FORUM Nebojse.si

Hey,

Spet sm se odločil da malo pišem. Ne počutim se dobro že od novega leta. Sicer ni ful hudo, ni pa ok. Obseden sm z lokalom pod nami in vsakič, ko dajo malo bolj naglas radio me zagtabi tesnoba in ves čas hodim preverjat koliko imajo naglas. Preverjanje je zgleda kompulzija, ki pa me drži v začaranem krogu. Ves čas imam tudi zdravstvene skrbi za svoje bližnje, nekakšna pretirana hipohondrija. Ko sem govoril z dernobškovo mi je predlagala da bi dvognil zoloft za 25mg, pa sm takrat rekel da zaenkrat še nebi. Zdaj je pa na dopustu, pa razmišljaž, da bi kar sam dvignil, ker res nisem ok. Mogoče bi bseeno poklical in vprašal kakšno drugo udravnico, ker ona pride šele avgusta. Eh ja tale okm in anksioznpst je pa res trdovratna.

Onix, hei!

ma pa dvigni to zdravilo, kot ti je svetovala Dernovškova. ja, res je, sedaj je na dopustu. ampak saj ima nadomeščanje.

pokliči v sprejemno in se naroči pri tistem, ki nadomešča: 01/4750-670.

jaz sem pa zdaj pri dr. Rothovi tudi na polikliniki, ker je šel moj psihiater v pokoj. moja psihiatrinja bo pa avgusta na dopustu, ampak glede na to, da imamo septembra rok, sem naslednjič naročena šele v novembru, za recept pa baje lahko pokličem ali ga naročim prek maila.

vsi smo bili prepričani, da si zdaj ok, ker nisi nič pisal. ampak ta forum je zato tu, da dobiš vso potrebno oporo, ki jo rabiš in da res veš, da nisi sam v trpljenju te vrste. kar pridi še in pojamraj, ko bo težko.

maja

Hvala Maja! Ja mogoče bom kar dr. Rothovo poklical, ker se ona pomoje tudi dobro spozna na te zadeve.

Onix želim ti da so tegobe okm-ja čim manjše.
 :rozicodam:

Hvala Aslan!

Danes sem klical dr. Rothovo in zvišal za 25mg Zoloft. Upam, da bo učinek, sedaj sem na 450mg, gre se pa lahko do 500mg.

Še zdaj sm bol kot en zombi. Ves čas premlevam te obsesije od lokala in od zdravja. Mogoče zdaj po dvigu, da je še malo bolj intenzivno. Komaj čakam, da bom imel kontrolo, ki pa je žal šele 21.ga avgusta :/.

Onix, ne vem, kaj je v teh dneh, ampak tudi jaz nisem najboljše. ampak saj bo minilo. drži se in javi se še kaj.

maja

Onix, drži se. Premagal boš tudi tole!
Maja, tudi tebi želim vse dobro!

himiko, hvala. zdajle se znajo te dni tovrstni simptomi in skrbi (tudi sama imam nekatere) nekoliko ojačati tja do četrtka, ko je mlaj. Zdržite.

maja

Res so zelo tesnobni dnevi.Sem mislila,da samo mene matra,pa vidim,da nisem edina.Bo treba zdržat.

Jaz sem čist na dnu. Nesposobna.

Ali ste na zdravilih in razpoloženje kljub temu niha!

Vsekakor lahko razpoloženje niha tudi kadar smo na zdravilih...,
lahko pride do stresa ali do kakšne preobremenjenosti, sprememba vremena,
sploh pa tale vročina ni nič kaj prijazna do nas, ki imamo psihične težave... :kiselnasmeh:

 :rozicodam:

Jaz jemljem AD 8 mesecev, pa mi tako zelo niha. Par dni sem OK, potem se pa sesujem. Včasih je takšnih dni manj, včasih več. Psihiatrinja pravi, da če AD ne bi delovale, dobrih dni sploh ne bi bilo. Ob dobrih dnevih bi gore premikala, ob slabih pa samo jokam in ni nič od mene.

Sam sm na res visoki dozi Zolofta in še vedno doživljam padce. Ampak je pa res da so zdaj manj pogosti in bolj blagi kot prej. Tale zadnji je še najmanj močen. Je pa vseeno nadležno. Ta gostilna me matra in ne morem spraviti ven iz glave. Se pa silim udaj, da ne preverjam in sprašujem bližnje, če se jim zdi naglas. No ka če nebi bilo to, bi bilo pa kaj drugega, ko sem bolj slab že najdem probleme.

Vem da se ponavljam kot stara plata, ampak tole z gostilno me še zmerej matra. Spet sm začel več preverjati (hodim mimo gostilniške terase) in če je kdaj čist malo bolj naglas, kot pa potiho se mojim možganom kr sfuzla. Zagrabi me nek obup in strah, da bo skos naglas in da ne bom mel miru. Okno v sobi mam skos zaprto, kar je tudi kompulzija (izogibanje), da nebi slučajno kaj slišal iz lokala in bi me spet vrglo. Tole je očitno še ena mojih trdovratnih obsesij, ki pa traja že kar nekaj časa. Kregat se tud ne morm it zarad mojga okmja, folk tega pač ne zastopi in bi me sam čudno gledal. Začel se je pa vse skupaj za prekleti veseli december, ko so mel dol žurke in me je čist zdrmalo. A se bom sploh kdaj rešil tega dreka?

ko dobiš možnost se odseli. ratmisli o študentskem domu, če boš redno vpisal faks.

maja

Hey Maja,

Am ja sj ne bi bilo slabo če bi se odselil. Ampak dejansko 90% si sam v glavi naredim probleme. Zato nevem, če bi se uklonil OKMju in pobegnil, ker če nebi imel OKMja na to temo gostilna sploh ni nekaj posebno moteča, razen okoli decembra ko je kakšna žurka. Problem so te moje kompulzije in delanje iz muhe slona. Drugače pa ja, enkrat se bomo verjetno res odselili, ampak je treba najti kupca. Stanovanje je novo, lepo, lep objekt, super lokacija, samo gostilna kazi življenje tukaj.

Ojla Onix,

težko je reči, kako bi bilo, če bi se odselili. Po moje kar pravilno sklepaš, da bi se v novem okolju pojavila kakšna nova obsesivna misel. Kaj ti lahko svetujem? Verjetno tisto, kar veš že sam. Da se ne smeš ukloniti obsesivnim mislim in še manj kompulzijam in si zaradi tega zakomplicirati življenje, v bistvu se ne smeš boriti proti njim, pač pa "plavati" z njimi.
V knjigi, ki sem jo že večkrat citirala ( Kako ohraniti zdrave živce, dr. C. Weekes) avtorica svetuje, da se z obsesivnimi mislimi in kompulzijami uspešno "spopademo" na naslednji način:
- jih sprejmemo in se ne silimo, da bi nanje pozabili
- nehajmo se boriti proti njim
- skušamo na obsesijo pogledati z drugega zornega kota in
- pustimo času čas

Kako torej ravnati v tvojem primeru? Zavedaš se, da imaš obsesivno misel / kompulzijo, to je v tvojem primeru hrup / zapiranje oken in hoja mimo terase. Torej - misel je tu, dovoli ji, da je, pravzaprav več - ne obremenjuj se, ker je tu, pač pa živi normalno, kot da jo ni. Delaj, glej tv, pojdi na sprehod in se ne oziraj, kaj pravi okm. Naj bo misel tu - pa kaj če je malo hrupa (sam praviš, da ga ni preveč razen občasno), še vedno sem živ, "dovoli si", da ti na trenutke kakšna glasba celo prija, odpri okno in poskušaj zadihati zrak, videti drevesa ali gore (kar ti pač razgled dovoli), kljub temu, da v ozadju slišiš hrup in ne sili se, da hrupa ne bi slišal, pač pa da poskušaj živeti z njim.

Upam, da ti rata...

Hvala melita!

Ja res je, moral bi začeti pravilno se soočati s temi mislimi, ampak je težko. Ko nisi v najboljši koži in ti to skos po glavi hodi je kar problem se pripravit do tega, da bi preusmerjal misli. Včeraj je bila ena košarka in so imeli do 11h zvečer naglas TV prek zvočnikov in sm dons spet zanič zarad tega. Ni blo sicer nič posebnega ampak je bilo dovolj, da me je spet znerviralo. Nevem, verjetno bom poklical dr. Dernovškovo, da jo mal prašam kako to, da se mi OKM spet pojavlja in če se da kaj narest.

Nisem in nisem ok. Na trenutke se počutim res slabo. Prav občutek mam, da bom skos premleval samo od gostilne. Včeraj so se zvečer spet slišali neki basi in nevem, če je blo iz gostilne a je kdo v hiši mel muzko, ampak me je spet vrglo. Obsesija je kar velika, sm klical Dernovškovo pa je ne dobim, ugleda danes ne sprejema klicev.

joj Onix kako te razumem...

ko pride uni naš sosed, ki dela hrup, ...in sploh, če oz. ko ga začne delat...hrup... jaz čist "zmrznem", kar na jok mi gre, nič ne morem se lotit delat, sam gruntam kaj bo, kaj, če ne bo nehal, kaj, če bo še bolj grozno ..in tko..

ma po moje ni obsesija, samo preveč občutljivi smo, pač, po vsem kar smo že prestali...
ljudje, ki imajo dobre živce, kaj vem...potrpijo (saj všeč jim sigurno ni) in se ne toliko sekirajo...

jaz se, če je res prehudo, odstranim...grem h mami, po trgovinah,...nekam pač grem...pa magari 2, 3 dni ...dokler se ne umiri stanje... čeprav...to ni rešitev, tako bežanje  :( 

Hey Kristy,

Pri meni je tako, da mam ful kompulzivnih vedenj do te misli. Predvsem konstantno preverjanje. Tud sam bi se za nekaj časa lahko preselil k stari mami ampak nevem, mam občutek, da bi potem pustil anksi in okmju, da doseže kar ima namen in to je da se umaknem od strahov, ki so zelo pretirani. Bom drug teden probal govorit z dr. Dernovškovo, danes se klical vsaj 10krat pa se niso javljali v tajništvu. Eh ja, je pa res vedno kaj kar me mori in uničuje.

oh , Onix ,tudi jaz te popolnoma razumem, moja diagnoza je anksioznost in hipohondrija in ko govoris o preveranju tocno vem kako ti je...jst sem vsake deset minut preverjala svoje simptome ( od znamenj po telesu, do raznih bolecin, do tega a mi zateka noga) ,ma sploh nocem pomislit. Res je tezko ampak nekak dvomim, da se bom tega kdaj znebila...zdaj ne pijem zdravil, pa se mi spet malo zacenja...obsedena sen s svojo telesno drzo in se non stop hodim preverjat, kako se drzim, sem se puklasta...pa bi clovek rekel, no sej fino, da si pozorna na svoje telo in tako, ampak v taki meri kot to delamo mi je utrujajoce in predvsem ne vem, ce koristno... zelim ti povedat ,da meni pomaga da se sedaj zavedam kaj delam...da gre za obsesijo..pa je res tezko in danes sem spet malo zalostna,ker imam obcutek da nikoli ne bom znala normalno zivet ...ampak zdj delujem k odvisnik na zdravljenju (no sej ne vem kako je pri drogi ,ampak mislim da je to preverjanje nasa droga)..upiram se...ne grem preverit...pa ratam zivcna pa zoprna ampak delam drugo stvar, grem ven..vcas rata vcas ne, ampak jst mislm ,da je ze zavedanje veliko...poskusi se ustaviti....ko te bo imelo da preveris, si reci ne grem...pac muska je...minilo bo...zabavajo se, jst bom pa zdj gledal tv, telovadu, karkoli...vem da je to neizmerno tezko in ne rata vedno ampak poskusi...pocasi, male zmage pomenijo veliko...
cudni so nasi umi...uhhh,...
drzi se , spet bos boljse..kmalu..vedno je boljse..drzim pesti,da cimprej  :rozicodam:

Hvala črni panter. Ja res je izjemno težko, meni je čudno, da sem na zelo veliki dozi zdravil in še vedno takole padem. Moram govoriti z zdravnico.

Te razumem...ampak jst  to gledam tako...zdravila nam malo oblazijo, lazje zdrzimo ne vem pa ce res pozdravijo...jst sm mnenja ,da se je najboljse naucit, kaksnih nacinov, tehnik kako si olajsat ta obdobja....je pa res tezko in tudi sama imam vcasih trenutke k res ne vem vec kako naprej ampak grem...
vsekakor ti zelim, kar se da hitro olajsanje in mir v dusi...

Hvala! Ja res je, včasih se zdi vse tako brezupno, ampak se vedno najde pot vn.

To je najbrž še en dokaz, da tablete ne delajo čudežev.
Sploh je pa vse življenje ena sama borba.
Ampak ti si preizkušen bojevnik. Verujem vate. :rozicodam:


                         Poni

Poni, zelo lepo si napisal. :clap: Onix tudi jaz verjamem vate...nisem veliko pisala na ta forum sem ga pa veliko prebirala...sem brala tudi tvojo zgodbo in veliko tvojih prispevkov in se vidi kako mocen si in kako ogromno si se naucil o sebi in svojih problemih. Zato vem, da bos dobro!  :oki:

Spet sm slabše, na srečo imam čez en teden termin pri dernovškovi... Nevem zakaj mi toliko niha.

Onix,

pomisli malo, kaj se je dogajalo zadnje dni, kaj ti ni ustrezalo, kje si se preveč naprezal ali zatajil...In poskusi sprejeti slabše razpoloženje kot nekaj, kar bo minilo. Vem, kako zelo je to težko, vendar si ti edini, ki moraš v sebi ustvariti distanco do stvari, ki te mučijo, pa tudi ta nihanja razpoloženja ne jemlji preveč tragično.

Dobro je, da imaš dohtarco drugi teden, misel na pogovor z njo, ki ji zaupaš, ti bo pomagala skozi te dni. Mogoče si tudi malce pribeleži, kaj bi se rad pogovoril z njo, pa svoje misli si zapiši in preberi... včasih pomagajo takšni zapisi, da nam je lažje.

Sicer mislim, da so to malo težji dnevi, tudi sama sem bila v začetku tedna kar nekaj tesnobna, pa še kdo drug mi je zaupal, da se slabše počuti.

Držim pesti, da se tvoje počutje stabilizira.

Hvala melita! Ja pri meni je tko, da včasih kar mal zaniha in takrat sm bolj dovzeten za misli in tesnobo. Mogoče je zdele še mal bližanje teh praznikov, takrat sm zmeraj slabše. Spet mam neke obsesije glede zdravja in lažne spomine. Nevem morm se mal pogovorit z zdravnoco. Mogoče kakšna prilagoditev zdravil nebi škodovala.

Onix, kaj pa če bi k medikamentozni terapiji dodal še delo na sebi v obliki psihoterapije?

Problem je, da nimam denarja in je drago kot hudič. Pa še z mikroskopom moraš iskati terapevta, ki se spozna na OKM...

Hey,

Evo malo vam spet pišem. Imam problem in sicer da se moj OKM vrti okoli zdravja mojih bližnjih. Mama ima astmo in že celo zimo nekaj kašlja in je na čase brez glasu. Bila je pri zdravnici, ona ji je poslušala pljuča in rekla da so vredu in da ni videti nič posebnega. No meni se pa v glavi ves čas vrti, da mora biti nekaj resnega, ker se čisto do konca ne porihta. Sm pa bral, da je kašelj eden simptomov astme in da je to normalno. Ima tudi preglede vsako leto pri pulmologinji in me zdaj izjemno skrbi, da ne bodo kaj odkrili. Že lani sem imel velik strah, da ima raka ali KOPB. Astmo zdravi že več let in vedno je na pregledu OK. Ok, toliko o tem. Zdaj pa še en drug problem. V gostilni je nov lastnik pod nami in moram rečt da je zelo vredu in sm zadovoljen. Ampak včeraj je pa namesto, da bi zaprl do 11h zaprl ob polnoči in zdaj me skrbi, da bo spet slabo in bo šlo po starih poteh prejšnjih lastnikov. Evo samo jamranje me je...

Pozdravljen Onix,

Prisel sem malo na forum po dolgem casu, pogledat kaj se kaj dogaja in kako se drzijo sotrpini. Kaj ti naj recem? Zal je tako s to OKM. Prav tako kot ti, imam tudi jaz vedno neke skrbi o raznoraznih stvareh. Tudi mene daje skrb za druzino. Oce je v invalidski od letos in me prav tako skrbi zanj. Kot ze ves, sem imel tezave s strahom pred sizofrenijo, psihozo, bipolarno,...Zdaj me prav to skrbi zanj, da bo postal od dolgocasja psihoticen. Tako, da razumem tvoje tegobe. To pa je vse kar ti lahko nudim, empatijo. Vem, kako ti je. Drzi se, ker bolje nebo nikoli :D moramo ziveti s tem in najti zadovoljstvo v majhin stvareh ter trenutkih zatisja, kar pa je tezje udejaniti, kot pa reci. Tudi cas ni na nasi strani, saj je zima in zima se mi zdi da vse skupaj potencira. Pocasi bo spomlad in bo boljse :D. Lepo bodi, bom se se kaj javil.

Hey Fun :)

Ja je res zoprno tole, sploh ne morem nič delat da nebi skos vse skupaj premleval. Čez kakšen mesec ima redni pregled za astmo in me izjemno skrbi, da bo kaj narobe. Do zdaj je bilo vedno vredu, ima pa pregled enkrat na leto. Ko bo to mimo mi bo veliko lažje. Nevem, OKM bedno najde način, kako me vrteti v krogu. Jutri imam kontrolo na polikliniki, upam da mi bo pogovor pomagal, mogoče še kakšna prilagoditev zdravil...

Pokliči še sem čez dan in oddaj prošnjo za tale tvoj okm, da izzveni:

Družine Marijinega in Jezusovega Srca       031 85 44 46

"To bo milostni kraj, kraj ozdravljanja dušnih bolezni in ran. Kdor se bo na tem kraju z vero zatekel v moje in Sinovo Srce, bo ozdravljen in deležen miru, ki ga lahko dajo samo nebesa." (3) 10.2.1990

več na www.kurescek.org

Onix,

žal mi je, da ti okm spet nagaja. Verjemi, da bo z mamo ok. Kašelj, prehladi, težko dihanje ...se zna vleči celo zimo, vse do takrat, ko nas sonce pošteno ogreje.

Sicer pa tudi sama opažam, da so ti dnevi nekako zateženi in me tudi moj okm ne pušča povsem v miru. No ja, verjeti moramo, da bomo zmogli, da so težji dnevi postanek na naši poti.

Hey, bil sem pri Dernovškovi. Probala bova eno novo metodo in sicer ukinila bova risperdal in uvedla samo polovičko abilifaya 2krat na teden, to je novost in upam, da bo delovalo. Včeraj je bila spodaj spet žurka, odločili smo se da bomo prodajali stanovanje, ker je zame tale gostilna res stres. Melita in Maja hvala. Melita, a potem misliš, da je to navadno, da je že celo zimo nekaj prehlajena in da verjetno ni to rak ali kaj hudega? Hvala še enkrat!

antipsihotika, ki ju omenjaš, sem oba sprobala. meni pri mojih težavah abulify ni pomagal, nisem spala in v tednu dni sem bila čisto brez orientacije v času. vem pa, da enim pomaga.

Pri meni bo doza čisto majhna in je namenjena predvsem OKM simptomatiki. Upam, da mi bo pomagalo, bomo videli. Tele obsesije od zdravja so res kar težke za prenašat, zdijo se resnične in jih je težko ignorirat.

Onix,

Vse naše obsesije se zdijo resnične in nobena se ne prenaša prav z lahkoto. Tako je pač, naučiti se moramo živeti z dvomom in skrbmi, ker očitno brez tega ne znamo in zmoremo. Tudi sama se veliko ukvarjam z lastnimi problemi z zdravjem, skoraj vedno sem v kakšni dilemi, ker me boli enkrat tu, enkrat tam...in nekaj težav mi ne da miru že nekaj let. Glej, če je mama bila pri zdravnici in ji je ta rekla, da ni nič posebnega, potem poskusi to sprejeti tudi ti. Vem, da je lažje reči, kot narediti. Po drugi strani pa praviš, da ima mama redne letne preglede glede astme. Tudi to je dobro zagotovilo, da je njena bolezen pod kontrolo.
Sama sicer z astmo nimam izkušenj, za prehlade pa vem, da znajo trajati in trajati. Včasih je dovolj, da v majčki v kateri smo v toplem stanovanju, odnesemo smeti na balkon ali obesimo kakšno cunjo.
Verjamam, da se bo mamim prehlad pomiril in bo tudi tebi lažje.

Melita res hvala! :rozicodam:

Danes sem bolj slabo, vzel sem Apaurin in pol dneva prespal. Ves čas me mori to od maminega zdravja in od gostilne spodaj, kdaj bo spet kakšna zabava in šunder. Delamo na tem, da se bomo selili, upam da uspe. Z novo terapijo še nisem začel, ker nisem prepričan, če mi je rekla da torendo kar upustim in menjam z abilify, ali jem oboje. Moram jo prašat še enkrat.

Držim pesti zate Onix..upam da bo nova terapija uspešna in bo tvoje počutje boljše.

Drugače pa naj omenim, da sem bral nekaj časa nazaj, da naj bi znanstveniki raziskovali novo zdravilo za anksiozne motnje, ki bazira na nekih izvlečkih iz marihuane. Baje, da so rezultati pozitivni.