap pred leti, pa bilo zatem ok.

Hvala Nives...ampak skrbi me,ker pravijo da je kr zmedena...in me skrbi kaj to pomeni...z mano se je sicer okej zagovarjala...lahko je pa demenca in ne bo pobralo...

Tud jaz bi bila v taki situaciji malo zmedena pa tesnobna. Je malo za predelati situacija, kar se ji je zgodilo. Ne ve kaj jo caka, itd. V bolnici nam pa ponavadi tudi ni prijetno.

 :obj3:

Upam...skrbi me...:(fejst

Cisto normalno in razumljivo... :obj3:

Hvala :'(

Zdravo ..rabim nasvet...mamo je zadela možganska kap,ki je kar obsežna ..poleg tega ima diagnozo Parkinsonove bolezni....skupaj sva kak mesec nazaj oddale prošnjo v dom za vsak slučaj, sedaj pa se.je zgodila kap in zadeve so se drastično spremenile. Jaz živim sama. Znajo,delam dve službi in sedaj se išče dom za njo,ko bo izpuščena...govorijo o mogočem izpustu domov ampak če bo v fazi kot je bila (privezana ker hoče vstajati) neorientirana,potem nimam šans da bi skrbela za njo..to pomeni da se odpovem službi,dvem službam...življenju in mogoče še svojemu zdravju ..pa ne narobe razumet...za mami sm skrbela do danes...rada jo imam bolj kot sebe...ampak trenutno niti nimam kompetenc za skrb za njo...saj nisem zdravstveni delavec...ona je sedaj vsakič v nevarnosti padcev in podobno ...ali ima kdo kakšne izkušnje s tem,kam se obrniti ...hvala vam

meni se zdi, da je za takega človeka s tako diagnozo in zdravstvenim stanjem najboljše, da je v Domu oz nekje kjer zdravstveno osebje skrbi zanj. Tu ni samo hranjenje, varstvo osebe, skrb… tu je še vse kar se tiče nege, dviganja, obračanja….. za svojca, četudo je še tako dober, si želi…… zelo zelo težko, fizično in psihično…. Tudi za to osebo je naporno,…. Obstaja pa tudi nega na domu. Kolegica za mamo ne more več skrbet… v dom je ne želi dati, zato ima 24h asistentko, ko skrbi za mamo. Plača, ampak je zadovoljna.

Nevem, moje mnenje. :)

Hvala Regina
..tudi moje mnenje je tako..ne gre samo za psihično.ampak tudi fizicno nego in pomoč..zato se nagibam k domu...vem da bo na varnem,jaz lahko hodim na obisk ..če bi bila doma pa žal tudi jaz s svojo diagnozo mislim da bi doživela poslabšanje ..in to da uničim tudi sebe,verjamem da mama tega ne bi želela ..mi je pa hudo....neizmerno hudo ..

Crni panter :obj3: :obj3:

Tudi meni se je zgodilo tako z mojo mami, ko sem bila še aktivna (služba) in ni bilo nobene možnosti,
da bi jo imela doma... >:(

Predvidevam, da je tvoja mama še v bolnici in moj nasvet je, da se povežeš takoj
s socialno službo bolnice, poveš svojo situacijo in oni ti bodo pomagali glede namestitve
v dom po najkrajši poti, saj veš kakšne so čakalne dobe...
meni so, ker so prepoznali situacijo, da sama ne more bit doma,
potrebna je bila popolna celodnevna oskrba, hranjenje, poleg tega pa ni bila niti komunikativna...

Poskusi urejat čimprej, da ti je ne dajo domov, ker potem bo težje  :(

Drži se  :rozicodam:

Hvala :'(

Toja,hvala. Sem že povezana s socialno v bolnici in je pošiljala okrog vloge v dom,ampak jamra da bo težko najti...kar verjamem,ampak pojasnjujemo pa ji tudi da doma ne bo šlo...mama tudi rabi pomoč pri negi poleg tega hodi ampak ni stabilna in je tudi že padla...je pa tudi na čase zmedena,neorientirana kar poslabša situacijo.ima samo mene,jaz pa seveda dve službi da lahko živimo. Tudi sama grem jutri na razgovor v dom. Res res upam da se uredi...vztrajala bom vsaj pri ok negovalni bolnišnici dokler se ne najde dom. ..druge opcije enostavno ne vidim.
Hvala in držite pesti....

Super, vidiš na negovalno bolnišnico sem pa pozabla...
ti kar vztrajaj in bodi malo "tečna", saj veš, da se radi izogibajo...

 :rozicodam:

Sm govorila z zdravniki,pa pravijo da ima dobr wure pa slabe ure...da je zlo nemirna,skos neki bi...da bi se velik zagovarjala, da vcas je ok,vcas kr neki bluzi...in sm omenila ta delirij k sm brala.o.njem in je sama rekla da se oni nagibajo k temu da je deliriju...da bodo preverili se če je kakšna okužba pa da bodo dal več vitaminov....tko no...zajeban je...men bo srce eksplodiral...k nc ne morm,in ne vem zakaj se je to njej zgodil....sem klicala na Spominčico pa ne rekla da niti pod razno to ni za doma bit...da bi vsaj tri osebe rabil...ne pa da sem sama pa se v službi ..tko da morm težit...

Dragi moji,meni bo srce počilo....res ne morem več...že tko sm se bala trenutka k bo mami v zadnji fazi parkinsona,zdj pa kap in je vse obrnilo na glavo ... Zmedena je,ne vejo a je delirij ali kaj...kakšen dan se nekak fura in n sledi fizioterapiji ,druge dni ne ...rabi pomoč, sama bi rad shodila ampak lahko pade ...tako hudo mi je ..kako bodo z njo....zdej iščem dom ...je zlo težko ...v tej bolečini sem sama, iščem domove in zravn srce krvavi....res iščem smisel zakaj se vztrajat....zakaj sploh dihati,če si same muke na svetu....ne morem več...ne morem...

Zdaj je vse temno in bolece. V casu se bo pa spet zjasnilo. :ppriden:
V tej situaciji bi zelo prisel prav kak sorodnik, da ti malo pomaga v iskanju doma. 2 sluzbi delas in zdaj ti je izredno tezko zaradi dogajanja z mami. Pomoc in podporo rabis. Duso, ki bo kaj prisluhnila. Kakega sorodnika, da kaj pomaga glede doma. Pa se, da sama malo zase poskrbis.
Ko nam je tako tezko moramo res vec zase narediti. :rozicodam: Tudi zato, da lazje zdrzimo vse skupaj.
Kakorkoli je ze temno, karkoli ze je.. vse enkrat mine. :rozicodam:

Hudo je...mami je nemirna,hoče vstajati...tko da jutri se psihiater pride in jo bo še on ocenil....tko da je clo možnost da gre v psihiatrično bolnišnico in s tem kupno čas za domove....men je pa srce trga...tega se je skos bala..res naj gre vse v rit ...zakaj je to treba,zakaj ...boga mami....

Vem... tezke stvari so to.. okusam podobno tudi sama na case. Vsakic, ko gre mami na slabse. Tezko je to sprejet :rozicodam: Baje se da pa tudi to v casu prebolet.
Objem :obj2:

Hvala Nives...ja,res je težko...rada bi ji pomagala pa ne morem ..potem je še birokracija, čustva...zajeban...zravn pa vprašanje,kot si ti zadnjič napisala ..tolk je že pretrpela ..a bi ji lahko bilo kaj prizanešeno...:(

Pravijo, da si dusa vnaprej izbere ..neke naloge, ki jih zeli okusiti in osvojiti v casu zivljenja. Nekatere duse si izberejo ekstra tezke naloge. Jaz verjamem v karmo in reinkarnacijo. Ni nam pa dano, da bi povsem razumeli pomen tega. Jaz se vcasih s tem tolazim. Pa da se kasneje spet srecamo v drugi dimenziji.

Je pa tudi tako, da je realno veliko na nas, kako zivljenje si ustvarimo. Odvisno je od nasih notranjih prepricanj, lastnosti.. od nasega dojemanja sebe, drugih in zivljenja. Kar se da vse spreminjat.

Moja mama se je zivljenjsko zapletla v standarden vzorec, ki se je prenasal generacijsko. Zenska je izbrala alkoholika in nasilneza. Sama pa potem bila nekako zrtev situacije. Soodvisnost. Revscina. Tudi jaz sem bila na tej poti. Imela sem nekako sreco v nesreci. S tem, ko sem zapadla v ankso in depro in sla na terapijo, pa ozavescala in se zdravila. Lahko bi rekla, da sem imela oz imam sreco torej. ;D

Moja mama je bila skoraj celo zivljenje zagrenjena in nesrecna. Jo je pa cca 12 let nazaj zadela kap. Skozi predelavo tega je nasla cisto druge poglede in se precej spremenila...postala manj obremenjena, nasmejana in pozitivna in potegnila ene smisle vsega. Vsaj ta del si je dala :)

Morda das casu cas.. ne ve se se, pri cem sta.  :) :rozicodam:

Nives ,hvala ..veš ti si eno tako veliko srce! Zmeren tudi veš kaj napisat....sama sem istega mnenja oziroma prepričanja ..in na nek način se mi zdi da je mami zdaj prisiljena predelavah stvari k jih v življenju nikoli ni....samo ja,čustveno pa je to težko sprejet ,ker jih imamo radi...  :-*

Hvala ti Crni panter :rozicodam: ;D. Vcasih ne vem, ce z napisanim lahko kaj dam. Obcutek imam, da si tudi ti eno veliko srce. :) ;D
Tudi jaz sem dobila isto predstavo o dogajanju tvoje mame. Ocitno ji je zelo tezko se soocit sama s seboj. Ampak.. v resnici nimamo izbire in resnica nas lovi toliko casa, da se enkrat z njo soocimo, jo dojamemo in pozdravimo.

Casu.. cas :rozicodam:

Je pa zoprna ta plat, ko se imamo radi in smo navezani in ta druga oseba ni najbolje.  :ne: Davek na to.. da nam je dana cloveskost in toplina :rozicodam:

Dragi moji,

spet se javljam....zelo sem na dnu...in sem tako zalostna....hec je da sem nekako furala vse skupaj, delala, hodila na zalovanja in podobno...potem pa nekako furala in je pred dopustom me spet malo anksa slatala...pa nekaj glede celjusti pa pritisk,,pa sem potem srečala kolegicco ki je bila ob meni ko se mi je začela zadnja huda epizoda.in sm si rekla, joj da me ne bo spet isto strah sepetanja pa tega kot takrat....in ugibajte,cez par dni....sm zacela jemat se dodatni kventiax pa je blo bolje..no nazadnje pa se je zgodilo da sem bila na morju, se je tm malo začelo pa sem ignorirala, doma pa je udarilo...vcerej nisem skorej spala...vzela 50 kvenitaxa (50 ga jemljem nekje tri meseece zdj), danes me ej spet mucilo in sm vzela se 25 da sm se malo zaspala ampak zelo slabo. Hec je da sem na Asentri 100mg in je grozno da sem tako padla....sama mislim da mogoce zato k sm mela res stresno letos...pol leta nazaj je mami umrla,dva meseca pred tem je bilo res hudo, ker je bila v bonici, nisva dobili doma... jaz bom praznovala 40 v sredo...kolegice so pripravile zabavn za vikend ta amak sem odpovedala,,,ne morem taka it ker sm itak zanic...zdaj razmisljam da bi dvignila Asentro...grozno mi je...kaj pa ce mi ni pomoči...:(prosim za kako spodbudo...upam da to ne pomeni da sem zapecatena in da je konec z mano....vedno potem pomislim, kaj pa ce imam res glasove pa sm psihoticna,,,ampak po drugi strani..ne mors met "glasove" takrt k se ti ustrasis da bos..k sm ok mi tudi na misel ne pade....ma kaksna bedarija...ampak tole nespanje me je spet uniclo in izguba zaupanja vase

Zdravo,
malo spodbude. Nisi zapečatena, tvoje trenutno stanje je posledica stresnega obdobja, ki si ga preživela. Za tvoje stanje je tudi kriva nespečnost (iz lastnih izkušenj). Rabiš samo čas, da boš prebolela smrt mame (obdobje žalovanja) in da se ti umiri duša. Sem ti pisala tudi na ZS. LP

Hvala Sanja.....tako mi je hudo...sem se res trudila da jokam , hodila sem na skupine za zalovanje in vse ..no pa ocitno ni dovolj in bom mogla vzdigniti AD...pa ze taok se redim...najhuj je pa ponoci ja,ker ne spim ceprav imam kventiax...uapm da se počasi to uredi..žalostna in zaskrbljena sem...

tako sem jezna, zakaj se to spet dogaja...spet bom morala dvigniti dozo asentre na 150 ali kaj takega....vse sem delala da bi bilo lazje zdj bom pa na visokih dozah in pomirjevalih kot nek zadetek...vzela sem 75mg kventiaxa da sem se malo zaspala....skrbi me...a bo to kaj pomagalo ali pa zdravila meni ne pomagajo več?

POmaga mi ce pisem zato prosim ne bodite hudi....razmišljam zakaj tak padec....verjetno res mamina smrt, moj rojstni dan se bliza...in bolj ko gledam bolj vidim da sem imela tezke tezke dni....po tezki epizodi konec septembra 2021 sem imela se kar mir do decembra 2022 ko je mamo zadela kap...nato pa je umrla v marcu 2023...evs cas sem imela asentro 100mg in vmes brez kventiaxa pa potem 50 kvenitaxa....sej to je kr doza al se vam zdi da ne...razmisljam a je bila to napaka da nisem povečala...pa se nekaj me zanima...ali mislite da bo kaj lazje zdaj ko sm vseeno ze na Asentri kot pa novo uvajanje...ponoci je bilo kr tezko...stiska...anksa...na zivce mi gre....pa vse sm nardila zdj pa to...kaj ce mi Asentra ne pomaga vec...spet mam strahove pred glasovi ampak zdj vidim da vseeno se je septembra lepo izslo in ko sm bila ok je ta panika izginila...nisem se vec s tem ukvarjala...zanimivio je tudi da sm se najbl bala glasov cloveskih in nato speetanj....vedno v anksi se mi to zgodi in podaljsa agonijo ker me je strah....samo upam da bom se kdaj ok...pa da bom lahko spala

Tko mi je hudo...k mejhna puncka sm, jokcam za svojo mami...ne vem kaj se mi dogaja...danes bi morala s prijateljicami na vikend presenecenja za moj okrogli rojsstni dan pa sem se zlagala da sm zbolela ker sem ponoci imela tako paniko,da si nisem predstavljala it taka..zdaj mi je hudo, stanovanje je prayno..pogresam jo...ko bom imela rojstni dan se bom zbudila in nje ne bo...drugace bi me pricakala mi prva voscila...tko jo je skrbelo zame, zagotovo je razocarana nad mano...ne vem..k razvalina sem...letos bom 40..lepa cifra , brez mami...vem, jamračka ....ne morem si pomagat....hudo mi je...punce so sle brez mene lepo na oddih....ne vem...kolk je se vredno gurat res

evo me spet...ura sedem sem pokonci...spet sem slabs spala....zaspala se zbudila po dveh ,treh urah in ko sem videla koliko je ura sem sla v paniko da spet nam spala ,vzela 25mg kventiaxa pa spet mal zaspala..po moje kako uro pa pol...ampak sm pa lezala bla se kr mirna,sam premal da bi zaspala...cez dan sem se vcer napsihirala kaj se mi dogaja...ne razumem zakaj padec...ceprov res je da sm po tezki epizodi koncno dosegla mal stabilnosti januarja in potem kmal opuscala kvenitax za spat in potem tudi cez dan...nato pa spet vzela ker me je blo strah pa je blo bols pa spet opustila ..ne vem a je lahko to problem...nato pa seveda mami in vsa muka v bolnici...vcer sm pa fajn spala...do stirih zjutrej pa potem spet se par ur...ne stekam...in me je strah,da ne bom mogla vec spat...da nobeni tableti ne bodo pomagali...a je to tipicen strah? kr ne morm si dopovedat da imam probleme z vsiljivimi mislimi...spet me strasijo "glasovi" pa vem da jih ni...zmer sm mislila da tableti lepo drzijo stvari pokonci in sm varna..a mislite da me je "zjebalo" to visanje in nizanje s kventiaxom? ker sm ga vzela kot pomoc pri mislih...

evo še vedno tukej pa prestrašena...ampak razmišljam...set vzdrzujem anksioznost s paniko,da imam glasove....to je zdj na repertoarju...zdi se mi kot bi si zelela biti bolna, ker je ostalo tko pretezko....tezko biti btrez mami in tezko ziveti zase..je mozno da zato bezim tja v tole..sedaj imam Asentro 100 pa ne skrbi ce bom rabila povecat da ne bo pomagal...a je 100 asentra preveč, huda doza?

Hvala in lp

Spet me je strah ..sranje..ne vem a nej visam asentro, a ce visam a bo pomagalo...kr neki...ne razume zakaj sem spet padla nazaj v to sranje....mal razumem mal pa ne....je ocitno to lazje kot pa se soocit s tem da mame ni pa da sem sama? ne vem...strah me je da ne bom vec ok...pa spet asentra 150mg...me je strah...to je spet velka doza...preklet sranje, zakaj...

Še nekaj razmišljam....zakaj vsakic k sm v krizi spet več razmisljam o tem kar bi rada, pa kr naenkrat nisem več sama sebi debela pa grda ampak verjamem da se marsikej da...pismo no...k sm tkole v krizi se zavem kaj bi rada ampak tega ne nardim...ne grem hujsat, telovadit ker se mi itak zdi da nima smisla ker sm na tabletih in se ne bo nic poznal...pa ne morm se znebiti misli da je kaj narobe z mano, kr skos mam v glavi da sm bolna...kaj pa ce...pa ce bo skos tko...ma kr nekej no...a je to normalno...

Ni se mi se dogajal,da bi me panika medtem k sm ze na zdravilih....in me skrbi,kako se to dogaja...je pa res da po epizodi konec oktobra sem bila na polni dozi asentre 100 in kventiaxa 75 kratek cas ko sem ukinjala kvenitax...in kasneje spet ukinjala, nato stres z mami pa sm spe kventiax in tko naprej...a je mozno da se mi je to zgodilo zato ker sm spreminjala doze....kako naj zaupam da se ne bo to vedno dogajalo...do zdj tega nisem iemal..enkrat preden sem sla na potovanje in sem zbolela...edino takrt....strah me je, ali bo vedno tako....

Ebo vprasanje...sedaj sem kr neki casa ok in celo mal optimisticna...spala pa sem spet slabo...ampak vmes sem bila kr mirna, pocivala mizalal...trenutno sem dodala svoji terpaiji 25mg kventiaxa...mislite da se tako kaze da je malo bolje- Da je upanje_

Seveda je upanje, saj ti gre na bolje. Moreš si samo odpočiti... telo in um...potem bo pa šlo vsak dan na boljše. Drži se  :wav:

Hvala Sanja...mogoče je res samo tale rojstni dan in to da nje ne bo da me pozdravi zjutraj:(❤️hvala

Danes sem spet malo slabše....uspem se tko napsihirat da bog pomagej...ne stekam zakaj....zapletem se v svoje misli in panicarim...ma kr nekej....upam da to kdaj mine...vcerej pa ze boljse pa kr tak lep dan...ah, kr nekej res...upam,da je dobr dan vcerej dober znak ...

Enkrat, ko bos spet ok se preberi za nazaj, kaj si vse pisala in bos videla, kako se vedno znova v ene in iste sfose zapletas. Ce bos delala naprej na sebi imas moznost, da si bos scasoma dovolj zaupala, da zmores tezke obcutke. Custva in obcutki vedno trajajo samo en cas in tudi tezji niso noben bavbav in vsi minejo. Ko bos zacela bezati, bos lahko vedno hitreje prepoznala svoje manevre in se znala postaviti nazaj v realno.
Ko se ljudje cutimo, smo v miru in skladni s telesom, ter lahko spimo. :kiselnasmeh:

Vem,hvala Nives...hudo je ker sem verjela da sem na tabletih varna...ampak ja, tko kot si rekla...dozivela sem grozljive dni...svojo nocno moro zdaj ko je bilo kar je bio z mami...in zdi s emi ,da ja...raje obsesiram s tem in z boleznimi kot pa z real lajfom....te glasove sem si umilila, ker osihicna bolezen me zdaj strasi in imam filing da nimam nadzora..ampak ja...se zavedam da, je mal prevelik slucaj da se na smrt bojis tega in potem "dobis"...v smislu kot razne multiple in take fore .....ne vem, kr tezko mi je priznat da je mogoce bilo pretezko ...in ja, mogoce je bilo neumno karkoli nizat v casu mamine bolezni....takrt sm pa sfurala ker ni bilo casa za "bedarije"...noro...vse jasno ampak se vedno boleče...upam,da enkrat mine....more...

Pozdravljeni,spet pišem jaz .ker sem seveda spet v stiski ..ne vem več kaj naj .namreč zadnje čase mi po malem nagaja prebava .. zadnjič sem bila s kolegico na kavi in me je živilo smnsla na WC lepo normlano pa ne je čez pol ure spet sm šla spet in nato doma spet..potem se je umriilo....in potem je blo dobro dolgo časa zdj pa spet se dogaja ..jaz se tega sedaj zelo ustrašimo..vedno ne je bilo strah k me je večkrat kakat ali pa k je bilo kdaj bolj v mehko..in sploh ne vem a zaradi strahu ,panike potem morm še tokrat it na WC...vem da sm kot mlajša mela že s tem probleme ker ne je bilo strah da bom zbolela za črevesno boleznijo ...in tudi kadar sem res živčna grem velikrat na WC ...nimam bolečin,pač zvije ne na WC...a je kdo mel take težave ..da je šel res pogosto na WC ..na tak način ..resno me skrbi....

Če je kdo imel podobno izkušnjo vas prosim za odgovor...for aje da že večkrat se mi je zgodil da me je nagnal na WC ..in če ne je tko dvakrat zapored...v kratkem razmaku ..pa ne driska...me je panika..in potem je pekel .skos mam filing da morm na WC...pa grem pa ni nič...al pa se napenjamo pa pride ven pikica...v zadnjih dveh mesecih sm mela tkole paniko ker ne je pognalo in ne vem .a se je strah tko zažrl...????

Mene nazene vedno, ko me panika. Se adrenalin sprosti. In evolucija cloveka je taksna, da more ob begu bit cimlazji, zato pac spuca. Upam, da ti je razlaga dovolj logicna, da se ne bos sekirala glede tega :)

Kava pa itak pozene. Mene tudi paradiznik, mleko zjutraj,…

Hvala Regina...zdj sm mal boljše ..tudi panika je popustila...ma na živce mi gre ker ko se zgodi da ame.neki nažene me.poj panika in začnem obsesirat...sej si govorim, če bi blo kej hujšega bi bla driska,kri,bolečine...sem brala ,da si tudi ti imela.tqka obdobja...hudo mi je k že zvozis pa upaš da bo pa se spet neki takega zgodi in me spravi v paniko....ta hipohondrija je grozna...hvala za odgovor in srečno v 2024...vaše prvo novo leto s sinčkom a ne...♥️

Spoštovani, naj vas le malo tolaži misel, da nas je več, pa vedno ko pogledam nazaj, vidim, da ni bilo vredno počenega groša, a spet pride hip, ko imam občutek, da se je vse stemnilo. Jaz se ukvarjam z OKM, vse skupaj se je bolj začelo s paniko in hipohondrijo, ko sem tisto nekako predela s terapevtom, sem pa prišel na OKM, bravo ne. Mah, kaj moreš, nekaj travme v življenju in posledice so tu. Ker sem prepričanja, da mi zdravila ne bodo koristila, ker delujejo kot obliž, sem se jim odrekel, sproščam se po naravni poti, ko pa je težko, grem k terapevtu, mu potožim, se pogovoriva in je spet boljše. Včasih potožim kaj tudi osebnemu zdravniku, bolj redko, a pomaga. Hodil sem na neko psihološko pomoč v ZD, pa tisto ni bilo kaj prida, malo že, a premalo. Nekje sem prebral za 12000 korakov na dan zaleže za eno tableto AD, zdaj bom poskusil še to. Je pa res težje, če si doma ali na dopustu, v službi misli usmerjam na delo in pozabim malo na vse skupaj.
Želim vam vse dobro.

Ja vem, kako je to. Jaz sem imela obdobje, ko mi je bilo skoraj 1 mesev slabo, brez apetita, karkoli sem pojedla mi ni padlo dobro, nekak kil slo dol… seveda takoj strah, da imam raka zelodca ali kaj takega. No takrat sem sla na gastroskopijo, kjer je bilo vse BP… in se pogovorila s tem zdravnikom, sem mu tudi povedala za skrbi, pa je rekel, da psiha najprej udari na prebavila. Potem mi je to nekako se vsidralo in sedaj vem, pa me ne skrbi vec, ko se kaj podobnega spet pojavi. Pac odziv na stres. Samo ja, ful je zoprno… tudi jaz sem hipohonder, no zdaj odkar imam malega, se pa zanj bojim. Eh ocitno bo celi life tak.

Tudi tebi zelim predvsem zdravo leto  :rozicodam:

Pozdravljeni...dane spet slab dan ..vcerej sm šla samo zjutrej na WC enkrat in sbla cel dan ok...danes pa spet zjutrej dvakrat pa potem VN na sprehod in k sm prišla nazaj spet na WC..čez cirko.urq pa pol...ampak sm šla normalno ..nič driske...ko sva šla s.kuzlom ven me ne zvijal ampak sm se potrudila...potem je prišla ena punca je spustila svojo kzuico da se ta se z mojo igrala in sm bla ok...sm se zamotla pa.ni nc več zvijal...sm pa razmišljala a bom šla na WC k pride domov..in seveda sm šla...ampak spet normlano ..strah me je....vcer sm normalno jedla danes kakam...strah me je če se to nadaljuje...a gre vse hranilnega iz mene ..nočem k zdravniku ker me je strah ...je pa blato normalno....torej nič driske....a je res lahko to od živcev...en dan nc drug dan spet...:)

Preberi se 1x kar sem napisala  :rozicodam:

Sem prebrala draga Regina..hvala...ampak pri sebi več ne vem zakaj in kako se gre...ker se mi zdi da nisem nervozna..no potem pa grem na WC pa je kul...če grem še enkrat ok...ampak včasih se zgodi da me se zvija pa grem spet..včasih je kej včasih nič ..lahko 4krat zapored...nobene driske...precej normlano kakci...skrbi me...a zdj sm si še neko črevesno bolezen prinesla ..pa sm bla že boljše dva dni ..vcer sm šla tudi trikrat ampak sm bla potem ok...čist ok ..dons pa zjutrej jogurt z banano pa kava ..pa sm šla..pa potem s kolegi kava pa sm pojedla en rogljiček pa sem spet šla.in tukaj sm šla dvakrat...enkrat pa k neke memrvice...ne vem a od živcev a kaj...men se bo o zmešal....zakaj ne morem imeti miru ..vsaj mal ..

Prosim a ima še kdo tako izkušnjo s tem...z blatom...zdj me pa resno skrbi...joj:(

A mislite ,da se bo zadeva uredila...res me skrbi ..kaj če bi vedno tako in bok.vedno mogla paziti kje je WC in podobno....strah me je tega ..:(

Oprosti Regina,vem da ti grem verjetno že na živce. .samo rada bi te vprašal ali se je tebi dogajalo da si že zjutraj v roku dveh ur šla 3,4 krat na WC...vse nekak normalno...ni driska...enkrat normlano pa sm se ustrašila da bom mogla se in seveda sem....mene je strah da bo to škodovalo telesu d grem tolikokrat na WC....hvala pa ne zmeri saj je to res težko...????

Samo še eno vprašanje....Jaz sem od pol osmih šla že ene štirikrat na WC ..sicer se mi zdi k da bi se mal prisilila...ker ne je strah in grem na WC in stisnem in se itak se pokakam....pa spet clo klobasica...ampak da grem tolkrat je zagotovo bolezen...to ne more bit normlano ..potem k se telo sprazni pa je mir ..samo to me zanima ,a je še kdo tko imela....da ni bila driska....hvala

Oprosti; nisem vsak dan tukaj gor :) kar pozabim..
Ne spomnem se cisto; jaz itak imam ravno obratno, prej sm zaprta kakor obratno. Ampak ce sem se ze zjutraj zbudila tesnobna, me je takoj na wc ja. Potem tudi vec.
Menim, da pac imas hitro prebavo :) zaradi tega ne bos nic skodila telesu, ce gres normalno. Ce je pa driska potem ja, malo vec pijes zaradi dehidracije.
Dokler ne izgubljas KG, se ne izmenjuje driska in zaprtje, kri v blatu,… je vse samo nervoza :) saj ves, tudi ce se nan zdi da nismo nervozni, ponavadi podzavestno smo.

Hvala Regina...sej vem da imaš otročka in ni več tolko časa tukaj viseti...hvala bogu ..:) ma ja,jaz imam od nekdaj ok prebavo .vsako jutro sem šla normalno...no,sedaj pa me panika da nam šla prevečkrat in seveda grem prevečkrat...sicer ni driska...včasih malo bl v mehko ampak drugače pa normalno ..sm brala malo tvoje stvari ko si imela krizo z želodcem...se kr najdem .zjutrej panika popoldne pa se mal umiri...in ne skrbi me tolk da je črevo ozirk a bolezen ...ker res ni krvi,ni bolečin in podobno ..skrbi me pa da bom skos tko al pa zapadla v to obsesiranje...:( tezko je tko živet k nas vsaka sprememba v telesu spravi v paniko...hvala za odgovor in bodi lepo

Evo,danes se je dan fino začel...zjutrej sm se zbudila celo ne preveč panična...nc ne ni zvijalo,celo zrelo s emi ej d Ane bom mogla.na WC ..no in sm šla...in v nekje šestih urah trikrat....spet normlano ..potem sem odkrila pa izpuščaj na dojkah...med dojkama in pod dojko..in seveda ne je začelo skrbet in sm se nekak trudila da me ne...nato sm šla spet na WC ,dvakrat zapored ampak spet ok...ni tekoča driska ali kej podobnega...zadnjič je blo pikco v mehko ...ne vem več ..zdj me skos bl skrbi kaj je narobe...:(

Tako kot vaš dan je tudi moj dan. Nekak je šlo, pa spet ne. Sem šel popoldne nazaj v službo in sem med pranjem rok opazil neke flekce na umivalniku, podobno krvi, me je spet panika. Zdaj doma me je domač maček popraskal, pa eto, spet panika. Klinc, pa sem si zjutraj rekel, da bo boljši dan in ni. Drugi bi se za te reči kiti zmenili ne, niti opazili nebi. ????????

Pozdravljeni

Na tem forumu sem se že javljal pred cca 17 leti...

Sedaj, ko se je vse skupaj ponovilo se ponovno javljam.

Leta 2006, natančneje na pred božični večer, sem pričel s Cipralexom 10mg, zaradi paničnih napadov in visoke ankisoznosti. V začetku januarja leta 2007 mi je takratna moja psihijatrinja dvignila dozo na 20mg. Vmes sem si pomagal s Helex 3 x 0,25mg na dan. Lahko rečem, da sem konec Januarja že čutil zelo zelo izboljšano stanje. AD terapijo sem nadaljeval do leta 2016, do menjave iz Cipralex 20mg na Cymbalta 90mg, po posvetu svoje psihijatrinje, Blinc Pesek, ki mislim, da od leta 2018 ne ordinira več. Krasna pshijatrinja.
Da ne dolgovezim, vsa leta sem se dobro počutil, bil kdaj tesnoben zaradi službe, družine,...življenja in tudi vsakih nekaj let me je obiskal kakšen panični napad, ki sem ga v nekaj dneh pozabil in potlačil. Prave psihoterapije nisem imel nikoli, samo AD.

Maja leta 2022 sem na svojo roko začel zmanjševati Cymbalto iz 90mg sem prišel na 10mg do lanskega decembra. Čutil sem, da nisem ok, ampak sem si govoril, da sem sedaj toliko že star in moder, izkušenj, da AD več ne potrebujem. Ob večjih psihičnih obremenitvah sem bil precej tesnoben. Konec septembra me je obiskal kar močni panični napad in mi pustil strah v kosteh. Od takrat dalje sem bil bolj previden na telesne simptome in čedalje bolj tesnoben. Do meseca decembra sem imel še dva panična napada in vsak me je bolj prestrašil, zadnji toliko, da je bila dnevna anksioznost na višku.
Od 19.12.2023 je bilo stanje že tako nevzdržno, da sem začel Helex 3 x 0,25mg na dan in s 23.12.2023 začel počasi dodajati nazaj Cymbalto. Na polni dozi Cymbalte 90mg sem od 2.1.2024, jutri 4 tedne.

Lahko povem, da ob ponovnem višanju Cymbalte nisem imel nobenih stranskih učinkov in tudi Helex je naredil svoje, zato sem se od cca 26.12. dalje čedalje bolje počutil, lahko skoraj rečem, kot, da mi je AD na polno prijel. 5.1. sem obiskal novo pshijatrinjo Mojca Z. Drnovšek, ki pravi, da je AD terapija ustrezna, da Helex počasi zmanjšat in bo vse ok in udeležit se KVT terapije. Vmes me je obiskal še en panični napad, ki sem ga čisto sam sproduceral z mislimi. Posledično nisem želel, ne nisem želel, nisem upal zmanjšati Helex, do 18.1., kar pomeni, da sem ga redno jemal mesec dni. Potem sem ga opuščal 3 dni po 3/4 in potem 3 dni po 1/2 (debela) in ko sem prišen na 1/2 (slabo) sem imel panični napad, ki me je ponovno prestrašil, res pa je, da sem že celi dan bil jezen, razočaran, neučakan,... zakaj še nisem ok in tudi vsporednice sem vlekel med prvo epizodo, ker se do dneva natačno ujema izpred 17 let in primerjal stanje, da sem bil takrat po 4 tednih že skor čisto ok, amapk sem si govoril, da bo kmalu bolje. Prestrašil me je en članek o odvisnosti od Helexa in bil sem 100%, da sem doviseš. Stres je bil tako hud, da nisem niti spal, tiščanje v prsih pa nenormalna bolečina. V petek 26.1.2024 sem se ponovno naročil pri psihijatrinji in me je pomirila, da nisem odvisen, ampak, da ko sem začel manjšati dozo Helexa, so simtomi bolj izraziti, ker AD še ni prijel.

No sedaj pa moji strahovi, zaradi katerih nimam upanja...Kaj, če mi Cymbalta ne bo več prijela, ker Cipralex mi je že v tem času. Kaj, če bom mogel menjati AD in iti čez ponovne stranske učinke in spet vse od začetka čakanje, kdaj bo kaj bolje.

Psihijatrinji se ni zdelo to vse skupaj nič čudno in pravi, da bo AD še prijel. Naj povem, da še vedno jemljem Helex 3 x 0,10mg (slabo polovičko od pol 0,25) na dan, ki pa je bolj blagen žegen.

Hvala za kašno realno spodbudno besedo.

Lep pozdrav

Spoštovani Dadi! Dolga zgodba in najbrž veliko neprijetnih občutkov. Vsi jih imamo, vsak se z njimi sooča na svoj način. Eni jih sprejemajo bolje, se znajo bolje upreti tesnobi ali napadom, drugi manj. Pri vsej zgodbi, ki jo berem, me spreletava zgolj vprašanje, zakaj že tako dolgo jemljete AD in ne ukrepate drugače. Jaz osebno ne jemljem AD terapije, ker mi to predstavlja obliž, ki rane ne zdravi, jo zgolj zakrije. Skoraj dnevno se soočam z nevšečnostmi, stisko, a si po vseh seansah KVT nekako le dopovedujem, da je vse OK in so to samo moji občutki, ki bodo tu in ki jih "vidim" samo jaz. Ob res neki stiski vzamem Helex 0,25 ali 0,5, če je res hudo (na pol leta enkrat). Panične napade sem s terapijo popolnoma premagal, ne rečem, da se ne bo kdaj kateri vrnil, a zaenkrat ga znam obvladati in se v situaciji umiriti. Treba se je potruditi in si dopovedati, da je to samo panični napad, da zaradi strahu ne bom takoj umrl in se s tehniko dihanja umiriti (telo in duha). Pišete, da imate družino, pogovorite se, to vam lahko neskončno pomaga, vsak dan sedem objemov, da bo dovolj hormonov sreče in zadovoljstva (zdravniško dokazano pomaga).
Jaz bi vam vseeno svetoval, da se res čim prej spravite k nekemu terapevtu. Težko je najti dobrega, terapije stanejo, ni poceni, a vsaj dve na mesec, pa bo lažje. Razgovor s psihologom vam lahko brezplačno omogoči tudi osebni zdravnik, meni je koristilo, kar nekajkrat sem bil in verjame da pomaga, meni je. Dajte iz sebe, kar vas žuli, izjočite se, nekje globoko v sebi tlačite neka čustva. Morda iz otroštva, morda niti ne in niti ni pomembno, dajte to iz sebe ven. Ne poznam vas, verjamem pa, da ste dober človek in vas je škoda, da se mučite. Ajde, vse dobro. ;)

Pozdravljen Dadi!

Cymbalta ni Cipralex in lahko traja malenkost več. Enako tudi drugič ni isto kot prvič in zna trajati malo dlje. Nikoli ni povsem enako. Verjamem, da delaš primerjave s prejšnjo izkušnjo..vsi smo to počeli. Ampak je vsaka izkušnja drugačna.

Razlogov, da bi te skrbelo torej ni.

Dr. Blinc je žal pokojna, preminula je lani poleti. Tudi jaz sem jo imela prej in je bila 1A, kar se vsega tiče.

Pri dr. Drnovšek si pa tudi v dobrih rokah, tako da le zaupaj.

Času čas in nekako preživeti to težje obdobje  :ppriden:

Runo24 in Nives hvala vama za spodbudne besede…

Upam, da sta vidva ok.

Lahko pa povem, da ko sem se jaz prvič srečal s tem forumom pred 17 leti je bilo to čisto drugače. To sploh nisi smel nič napisati, ker se je usulo ogromno odgovorov in če si odgovoril, si imel dela za cel dan. To je bil čas preden so bila družabna omrežja in vse se je koncetriralo samo na forum.
Tudi po cca pol leta, ko sam foruma nisem več potreboval, kot tolažbo, sem večkrat v teh letih vrgu uč gor, da vidim, kaj kej počnejo moji sotrpini.

Fajn bodita

Zdravo ..oprostite k pišem v to temo,nisem vedela kam,nasvet bi pa hitro prišel prav..sprašujem pa za znanko...spoznali sva se pred korono torej več kot pet let nazaj in sicer n avtobusu..prijazna,komunikativna..delala je na področju z ljudmi s težavami v duševnem razvoju..prihajava iz istega mesta in sva se veliko srečavali..velikokrat poklepetali...sama ima kar težko življenjsko zgodbo, zgodaj ostala brez mamice,cerebralna paraliza zaradi katere težje hodi ..vedno sem jo občudovala.kako.mocna je in se ne da...ko sem imela težave z mamo mi.je v nabiralniku pustila listek mislim nate in podobno ..res srčna oseba...nato pa je začel z malo čudnimi idejami..da ji je nekdo vdrl v računalnik in jo snema..nato da poslusajo preko mobitela..zdelo se mi ej da je malo čudno .imam sorodnico s shizofrenijo tako da sem sumila...nekoč sva se srečali v restavraciji kamor hodimo na malico in se ni želela pogovarjat češ da poslusajo zato sva pisali na prtičke ..vedla sm da nekaj res ni ok ..potem je dolgo nisem videla in sm vprašala njene sosede...živa blizu .rekli so da ne prihaja iz stanovanja da ponoči pa razbija po stanovanju,kriči ,joka...klicali so očeta pa mu ni odprla...hudo mi je ..verjamem da res trpi..kaj v takem primeru sploh lahko kdo naredi..tudi sosedje naprimer saj jim razumljivo ni vseeno in tudi malo strahu je prisotnega ..če mogoče res fantazira se res lahko še kaj naredi v obupu..ali ima kdo idejo kaj sploh narediti...sorodniki izgleda ne ukrepajo oziroma ne vem...mislim da bi rabila zdravniško pomoč ..

Morda se skusas z njo pogovoriti, v smislu, da bi bil obisk psihiatra in zdravljenje v njeno korist?

Drugace pa, kolikor vem je proti volji nekoga samo, ko ogroza sebe in druge.

Ce te ne bo poslusala, bi se jaz raje umaknila. Poskrbi zase Panterka :rozicodam:

Hvala Nives ..saj tudi jaz sem razmišljala ,d bi mogoče šla do nje in se pogovorila....ampak ne vem...priznam da me je strah ker jo spet ne poznam tako dobro .predvsem njene zgodovine ne...in še posebno če ima res kakšno psihotično doživetje (zdi se mi tako) mi itak ne bo verjela....glede.na to da je v bloku in ne hodi ven ampak noči baje vpije ,razbija, se joka na glas ,kriči....tudi ob treh ,štirih se zna zgoditi da bo kdo klical policijo...mogoče v takem primeru lahko kdo kaj stori ker nikoli ne veš,kaj bi lahko storila....no saj ne vem....vem da ni moje ,da rešim..oče je tudi že starejši in po moje ne ve kaj bi ...mah...sej veš...hudo ti je ampak ja...vsekakor pa prvo morm poskrbeti in pazite nase...hvala❤️

Pozdravljeni,spet jst...seveda z novo težavo ..sicer je fizične narave ampak me spravlja v veliko stisko ..že parkrat sem opazila kakšen zunanji hemeroidi ki je sčasoma izginil...nič ni bolelo...sedaj se mi jih je pojavilo več in tudi ne boli samo vidni so...nikoli se nisem imela krvi na papirju,tudi bolelo me.crevo ni...zaprta sem zelo zelo redko...ponavadi je ravno nasprotno..grem večkrat na WC,še posebej ko sem nervozna .pa tudi to ne driska...no sedaj sem zelo zelo podrobno.pregledovala zadnjico (okm) in vse ok ..ko se fejst napnem pa se mi zdi da vidim notri sicer roza strukturo znotraj anusa...ampak ne izstopa noč...u glavnm na smrt me.je strah notranjih hemeroidov..da izstopijo in mi nekoč izstopi črevo ali pa dobim inkontinenco na blato ..takoj sm se naročila k proktologu ki ga imam 26.8. včeraj sem se zjokala...zakaj more biti še to ..in sumim da so notranji druge stopnje ..zdj se sploh ne upam gledat,kaj če kaj VN izstopi...ful sm.v stiski ..imate kakšno izkušnjo glede teh težav
..bom hvaležna...hvala❤️

delas probleme kjer jih ni, resno  :sesmejem:

A ti nekaj povem? Pri porodu sem se razrtrgala konkretno, tudi sfinkter poskodovan. 3B stopnja. Naslednji porod mi zdravnica odsvetuje naraven, ravno zaradi oslabljenih misic,.. posledicno lahko pride prav do inkontinence. Pa se ne obremenjujem s tem, sedaj je OK kaj bo cez leta pa kdo ve? Delat vaje keglove, pazi na prehranoo in bo. Hemeroidi so totalno vsakdanji, pogosti,…. Ja itak da je boljse, da jih ni, ampak bohpomagaj… res si prevec zenes k srcu in si delas skrbi.
Nisem se slisala, da bi kdo fasal inkontinenco zaradi tega (mozno je, itak) ampak cmon, ne delat takih zakljuckov  :)

Živjo Regina in hvala za odgovor...vem,da pretiravam ..si preveč zenem k srcu...sej zato sm verjetno na tem forumu :zardevam: vem da niso hemeroidi smrtna zadeva in ljudje se spopadajo ,spopadati s težjimi stvarmi ..mene žal vse te fizične stvari vržejo iz tira .in ko berem o operacijah notranji hemeroidov ni fajn slišat v kakšnih bolečinah so pa take stvari. ..sm se do sedaj že malo pomirila ..vemd a so stvari lahko še veliko hujše...meni pa žal vsaka pika sproži lahko tesnobnost če sm na majavih tleh ...ampak imaš prav.  Glavo gor pa tirnice skupaj pa bo že ;D hvala in secno

Živjo vsem skupaj...spet sem tukaj ..jst bom očitno wvcno tukaj ..zadnje čase mi je šlo dobro .sem res nardila plan kako in kaj da zaživim ..v vsej sreči sm počasi opuščala kvenitax...zelo počasi ..in bila na 12.5 vsaj drugi večer....no potem pa vmes mal panike z menstro (je mal zamujala) ,potem jajčnik spikal bila panikw,pes bruhal pa nism spala celo noč ...no nato kolegica pove da je oče diagnosticiran s Parkinsonovo (kot moja mama) in meni zacne trzanja ustnica ..še posebno ko pijem ker jo mal nasobim...se mi je par let nazaj tudi zgodil pa je minilo,se nisem tik ukvarjala ..zdj pa sm zagrabila ..ker valda je to tudi lahk en simptom Parkinsona,tko k tudi Parkinsona al  pa als ali Ms....in od takrat sm adijo ,sam od tega odvisna ...a trza a ne ...oko mi tudi trzne sam en to sploh ne sekira...sploh ne vem kaj naj s sabo ..po eni strani se mi zdi da je vse skupaj z diagnozo očeta od kolegice,trigiralo vse skupaj ..ampak sej veste ..kaj pa če je skos tukej ..27 12 je dan ko je mami šla v bolnico ...in se ni več vrnila ...možganska kap in je ostala TM dva meseca in je bila kalvarija ..ne vem a je lahko tudi s tem kaj vezano ..????

Spet imam zabavno...s podplati me je zcelo nekak spikatr v kolenih ..občutek imam da me zateguje okoli kolen..danes sem se naročila na Mr kolena...izredno me skrbi...čutim vse ,verjetno tudi zato ker sem še toliko prestrašila...strah me je obrabe...ker lahko ne bom več normlano hodila...imam teko delo kjer hodim (vodic) in kužka ki sem ga šele kupila...če mi je vesolje po vsem kar sem prestala naklonil se to preizkušnjo da bom zato menjala službo in bo težko s kužkom potem  razmisljam da zaključim z življenjem tukaj ...ne zmorem več nenehnih borb in sranj..dovolj jih imam...in če je moj lajf namenjen temu da so vedno neke preizkušnje potem res ni vredno...

ekola,danes dobila MR kolena...in sicer povsem začetne degenerativne spremembe na meniskusih, in zelo mini ganglion ki naj ne bi nicesar dražil,motil....baje je pri 41, skoraj 42 to ne prevec problematičen izvid...sam mene se kr ni nehal bolet ne skrbet....res je da me se vedno bolijo podplati...fascitis verjetno ker boli peta in malo pod peto, ob veliki obremenitvi pece..potem pa imam vcas obcutek da mi celo nogo zateguje...stegna, meca..mogoce res vse skupej okoli kolka...ampak ne vem kako nej si to dopovem..skos mam strah da bom cel lajf v bolecinah...;( zalostna sem...res upam da se bom znala pobrat iz vsega tega...

Itak, da ne boš cel life v bolečinah.
Če te kaj potolaži, imam hondropatijo 2-3 stopnje kolen in vezi. Pa sem pridno hodila na fizioterapije in z doživljenskimi vajami za mišice, 2x tedensko, skompenziram kosti. Natrenirana, da kompenziram, ker se hrustanec zelo slabo obnavlja. Ni nobene tragike v tem. Ni bolečin v kolenih. Še razgibaš se malo pri vajah. Če boš že to kdaj rabila.. Z mišicami skompenziramo kosti. In nobenih drugih omejitev..
Pri meni je to nastalo zaradi kpl situacije povišane teže, prekratke stegenske mišice, načina hoje.. pa nekoč prej sem bila tekačica na dolge proge.. in verjetno itak nisem pravilno tekla...
Boleči podplati so od pretiravanja z gibanjem. Nič tragičnega. Če boš mela fizioterapevta, te bo naučil/a tudi kratke vaje za podplate.
Predvsem se moraš psihično ven izkopat iz tega "straha pred raznoraznim fizičnim". Tole kar je, je minimum.. glede na to, kar je vse možno in folk ima.  :oki:

Nives hvala...Prebrala sem tvojo zgodbo s koleni in spet te lahko samo občudujem kakšen borec si..greš v akcijo...vsaka ti čast..mene pa ta panika zafrkava....in potem ne vem več kaj je bolečina in kaj je strah....začelo se je s podlapti pa nisem bila v paniki..potem pa po malo...vedno bolj me je skrbelo da ne bo kronicno da se ne bo preneslo na kolena...potem pa nenadoa cudn filing v kolenih insem se spomnila na čas ko sem tako končala v bolnici...bala sem se revme in koleno me jebolelo....peklo, vse sem čutila...celo obleko na nogi sem čutila ko sem hodila...in sem spet tukaj...takrat sem sla na rentgen in ni pokazalo nic strukturnega...zdj sem sla na mr tudi nic kar bi povzročalo tako bolecino oziormma občutke...in se spet borim s to obsesijo...in spet zakaj hudiča...in me skrbi...način kako sem prišla do sem je spet preveč sumliv...strah...spet strah

Verjetno sta s psihoteravetko že večkrat šle skozi to, kako se ustavit, ko imaš obsesivne misli..? Kako sama preseči sebe v tem.

Sedaj sem se pa res zafrknila...ko sem ukinjala kvenitak sem bila brez skorje tri mesece...za Ela sm manj spat,zdj pa uvajamo nazaj in danes je bila katastrofa...peklo v prsih, nenehna tesnoba, nič nisem spala...vzela sem 25 pa potem kasneje se 25 pa nisem spala...sm lahko malo ležala pa mižala...pa na čase odpravila tesnobo ..zdj ne pa res skrbi...sicer pravijo da se tudi ukiniti en kventiaxa pozna,ker je sprememba v možganih ampak tolw ne pa res skrbi ..da mi niti ni prijel...mogoče bi rabila Asentro zvišati...100mg imam sedaj

Jutro Panterka :rozicodam:

Anksa te daje.. mogoče se res na zdravnika obrneš, da skupaj ugotovita, kaj bi bilo najbolje?

Vse dobro :rozicodam:

Strah me je da ni kakšna manija....ampak ja...začelo se je z opustitvijo kventiaxa ..zdaj pa visam pa ne prime tko bi mogle ..lahko ležim pa mizim ampak glava se ne izklopi ..a obstaja kaka rešitev za to?

Zdj je popoldne in jaz na kavču napolspim..tisto ko imaš oči zaprte pa si vseeno buden ..čutim pa kako je moje telo v strahu .vsakič k telefon zavrni se ustrašim...ampak zanima me ali je to dober znak da sem zaspana ..pa lahko tko ležim in počivam čeprav ne spim

Evo spet sem tukaj...od leta 2022 sem na 100 mg pa 50mg kventiaxa ...ampak jaz kventiax želim hitro opustiti in zato manjšamo po parih mesecih ,zlomi še vedno nekej pri 12..5mg ...sedaj en ej na smrt strah da Asentra ne deluje ..ne morem sprejet da rabim se kventiax...sicer ob hudo ponovitvi sem ga imela 50 za spat in 25 namesto helexa zjutraj ..potem sem jutranjega hitro opustila ampak verjetno sem prehitro opustila še druga dva ..zdaj se mi zdi da tri leta samo poskušam sliniti kventiax pa pridem do 12.5 in ne gre ..zdaj sm zdržala 3 mesece na tej dozi pa sm šla spet nazaj ..sprašujem tudi chat gpt kaj se dogaja...najbolj en ej strah da Asentra ne deluje ...ampak kar pa pravi chat gpt se mi pa tudi zdi logicno.  Kaj mislite vi?

Dejte me mal potolažiti prosim... :(občutek imam da bom za vedno Stuck na tem in da tabelte ne bodo več pomagale...a sm si podaljšalo stabilizacijo s tem k sm skos gor pa dol hodila s kventiaxom?

Evo mene, spet razmisljam pa razmisljam....zakaj in kako sem kjer se...sem na asentri 100mg in na zacetku kaksen mesec 75mg kventiaxa, potem sem ga nenehno opuscala pa nekako pri 12.5 spet butnilo nazaj...kot veset se je po tezki ponnovitvi 2021 na koncu , potem naslendje leto sem bila dokaj ok apak konec 2022 gre ami v bolnico od koder se ne vrne vec...in zame seveda stres, šok...zdravil takrat nisem višala ampak vse zdrzala..res sem nazaj zacela jemati 25mg kventiaxa in sfurala...potem pa več ali manj uspešno vozila stvari ampak ko sem prišla do 12.5 kveitaxa mme je slej aliprej podrlao....sedaj sem bila skoraj 4 esece na 12.5. in vsa ponona...potem sem začela cutit vecjo obcutljivost,..nekako je slo, pote anj spanja in ravno v tem času hospitalizacija kolegice zaradi okm težav...in zdi s emi da me je to prestrašilo na kubik...zato hitro nazaj na kventiax..sedaj iam 75 za spat in spimm osem ur, kaksno noc pa sm v pol spanju...je pa to sedaj manj kot teden jemljem tako...sedaj spet strah...a je z mano konce na takih dozah...a je smiselno na visjo dozo asentre pa bo potrebno manj kventiaxa...to se mi se ni dogajal na ad-jih...ampak ja skrb in smrt mame je bila verjetno prevec...100mg asentre tudi na najhujse kajne,,,ce tudi dvigne ni tako slabo?zdj je moj strah spanje...ce kaksno noc ne spi me spet panika...zdaj dve noci sem spet spala z zbujanji ampak vsaj osem ur...

Pozdravljeni ...po dveh preslabih nočeh sem danes spet slabo spala...s tesnobo ,zaspala za dve uvi in to je to ..razmišljam da Abi dvignila asentro iz 100mg na 150mg...enkrat sem dejansko imela tako dozo že...a mislite da je to grozno..do sedaj sme bila na 100mg Asentre pa nekje 75 do 25mg kvenitaxa...sej veste ,vedno krize ob spustu kventiaxa...sedaj se pa fejst stisnilo ko sme bila par mesecev na 12.5mg kventiaxa .očitno preveč časa brez ..zdaj razmišlja o dvigu Asentre ,ki bi pač upam delovala na anksioznost kot tako.

oh upam,da to kdo bere...do sedaj sem ko se bila na AD asentre bila stabilna ok...tudi ko sem leta 2022 asentro 100mg in kventiax vecinoma 50 in 25..na zacetku 75mg,se bila vec ali manj stabilna dokler nisem znižala kvenitax na 12.5..takrt je vedno bolj udarilo pa pred svojim 40im rojstnim dnevom ki je bil prvi brez mami...ydaj sem bila dolgo na 12.5mg kventiaxa in je udarilo...in zdj jemlje 75mg kvetniaxa, ker sem panicn aza spanje...pa se spala dva dni osem ur ,dons spet slaba noc, ampak sem mal zaspala vmes...pa me panika da mi ne pomaga in ne bo vec pomagal...zato razmisljam da mogoce rabim aseentro 150..saj verjetno ni problem spanje ampak bolj anksioznost...ta pa se rihta z Ad...verjetno ob dobri podpori AD bi lahko opustila tudi kventiax popolnoma....kaj mislite...ko sem bila prvic na AD150mg in zyprexa 2.5.mg sem zyprexo opustila po 5 mesecih, asentro kasneje in bila leto in pol brez AD.
oh hudo mi je...kaj ce bom rabila se vec kventiaxa...;( Strah me je visanja..dejte kaksno misljenje, pomoc, spodbudo prosim

Pozdravljena :rozicodam:

Kakšno pričakovanje imaš do nas, medicinskih laikov, glede višanja zdravil?

Najbolje bo, da se pomeniš z zdravnikom/psihiatrom, ki bo najbolje znal oceniti situacijo  - ali je višanje Kveluxa dovolj in ali je potrebno višati Asentro?

Je pa dejstvo, da tvoje telo obe zdravili pozna, zato ne bi smel biti problem.

Nives hvala...vem,d a nis te zdravniki, sem bolj mislila kaksna izkusnja...do sedaj res nisem imela še teh težav, ko sem bila na neki dozi sem bila res stabilna...v ljfu nobenga helexa...no po smrti mame se pa ne poberem...oziroam brez kventiaxa ne gre...po moji logiki,ce me kventiax ne umiri je visanje asentre bolj siselno saj mi tako mogoce uspe odstraniti tudi kventiax.

Oboje deluje malo pomirjujoče, AD pa še dvigne.
Je pa čisto odvisno, v kakšni fazi si... koliko hudo je... za kaj gre... in ni pravila...

Če se ti zvišanje Kveluxa ne zdi dovolj, se res pogovori z zdravnikom. :pomezik: :rozicodam:

Vedno bolj ko berem in se staram,vedno bolj vidim da bo vedno neko sranje s to psiho...pa potem tabletke preizkušat pa iskat pa gor pa dol...se vsakemu se je zgodilo da po določenem času ni prijelo pa spet na nove in ne vem kaj ...v resnici ne vem kakšne je to lajf ..men se zdi grozno in sm sita tega ...zaenkrat je moj problem pravzaprav spanje ..ampak ja spil pa ne zaradi Ankse.  Cez dan sm ok... Mah...brez veze resi

Takole v krizi še vedno ustrašim....veliko ljudi poroča da nehajo delovati zdravila pot olike času ..nisem še zasledila koga d Abi bil zelo zelo dolgo na tabletih ..enih in istih.  In me je strah. ...:( je to sploh življenje. .

Rešitev je delo na sebi. Da smo bolj pri sebi in se bolj znamo regulirati.  :rozicodam:

Tudi jaz sem tega mnenja ampak čeprav hodim na terapjjo že sto let...no čeprav v teh krizah vidim ..jaz sem navajena gristi...moraš ,gremo,sej si močna ..pa to tudi prav pride k drugače me mogoče že ne bi bilo...ampak hkrati pa ..ne vem če dam telesu moznost k sebi pridt ker so mi tablete tak poraz ..ne vem ...

Danes me je pa strah da mi Asentra ne drži več dobro ..imam pa 100mg...včasih pravijo da za ankso rabiš več ..do sedaj sem sicer furala z Asentro in kventiax v večini 25mg ,občasno 50 mg ..krize večje so bile ko sem bila na 12.5mg kventiaxa ...saj to ne kaže na slabo delovanje Asentre kajne?

Pozdravljeni,
upam da me kdo bere...tukaj sem po treh letih. Kot veste je 2023 umrla moja mami in sicer v marcu.
Jaz sem ravno pred tem konec 2021 koncala uvajanje in prisstala na 100mg Asentre in 50 kvenitaxa za spat pa 25 zjutraj...po mesecu sem začela opuscat in bila konec novembra brez vsega.
nato je decembra mamo zadela kap jaz pa v januarju nazaj na kventiax 25 dokler v marcu ni umrla...Rada bi opisala svoja nizanja in visanja samo da mi prosim lahko poveste ali kaj opazite..kaksen vzorec slabsanja...Vem da niste zdravniki, to niti ne potrebujem ampak imate osebne izkusnje pa bi vas prosila za mnenje.

Hvala.

Torej: 2023
 JANUAR: 25mg kventiax,
 Marec 23 opusti Kventiax
 zbolim in se prestrašimm za pritisk zato nazaj 50mg Kventiaxa,
 MAJ23 sem že na 12.5 mg kventiaxa
 Junija (malo starih strahov) dvignem na 50mg,
 Septembra dvignem na 75 (40.rojstni dan , prvic sama brez mami, strah)
oktobra 50mg Kventiax
 
LETO2024

Januar-noveber----od 50 do 25mg kventiaxa, november 12.5.mg (vsak drugi dan), dec 25mg (strah, ustnica)

leto 2025
-
januar do marca 25mg, marca 12.5.mg
.aprila (bolecine v kolenih ) se ustrasim in grem na 75mg
mmaj 75mg
junij 50mg
julij 50mg
avgust 25mg
sept 25g

okt. 12.5mg
nov.12.5
dec. 12.5
 
leta 26

januar 12.5mg ( nato poslabsanje, kolegica hospitalizirana in jaz panika)
dvignem kventiax

Ali opazite kakse vzorec...rada bi namreč ugotovila zakaj pride do poslabsanj..
Ne morem verjeti da je smrt mame , res pa je da je bilo prej 7 8 let skrrbnistva tako vplivalo name...se sprasujem ali si lahko zivcni sistem sploh opomore?


hvala za vsako repliko, veliko mi bo pomenila.

 Se ti vnaprej opravičujem, če omenjam nekaj o čemur si govorila tekom teme, samo trenutno ne utegnem prebrati celotne teme.

 Glede teh psihoaktivnih tablet ti ne znam svetovati glede jemanja. To kar razberem iz napisanega je, da ob določenih obremenitvah si občasno dvigneš dozo. Iz tega razumem, da nimaš drugega mehanizma za soočanje s stresnimi dogodki kot s tabletami. Osebno sem napetost in depresijo rešil skoraj v celoti s prehrano (riba, meso, mlečni izdelki, jajca in živalska mast) in ostalo rešujem preko molitve. Tako sem tudi prebolel travme iz preteklosti. Mir, ki sem ga doživel z molitvijo je nekaj o čemur sem sanjal večino življenja in mi omogoča ne znoret v teh grozljivih časih.

 Skrbništvo za nekoga te lahko izžeme, če si ne vzameš časa in prostora zase. V kolikor nimaš prijateljic in družbenih aktivnosti te lahko nekaj takega psihološko pokoplje.
 Če trenutno nimaš prijateljic je najlepše si najti kakšno društvo kjer si lahko v družbi ostalih članic, ampak brez nekega stresa. Torej ni recimo nastopov, ali podobnih pritiskov. Sem tekom let spoznal dosti žensk (od 18 do 50+ let starosti), ki so igrale računalniške igre preko spleta (predvsem preko Steam platforme). Je žal dosti neprijetnih ljudi v takem okolju, samo prej ali slej si večina najde nekoga s katerim se razume. Ni enakovredno fizični prisotnosti ljudi v tvoji bližini, samo je živ človek na drugi strani, s katerim lahko preko mikrofona govoriš o lažjih temah in mnogim to pomaga.

 Ja, živčni sistem si lahko opomore, samo traja en čas in moraš vzpostaviti pogoje, da pride do hitrejšega celjenja. Moraš zaužiti hrano, ki zagotovi potrebne gradnike za živčevje in moraš znati najti mir v sebi, da se razbremeniš in omogočiš telesu, da se bolj učinkovito zdravi. Ne vem pa, če je to možno vzporedno z jemanjem psihoaktivnih tablet.
 Sorodnik je po vbrizgu "zdravila" v krvni obtok dobil poškodbo živčevja. Prstov na eni roki skoraj ni mogel uporabljati. Po jemanju posušenega resastega bradovca (Hericium erinaceus) je že po par mesecih lahko premikal prste skoraj normalno in danes je že ozdravel. To je sicer roka, vendar mislim da lepo nakaže zmožnost obnove.

 Kar ti lahko povem je, da tvoj fokus v življenju definira tvoje doživljanje sveta. Ne vem, če si videla film "La Vita e Bella" (življenje je lepo) od Benigni-a. Prikazuje človeka, ki je dajal skozi zelo težke stvari ampak se je odločil osredotočiti na lepe stvari ne glede na okoliščine. Vse preveč ljudi se osredotoči na dobljeno diagnozo duševne motnje in se temu preda. Podobno se preveč ljudi naveže na tablete za reševanje težav. Težave v življenju bodo vedno, ampak vedno si lahko tudi izberemo se osredotočiti na lepe stvari ne glede na to kaj se dogaja. Poleg tega Glasserjeva "Teorija Izbire" in knjiga o transakciji analizi imenovana "Rojeni za zmago" sta mi bili še najbolj všeč od tega kar sem bral. Morda bi pomagali tudi tebi. Če si v stiski z denarjem, ti lahko pošljem po pošti "Rojeni za Zmago", Glasserjevo knjigo pa sem žal že podaril. Piši mi na zasebno sporočilo, če ti pride prav ta knjiga.

 Drugače je meni pomagala enostavna vaja, kjer si vsak dan napišeš 5-10 dobrih stvari, ki so se ti pripetile tisti dan. Ta vaja je namenjena spremembi fokusa na pozitivne stvari. Iz nekoga, ki je "znorel", če je šlo kaj narobe sem postal veliko bolj toleranten in tudi, ko se zgodi "katastrofa" znam ohraniti veliko bolj mirno kri kot sem nekoč, ali se celo nasmejati temu kar se je zgodilo.

 Upam, da ti kaj od napisanega pride prav. Lepo se imej.

Hvala ti Trapez za obširno sporočilo....cenim...trenutno sem v stiski ..jemlejm že štiri leta 100mg Asentew in vmes okoli 25 do 50mg za spat ...mela sem več manjših epizod po mamini smrti 2023...vedno je uspelo nekako solavat tako da sem dala nazaj kventiax...sedaj pa sem bila več ko tri mesece. A 12.5 kventiaxa...čutila sem da sem bolj občutljiva...nakar se zgodi padec...kolegica hospitalizirana jst velik strah .nato dvignem kventiax ..sem boljše ..ampak vmes probam malo znižati..spet poslabša spet dvignem...u glavnem zdj je že več k mesec. .sme imela vmes dobre dni ..že precej dobre ..tudi zadnje štiri dni sem bila veliko boljse...sedaj spet dva dni slabše ..vrtim pa se v krogu ker me je strah da se je to zgodilo.na 100mg Asentre in ne upam dvignit,če mi ne bodo več pomagale ..na smrt me je strah da mi ne pomagajo več ..prosim za kakšno spodbudno besedo...hodim ven,učim,kr nekak jem....ampak kakšne dni sm zelo tesnobna ,kakšne dni je boljše ..

A lahko prosim kakšno spodbudo....a bom še kdaj ok ..a bo asentra prejela ...bo a ne ..pač veliko travmo sm.dozvela....mam pravico zalovt a ne ...čas zase....

Nič ni trajno. Edina stalnica so spremembe.
Življenje ima vzpone in padce (pri vseh ljudeh) ...
Zdravila primejo, rabijo čas ... tudi ti rabiš čas zase ...
To obdobje ni lahko vem.

Panter ja, čustva so zato da jih prečutimo, odčutimo ... moramo bit v stiku z njimi,
če želimo da se predelajo. Ne boj se solza, žalosti ... daj jim prostor ... ok je tako.
Sočuten objem,
 :rozicodam:

Aslan hvala ,ker še vedno odzoves..žalostna sem in strah me je...boga prosim da prime ..berem in menim da je veliko tudi povezano z zalovanjem in vsem kar sem prestala...pa sem mislila ,da sem dobro zfurala in s tem ko sem hodila na Hospic in od jokala sem mislila da sem stvari spucalq...očitno ne...je grozno k se trudis pa očitno za brez veze

Danes dvignem iz 100 Asentre na 150 Asentre....in ne skrbi . Na 100 sem že 4 leta ampak sem imela.krizice vsakič k sm znižala kventiax ..pa sem nekako splezala se kventiaxom,sedaj je pa prehudo .
Ali mislite da je možno da se mi izboljša iz 100 na 150? Me je strah...ali pa se bom morala na 200...potem več nimaš nobenega manevrskega prostora...ali ima kdo tako izkušnjo ..prosim za kakšno mnenje?

Zelo sem žalostna...če bom morala dvigniti na 200mgz potem bom sploh izgubila zaupanje in upanje ...saj do sedaj nikoli nisem potrebovala tega ..ali ima kdo izkušnje ,da je potreboval maksimum pa je potem znižal in je blo ok? Prosim kakšne izkušnje ...?

Dragi moji....mi je hudo in počutim se tako luzer...odpovedala sem potovanje zaradi svojih problemov ..tako vidim da sm res človek z mentalnimi problemi ..tako živet...ne je strah ..do sedaj sem zaupala v zdravila,sedaj nekako izgubljamo to zaupanje..če bom morala menjat ..kam to pripelje...mi je hudo:( ..

Pozdravljeni,

Ali ej kdo imel podobne izkušnje ..zdravim se za anksioznostjo in sedaj jemljem 100mg Asentre in 75 Kventiaxa za spat ..spim sedaj dobro ..že neki časa se zbudim ampak zaspim nazaj ..kr dobro spim ..čez dan pa niham...je boljše pa slabše ..dane sej slabši dan...včeraj me ej celo malo zmanjkalo na kavču in ko sem se zbudila sem bila malo nervozna ..kr nekaj panika...sedaj me skrbi ,če bom višala asentro...to da moramo iz 100 na recimo 150 se mi zdi slab znak in me tko zelo skrbi in žalosti ..ste me že brali in ja vmes nisem imela hudih nihanj...po smrti mame pa ja...nihanja...sntem da so se tudi pojavilamko sem kventiax nizala..in zdaj me je tko strah da bom rabila tko visoko dozo ali celo menjavo ...to bi mi res zamajalo zaupanje in vero v nadaljno življenje ...vmes sem bila na recimo 100 asentre i. 25mg kventiaxa ok,precej stabilna in dejansko sem preživela stvari z mamo na 109 Asentre in 25 kvenitaxa...ali mislite da je upanje zame...kaj če ne najdem prave doze...sicer jem, včeraj sme bila tudi zunaj ,s psom sem na sprehodu in spim...ampak sem tesnobna, nisem toliko sproščena...kakšen dan sicer bolj optimistična kakšen dan manj ..kot danes

Ali ni nikogar ki bi se našel.v moji zgodbi .ni mi jasno da sem pregurala mamino bolezen in smrt nato pa sem bila 3 leta kr ok,sam sem redno nizala in višala kventiax ...no sedaj ko sem bila kar tri mesece na nizki dozi kventiaxa pa padec ...spim zdaj u redu ampak dnevna anska ne matra...stari simptomi ..in sedaj če bi višala asentro me je na smrt strah da je to to ..to pomeni da je konec ..bom za vsak mali shit spet višala...res je da do sedaj so bila poslabšanja večinoma ko sem nizala kventiax...in ej dvig pomagal...zdaj me je pa strah ..če bom na višji dozi pa bo še kr tesnoba...potem je konec ..kdo hoče tako zivet

Zdravo. Ti bom kar tukaj odgovorila. Sama imam kar velikokrat močno anksijoznost. Vsaka stvar me vrže iz tira. Vem,da na vse gledam črno. Takrat sem tudi čisto na tleh. Se mi zdi,da niti cipramil ne pomaga. Tudi nespečnost je takrat še večja kljub loquenu,ki ga že več kot leto jemlje vsak večer. Imam grozne padce. Ko se poberem se pa ok. Črni panter držise in vedi da nas je veliko takih

Zakaj pa ne menjave cipramila?

Naučiti se moramo sami s seboj in svojo psiho Crni panter. Druge nam ni :rozicodam: Vmes nekje vidimo, da je odvisno čemu damo pozornost. In če si boš v support in razumevanje boš rasla in boš imela samozaupanje. Ali pa obratno..

Hvala Nives...vem...ampak jaz obupujem ..hodim na terapijo, več delam stvari k so mi všeč,se trudim in potem imam tole...sfutam najhujšo stvar v lajfu pa se zdj tri leta kasneje ukvarjam s padcem ..in mogočim višanjem Asentre...tko lep plan sem mela in dobo mi je šlo z dieto,plavanje pa smo spet tam...edino kar se nisem začela ej Delos s telesom pa sproščanje i podobno ampak vsi k so tukaj in ko uvajajo ali so na tabletih pravijo da jim takrat nič ne pomaga ..ne vem...se sprašujem kako in kaj ..a je sploh možno tako furat...ker si en želim lajfa k bom skos s temi epizodami ..res pa je da si očitno ne priznam koliko težka je bila izkušnja zadnjih let in smrt mame pa skrb za njo ..in po vsem tem sem nizala kventiax velikokrat ..in je možno da je za živčni sistem enostavno prevec..da so se tem povezano padci,ker pred tem sem na tabletah bila večinoma stabilna....hudo mi je in se počutim da nisem naredila nič in da enostavno ta anksa zmaguje...:/vem da se ponavljam in sem tečna ...ampak
 Sem žalostna ...

Črni panter preokupirana si z mislimi.
Negativnimi ... avtomatskimi ... nezavednimi  ... ciklaš se v tem premlevanju in ponavljanju.
Telo na to odreagira z simptomi ...

ČUSTVA so na vrsti ... čutenje senzacij telesa, čustev, občutkov...
Brez da bežiš pred tem ...

Brez kaj pa če ... in vračanja v stare zgodbe ..
TUKAJ IN ZDAj si ... in če v tem momentu rabiš tableto jo pač rabiš.
Glej naprej življenje - in ne nazaj se skoz vračat ...

 :rozicodam:

Aslan razumem kaj govoriš in imaš prav...ampak meni pomaga če razumem zakaj in kako je prišlo do poslabšanja...hudo mi je ker  do sedaj še. Osem dvigala doze in me je to zamajalo....res pa je da imam težave tudi z vmesnimi nihanji po smrti mame...pa se sprašujem ali.je to možno...da je tako velik stres pprebil 100mg Asentrw....in če bom sedaj rabila več, kako bom ..se s tem ukvarjala , višala ,mižala...do sedaj sem dobro furala...na zdravilih brez nekih nihanj ..kaj pa sedaj? Izgubila sem zaupanje v zdravila ..ali bom rabila vedno več, nova zdravila....kakšno je to življenje?

Panterka, kot ti je Aslan napisala:

ČUSTVA so na vrsti ... čutenje senzacij telesa, čustev, občutkov...
Brez da bežiš pred tem ...

Brez kaj pa če ... in vračanja v stare zgodbe ..
TUKAJ IN ZDAj si ... in če v tem momentu rabiš tableto jo pač rabiš.
Glej naprej življenje - in ne nazaj se skoz vračat ...


Zato je prišlo do poslabšanja. Ko se boš bolj čutila in ne boš več tako zapadala v svoje zgodbe, bo drugače.

Hvala,malo izgubljam upanje ..zdi se mi da je do poslabšanja prišlo tudi kemično ker sem bila tri mesece brez kventiaxa in je počilo....vseeno izgleda na nek način čutim podporo tudi kventiaxa ker dejansko ko ga opustimo malo kasneje čutim dejansko da sem bolj občutljiva. .prav zares

Vas razumem hkrati pa mislim da je pomembno ugotavljati zakaj se je zgodil padec...pač smrt mame ..vem, vsaka gre skozi svoje zadeve ..ampak jaz kot hipohonder ki se boji psihoze in vsega tega je gledal svojo mamo prav v tem...psihozi ..na koncu poskrbel za njo ..ampak boli me ker sem pač nekako sfurala ..prišlo je do kriz..ampak resnično vedno ko sem nizala,spreminjala kventiax. .vseeno mora biti nekaj na tem...? Skrbi me .a bom še kdaj stabilna,popolnoma ..

Odločila sem se...višala bom Asentro ..ker tole res ne gre več ..sedaj se mi ej se tinitus okrepil in sem utrujena.  Ne morem več.  Moje telo ,živcni sistem je utrujen .vem ,zguba sem ker ne zmorem brez višanja ..cel lajf se bom vrtela v tem ..žalostno ..ampak utrujena sem od borbe ..žal ..res upam da višanje pomaga ..na 100mg sem sedaj,pravijo da za ankso to ni veliko ..res upam .

Crni panter overthinking povzroča tesnobo v telesu, vse sorte senzacij, ki se jih pol ustrašiš.
Čisto OK je višat če nisi ok tako kot je sedaj.

Točno tako.
Sproščanje 2x dnevno, počitek, um na off ...
Čas mirovanja, čas da se telo regenerira ...

Brez da se obsojaš sama sebe, brez da se počutiš nemočna in nesposobna.
 :rozicodam:

Žalostno je edino kadar obupaš nad "vrtenjem"... oziroma ko se predaš.
Moj recept... ko se zjutraj zbudim si rečem: "Dejmo dons pregurat pol bom pa jutr vidu kva bo!"
In zanimivo... včasih sem pozitivno presenečen ko pride jutri.  :kiselnasmeh: ;D

P.S. Sam sem že 15 let na "drogah" od tega zadnjih 7 let na kombinaciji treh... ampak VRTIM se pa še vedno in polovico vrtečega se časa celo uživam (v tem).  8)

Danes sem drugič vzela dodatnih 25mg Asentre....je možno da je anksa večja trenutno? Je to normalno pri višanju? Sem mislila da ne bom nič čutila ko visam...Nives ti si napisala da ni bilo nekih težav? Prosim za izkusnje

Ja, pri anksioznih je pogosto ob višanju malo več anxe.
Simpatični živčni sistem je bolj aktiviran ...
Zlato pravilo = višaš postopoma

Nekih velikih stranskih učinkov ne sme biti, če si višala za četrtinko tablete.
Če si vzela pol tablete več boš že malo bolj čutila.
Vsekakor pa bo to IZZVENELO v nekem doglednem času in sedaj vzameš v zakup to fazo.

Hvala Aslan...sej prov nekej stranskih nikoli nisem imela...je pa vedno mal povišana anksa se mi zdi ..tesnoba.  Mah naporno je on upam da bo nekoč bolje...hvala  :rozicodam:

Ojla

Jaz nisem imela težav. Je pa tole anksa pač in bo malo počakati da izzveni.

Vse dobro in čimprei :rozicodam:

Hvala...ja zdi se mi da sem se malo.bolj anksiozna..strahovi da ne bo pomagalo...ampak sem dvignila za 25mg...tri dni ..absolutno premalo se verjetno .

Pozdravlljeni,

evo cetrti dan na 25 mg vec....danes zjutraj malo vec tesnobe ampak je nekako šlo...sem šla na jogo,..se trudim in družim..hudo je boj proti vecerku k me napadejo težke misli, obup...takrt morm pregurat....dejstvo je da kot sem že napisala se bila tri mesece na 12.5 kventiaxa in postopoma sem cutila da nisem bila citso sproscena...me je nekaj tišalo...pa sem mislila, ok december, prazniki...ampak ocitno ni bilo to to? me je vrglo...se hopsitalizacija frendice je bil po moje triger in nato panika...poskusala sem resit s kventiaxom kot vedno do sedaj...ampak uspelo mi je spravit do te mere da spim....6 ur na noc....6,7..kar mi je ok...zdj tudi se ne zbujam veliko vmes...mi je začelo spet zvoniti v usesu in panika in ssem spet tukaj...anksa me je probavala z vsemi simptomi pa sm jih zgurala...na koncu pa spet tinitus in sem tukej....sedaj se trudim in predvsem dopovedat da je anksa...ker do sedaj mi je se vedno zvenel v usesih kdaj ampak bi se mogla dejansk osredotocit da slisim...drugace nisem niti pomislila...baje se mozgani naucijo ignorirajo...zanimivo je da imam vedno problee z usesi....kaj bom slislaa....mislim da je to vezano na to k je occe bil v bolnici in smo novice dobival po teleonu...kot 16 letnica sem takrat z usesi prekritimi z rokami sla v sobo in si jih zatiskala da ne bi slisala kako bo mami zajokala...ker ce bi zajokala bbi vedla da je umrl..octino je to to...ampak to mi zdaj ne pomaga veliko....zdaj me na smrt skrbi..sem na 100 asentre...res je da sem dozivela verjetno najvecji szres v mojem lajfu tole z mojo mami....sama bolezen parkisnona potem pa se grozljivka s sistemom, kjer za obolele in ostarele ni ravno bllagodejno...tako da se tolazim da ce morem dvignit dozo kdaj ce ne zdaj ko sem imela najbolj stresno do sedaj...ampak potem pa na forumu berem kako ljudem nekajo tableti delat in me na smrt skrbi da im asentra ne pomaga...do sedaj sem v bistvu 3krat spet uvajala po enem mesecu in je vedno prijelo....sedaj me skrbi...pa vem da mi noben ne more pomagat,...boj me skrbi to ker potem bi se zaupanje da tableti lahko poagajo zgubila,,,kaj pa potwem? sam se mi da pomagat kajne,,,,tudi zvenenje bo utihnilo ko bo anksa pomirjena? ker se potem ne sekirm toliko?

Vse se ti bo uredilo Panterka. Še vedno se ti je :rozicodam:

drži se panterka, jaz sem tudi nekaj podobnega dala čez... že to da spiš je ogromno vredno.. verjemi mi

 :rozicodam:

Hvala Tackica...kako si ti? Se veliko spomnim nate...♥️

Pozdravljeni po malo daljšem času  :) Upam, da ste vredu. Crni panter le pogumno naprej. Strinjam se z Yme "Žalostno je edino kadar obupaš nad "vrtenjem"... oziroma ko se predaš."- > dajmo se imet bolj radi. Če bi imeli šlitnico ali neko drugo bolezen ne bi overthinkali, ampak bi si pomagali. Jaz se včasih opomnim, da hvalabogu da imam zdravstvo in zdravila, ki nam lahko pomagajo. Če nam bo ratalo brez bomo, če ne pa pač ne. Nismo zaradi tega zgudbe, tako kot teta ki jemlje tablete za ščitnico ni. Jaz sem bila 7 let na tabletih, višala, nižala itd. Zdaj sem dobra 3 let brez pa me še vedno kdaj rukne (tudi zdajle malo :kiselnasmeh:). A bom do konca življenje lahko brez ali ne, nevem.. ampak bomo videli in si dopuščam tudi to možnost. Želim nam/vam čim več poguma.

:oki: :obj3:

Danes sem žalostna ...nekako sem vedno zaupala v tablete da ne varujejo pred hudim...sedaj sem na 100mg Asentrw bila ampak ja...sem čutila tri leta da sme imela več stisk...pa se sprašujem .verjetno vsa grozljivka z mamo in  izguba mame ..jaz sem navajena stisniti...zdržati,potrpeti....mogoče sem v vsem tem času z mamo trpela bolj kot sme mislila....res sem čutila vse ...jokala na ves glas....komaj funkcionirala.....in ja....bila v negotovosti 2 meseca ...ali menite da ej to razlog za poslabsanje ..sedaj sem 14 dni dodala 25mg Asentre...baje je to zelo malo ...pa imam kake dni boljše kake pa spet slabe ..in me ej na smrt strah da ne bo več pomagala....če padem v to da bom mogla.menjat bom pa sploh izgubila zaupanje v tablete ..in bom samo čakala da se zrušim...mi ej tako hudo...kako bom tako živela...pa se trudim....vsak dan dosti hodim, naredim strani tudi po stanovanju....učim...ampak ja..me je strah...mogoče si tko samo slabsam ankso k se izpostavljam....ne vem...:( oh da bi vsaj prijelo vsaj 150 če drugega ne in da bom funkcionirala...:( ni ki jasno ..mogoče res ne bi smela kventiaxa takoj ukinjat...po mamini meri sem že ukinjala ...sicer samo 25mg ampak ja ..a je možno da je taka sprememba povzročila destabilizacijo...:(

Prosim a ima kod izkušnjo z višanjem Asentre iz 100 sem zdaj na 125...14 dni ..nisem se dobro ..mogoče pijačo boljše napak se vedno tesnoba ..me je strah da ne bo prijelo....a je boljše če grem na 150mg...kot vem 25mg Asentre velja skoraj za nic

Preberi še enkrat, kaj ti je Aslan napisala Panterka.. :obj3: Fajtaš z mislimi... na misli imaš vpliv.