FORUM Nebojse.si

Spoštovani!
Danes sem odkril ta forum in čeprav sem že v srebrnih letih, me (verjetno ponovno!) je hudo zvilo. Sem visoko izobražen, delam v računalniškem podjetju - čeprav bi v normalnih letih bil že zrel za v penzijo in mi ničesar ne manjka. Imam ljubečo partnerico (sicer se predstavljava kot mož in žena), ki razume zadeve, odraslega sina, ki mi je v vzgled, hodim po svetu in 99% Slovencev bi si vse prste obliznilo za tako življenje... but.

Vedno je ampak. Jaz temu pravim: "Lastna glava je največji sovražnik!". Imam dobro družinsko tradicijo "shizofrenij" tudi zlorab alkohola, ki sem jim podvržen tudi sam in sploh...

Že leta sem imel občasne težave s ponavljajočimi se driskami, ki so bile - tako gledano nazaj, posledica raznih zunanjih motenj. Pred leti sem imel tudi hudo operacijo (več njih!) črevesja, ampak sedaj sem "zdrav". Hodim okli zdravnikov, ki ne najdejo nikjer ničesar - jaz pa tiščanje v črevesu, vročinice, tiščanje v prsih in brezvoljnost.

Pred časom sem zamenjal zdravnico, ki je le uspela ugotoviti, da je vse v glavi. Dobil sem Eczytaro 10mg/dan in nekaj časa je bilo vse OK. Potem pa teden dni nazaj nek stres povezan s sosedi in sistem se je podrl - tudi iz postelje vstati je težko - najraje bi samo spal in pozabil na vse. Tako hudo še ni bilo nikoli! Dobil sem napotnico "pod nujno" za psihiatra in danes raziskujem net, kam bi šel. K sreči sem dobil nekaj priporočil in jutri (ponedeljek!) sem bom nekam odpravil.

Enostavno vsak trenutek je težak in ne znam si več pomagati. No že po tem sporočilu se počutim bolje in hvala vsakomur, ki bo to prebral, ali mi celo odpisal.

Lepo sončno nedeljo želim! :oki:

Pozdravljen!

Tudi nam "malo starejšim" se to dogaja. Pride kot strela z jasnega, pa nič ne moreš. Le to, da se naučiš živeti s tem. Vem, ni pa lahko. Ko misliš, da imaš vse. Sprašuješ se kako se lahko dogaja to meni, ko pa imam vse. Tako, kot imaš vse tudi ti. Službo, ki te verjetno veseli, ljubečo partnerico... Kaj pa če je nekje kaj, kar si pometel pod preprogo. Ne včeraj, ne lani, ampak že dolgo časa nazaj.
Tudi sama jemljem Ecytaro. Kar nekaj mesecev traja, da prime. Jaz imam občutek, da mi to zdravilo ne odgovarja. Počutim se sicer malo boljše. Ampak toliko vrtoglavic, razbijanja srca prej nisem imela.

Pa še kako prav imaš, ko daš nekaj iz sebe, je vsaj malo lažje. Ko vidiš, da nisi sam, da nas je veliko takih. Pa vendar, to ni neka tolažba. Boriti se je treba, sprejeti te napadi, se naučiti živeti z njimi.

Vse dobro ti želim, pa da najdeš pravo pomoč.

Pozdravljen med nami.


Ko isces strokovno pomoc imas dve vecji moznosti.
Psihiater je zdravnik ki zdravi simptom z zdravili. Dokler jemljes zdravila se zato nezeljena simptomatika naceloma umiri.
Psihoterapevta pa skupaj s teboj  pomaga najti vzroke ki te v depresijo ali tesnobo vodijo.
Raziskujeta  tvoje vzorce custvovanja, razmisljanja in vedenja...
Je  daljsi proces dela na sebi. 


Tudi v v razmislek kaj  je shizofrenija  prinasala v vaso druzino.
Odnos do dusenih motenj itd ... Ce jo ima kdo id starsev kaj  je to pomenilo zate.


Lp  :rozicodam:

res ne prijetna zadeva.vsak stres zopet poruši vse.to se res vidi,da zdravila samo pomagajo nositi breme.upam,da dobiš dobrega psihijatra.javi kako boš zrihtal.srečno