FORUM Nebojse.si

Anksiozne motnje => Za nove na Forumu => Temo je začel: Jure na ponedeljek, 03. avgust 2015 ura: 23:14



Naslov: Moje življenje
Sporočilo napisal: Jure na ponedeljek, 03. avgust 2015 ura: 23:14
Pozdravljeni!

Po posvetovanju s svojim psihiatrom sem se odlocil, da tukaj napisem nekaj o meni in moji zgodbi.

Sem student kemije tik pred diplomo, star pa sem 25 let. Ze priblizno 2 leti se mi dogajajo stvari, ki si jih stezka razlagam. Vse skupaj se je zacelo oktobra 2013 s srednje mocnim udarcem v glavo v predavalnici v okno. Tisti trenutek me je zelo zaskrbelo, saj me je mocno zacela boleti glava in postalo mi je slabo. Po pocitku doma, je ta obcutek izginil. Nato je bilo 2 tedna v redu, potem pa se mi je stvar zopet ponovila in od takrat ni minila. Traja namrec se danes. Konstantno (ne preneha niti za minuto) cutim nekaksno napetost v glavi oz. pritisk. Kot bi imel zavezan nekaksen trak okoli glave. Saj obcutek je mozno ignorirati, kadar sem zaposlen z neko drugo zadevo. Ko pa se ponovno zavem, da me spremlja tak obcutek, pa potem razmisljam samo o tem. Poleg tega me spremlja blaga do srednja bolecina v usesih (tudi pokanje) in seveda obcasni glavoboli, kar samo se poslabsa zadevo. Vcasih se mi pojavi tudi rahla omoticnost, ne pa taka, da bi padel skupaj (v zivljenju se k sreci se nisem onesvestil). Vse se po glavi nekako seli iz senc proti usesom. Kadar imam tako situacijo, je ignorirati zelo tezko. Opazil sem tudi, da je zjutraj, ko se zbudim, slabse, proti veceru pa se stanje izboljsa. Prav zaradi tega misli psihiater, da je vzrok dusevne narave. Mogoce se kaj z mano zgodi cez noc. Zjutraj se venomer zbujam utrujen in ce ne spim vsaj 8 ur, me popolnoma sesuje.

Opazil sem tudi, da ko sem v dnevni sobi ali recimo na morju, dosti lazje shajam. Torej takrat ko nisem v svoji sobi. Zacel sem se sprasevati ali je kriva moja soba (slab zrak, prah, morda kaka plesen za omaro). Vendar mislim, da je samo placebo. Pomislil sem, da bi lahko bile vremenske spremembe. Dosti boljse se namrec pocutim, ko je zunaj toplo. Pozimi je najslabse ali ob dezevnem vremenu. Pa seveda ob nagli vremenski spremembi. Prav zaradi tega sem se odlocil, da bom cez 1 leto odsel na erazmus izmenjavo v spanijo in videl, ce je kriva klima. Tako velik vpliv ima trenutno to na moje zivljenje.

Po udarcu v glavo in povratku neprijetnega obcutka, sem seveda odhitel k osebni zdravnici, ki me je napotila na travmatologijo, kjer so ugotovili, da je z glavo use v redu. Torej ni bil kriv udarec v glavo. Nato me je poslala k otorinolaringologinji, da bi videli ali imam slucajno vnete sinuse. Tam so ugotovili, da imam kronicni rinitis (to ima veliko ljudi) in rahlo deviacijo nosnega pretina v desno. Obnosna votlina in sinusi pa niso bili vneti. Nato sem se narocil k psihiatru za studente. Tam so mi ugotovili milo obliko depresije in anksioznost. Psihiater tudi pravi, da je skoraj verjetno moje stanje posledica nenehnega stresnega zivljenja zadnjih treh let.

Naj torej povem, da sem bil zadne tri leta nenehno pod stresom. Na prvo fakulteto sem bil vpisan 2 leti, nato sem 1 leto pavziral, fakultete pa nisem zakljucil. To me je takrat zelo vrglo iz tira, saj je pomenilo le dvoje. Ali se vpisem na kemijo in studij zakljucim ali pa grem v sluzbo (v sluzbo sicer delno hodim, pomagam mami pri delu v trafiki). Prvi letnik sem na kemiji sicer naredil, vendar pa sem na koncu, ko sem imel se 3 izpite v zadnjih rokih, dozivel napad stresa kot nikoli poprej. Naj tu povem se, da se je stanje v glavi zacelo le 1 mesec po tej izkusnji. Drugi letnik sem nato lazje zdelal kot prvega, sedaj pa pisem ze diplomo. Vse se bo srecno izteklo in sedaj vem, da je bil stres odvec. Vendar po toci zvoniti je prepozno.
Nad zivljenjem se drugace ne morem pritozevati. S punco in starsi se zelo dobro razumem, imam prijatelje, katerim se lahko zaupam, koncno bom diplomiral, kar sem si zmeraj zelo zelel (eden od mojih zivljenskih ciljev). Vendar nisem 100% srecen in se bojim, da nikoli ne bom. Razen ce se dokoncno sprijaznem in si dopovem, da je fizicno z mano use v redu. To je tezko. Psihiater tudi pravi, da obstaja verjetnost, da moje stanje ne bo nikoli minilo. Kako naj potem zivim tako? Uspelo mi je zadnji 2 leti, vendar sta bili zelo naporni in polni odrekanj. Vrtim se kot v nekaksnem krogu. Nesrecen sem zaradi problemov z glavo in probleme z glavo imam lahko zaradi tega ker sem nesrecen.

Zelim najti vzrok mojemu stanju in ga odpraviti, ker vem, da je to mogoce. Zato se obracam tu na vas in na ta forum z upanjem, da mi lahko kdorkoli kakorkoli pomaga pri tem oz. da najdem nekoga s podobnim ali enakim stanjem.

Vnaprej se zahvaljujem tistim, ki si bodo vzeli nekaj casa, da preberejo moj prispevek.

Jure


Naslov: Odg: Moje življenje
Sporočilo napisal: Jure na četrtek, 06. avgust 2015 ura: 20:08
Pozabil sem omeniti panični napad, ki sem ga doživel pol leta nazaj. Spomnil sem se, ker sem danes 2 uri nazaj doživel spet nekaj podobnega, vendar v manjši meri. V pol leta od takrat sem doživel približno 5 manjših napadov. Naj omenim, da je to zelo zoprna zadeva, vendar, ker sem danes vedil kako se soočiti s tem, je minil brez večjih zapletov.

Ko sem prvič to doživel, sem najprej dobil občutek nezemeljskosti, torej občutka, kot da nisem v svojem telesu. Tega sem se ustrašil in stvar je šla samo na slabše. Začel sem čutiti močne mravljince v nogah in tesnobo v prsnem košu. Srce mi je začelo močno razbijati, začel sem hiperventilirati. Mislim sem, da mi bo glavo razneslo. Sliši se smešno, vendar zdelo se mi je kot da bom umrl. Imel sem zelo povišan krvni pritisk (izmeril sem si ga v avtu), ko so me starši pobrali pred fakulteto in peljali na urgenco. Tam so seveda ugotovili, da z mano ni nič narobe. Jaz sem se seveda takrat ustrašil primarno zaradi zgoraj naštetih simptomov (pritisk v glavi, omotičnost, občasni glavoboli, ...).

Rešitev za vsakega, ki take napade doživlja, je samo, da se umiri in da globoko diha in da si dopove, da z njim ni nič narobe in da bo tako stanje minilo. To meni pomaga. Je pa zoprno, če se ti kaj takega zgodi v službi, kjer delaš z ljudmi. K sreči danes, tiste pol ure nisem imel opravka več z nobenim.