FORUM Nebojse.si

LP,POTREBUJEM VAŠ NASVET,STARA SEM 28 LET IN SEM TRENUTNO V 8.MESECU NOSEČNOSTI.2 LETI NAZAJ SEM SE ZDRAVILA ZA ANKSIOZNO DEPRESIJO,USPEŠNO,KER SEM BILA OK,SEM ZANOSILA,V ČETRTEM MESECU SE JE ZGODBA PONOVILA.SPRVA SEM SE TRUDILA,DA BI BILA BREZ ZDRAVIL,PO ENEM MUČNEM MESECU SEM SE ODLOČILA,DA JIH ZAČNEM JEMAT-ZOLOFT.STANJE SE MI JE STABILIZIRALO ŠELE PO TREH MUČNIH MESECIH,Z OTROKOM JE VSE OK,ČEPRAV SE ŠE VEDNO KRIVIM IN TUDI V PORODNIŠNICI SEM NALETELA NA KRITIKE,SKRATKA,RES MI JE BILO TEŽKO.SEDAJ PA MOJ PSIHIATER VZTRAJA,DA DO PORODA UKINEVA TERAPIJO,KER ON PREDVIDEVA,DA JE NATO NE BOM POTREBOVALA,KER NAJ BI MOJA ANKSIOZNOST IZVIRALA IZ STRAHU PRED MATERINSTVOM,TOREJ,KO SE SOOČIM,STRAH ODIDE.JAZ PA SEM MALO V DVOMIH,KLJUB SEDANJEMU DOBREMU POČUTJU,SE BOJIM,DA SE MI PO PORODU VSE SKUPAJ PONOVI.TEGA PA SI NE ŽELIM,KER SEM TA TEŽJO POT ŽE PREHODILA,KAJ MENITE VI,MA KDO IZKUŠNJE,AJA PA JE KATERA JEDLA AD.JE MED NOSENOSTJO,HAVALA IN LP

Draga Lučka...preberi si tole in ja...nekateri zdravniki ti vbijajo slabo vest. Nikar...in uživaj v otroku.
IZKUŠNJE DAM-ovk (http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,1607.msg41587.html#msg41587)

A lahko pišeš z majhnimi črkami draga Lučka. Velike črka pomenije vpitje. :sesmejem:

ja sem pozabila,bom zdej pisala,ker res ne vpijem na vas

odpre se mi neko vreme in varstvo oklja na ta link

Dobrodošla med nami, Lučka  :rozicodam:

Ne imej slabe vesti zaradi jemanja AD-jev, pa naj v porodnišnici in drugod govorijo, kar hočejo. Tudi tvoje zdravje je pomembno in ga ne more in ne sme nihče kar zanemariti. Če si zdravila potrebovala, da se postaviš nazaj na noge in premagaš ponovno epizodo anksiozne depresije, si nikar ne očitaj. Glede na to, da  nekateri trdijo, da počutje matere med nosečnostjo vpliva tudi na plod, je po mojem mnenju še celo bolje, da si zdravila imela.

S strahom pred ponovitvijo psihične motnje se po mojem mnenju sooča vsak, ki je pred dejstvom, da opusti AD-je. Če psihiater trdi, da boš zmogla brez - poskusi, konec koncev lahko potem terapijo nadaljuješ po nosečnosti, če bi se simptomi bolezni ponovno pokazali.

Ker tovrstnih izkušenj sama nimam, sem podala zgolj svoje mnenje.

Objem

Res je Lučka...zaj****a sem zadevo. Klikni tu na link http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,1607.msg41587.html#msg41587 Pa tudi tam sem popravila.
Oprosti draga. :)

Lučka pozdravljena in dobrodošla,
nimam izkušnje z depresijo in ADji med nosečnostmi, sem pa mama treh majhnih otrok z depresijo in anksioznimi motnjami.
Bila sem tudi hospitalizirana in sem tam dokončno ugotovila, da sem dobra mama lahko le, kadar sem zadovoljna in se dobro počutim.
Mislim, da je prav, da se pogovoriš s psihiatrom in mu razložiš strahove, ki jih imaš glede ukinjanja terapije. Praviš da je z otročkom vse OK, to pomeni, da zdravila nimajo vpliva na otrokov razvoj. Imajo pa vpliv na tvoje počutje.
Ker vem, da so prvi meseci z dojenčkom fizično in psihično naporni in da je potrebno veliko prilagajanja na novo življenje, si ne predstavljam, da bi trpela še za odtegnitvenim sindromom in kakšnimi novimi depra epizodami.
Drži se in srečno

Lučka pozdravljena !

Preberi si kaj vse so napisale naše nosečke in boš veliko bolj pomirjena.Vsak človek je osebnost zase in pri vsakem človeku telo drugače odreagira.Zdaj gre tvoja nosečnost proti koncu in moje mnenje je - če se z zdravili dobro počutiš - jih jemlji še naprej.Pogovori se s svojim ginekologom - naj ti vse natančno razloži.
Potem pa se pogovori še s psihiatrom.Nosečnost naj bi bila nekaj zelo lepega in naj bi ženske v tem uživale in to ti iz vsega srca tudi želim  :)
Piši nam še !

KO SE TI ANKSIOZNOST POJAVI IZZVEN NOSEČNOSTI JE GROZA,V NOSEČNOSTI PA ŠE TOKBOLJ.MEN JE BLO TKO HUDO,KER SE NISEM MOGLA VESELITI OTROKA IN UŽIVAT.NAMESTO TEGA SEM BILA FUL VZNEMIRJENA,PRESTRAŠENA,SPALA NISEM DVA MESECA,ZDRAVILA SEM JEMALA BREZ POMIRJEVAL,KER JIH NESMEŠ,IMELA SEM HUDE STRANSKE UČINKE IN SEM MISLILA,DA JE Z MANO KONC.SEDAJ JE BOLJE,AMPAK DOKLER NE RODIM IN NE VIDIM OTROKA NE BOM ČIST MIRNA.AMPAK JAZ SEM TAKRAT,KO SE JE TO ZGODILO PRVIČ OGROMNO NAREDILA NA SEBI IN SEM BILA ŠE BOLJŠ KOT PRED TEM IN RES NE RAZUMEM ZAKAJ SE MI JE PONOVIL,Ker res ne vem kaj bi lahko še naredila.se opravičujem za veliko pisavo,ponesreč je blo.kakšne izkušnje imate pa vi z ponovitvami?no zdej se otročka ful veselim,samo upam,da je zdrav,če bom pa še kdaj noseča pa dvomim.

dons se mi je sanjal,da ni bilo dojenčka,sem prav slabe volje,tko se bojim,da ne bi bilo vse v redu,prosim tiste,ki ste imele težave v nosečnosti,da mi poveste kako je bilo,aja če se ne motim je na tem forumu moderator Barba,pa če mi lahko poveš,a je zaradi hormonov to v nosečnosti bolj intenzivno in tudi zdravila ne pomagajo kaj dosti,najlepša hvala za odgovore,lp

Lučka, razumljivo je, da si v tem obdobju bolj občutljiva kot v časih pred nosečnostjo, zato po mojem ni nenavadno, da so se vrnile tudi stare težave. Bistveno je, da greš v te zadnje zmage čimbolj mirna. Če se ne motim, sem pri Koki (poglej po njenem imenu in boš našla temo) zasledil podatek, da vsaj ljubljanska porodnišnica nekoliko bolj poskrbi za takšne primere, ki se vnaprej najavijo kot bolj prestrašeni (menda je bil omenjen dr. Cerar?).
Skratka idealno bi bilo, da skozi ta proces nekako prideš v spremstvu tako psihiatra kot porodničarja. Prvi se je sicer očitno odločil za 'macola' metodo ('sooči se in bo minilo'), ampak morda bo pa tudi slišal, če mu počasi in polahko razložiš, da te je vendarle toliko strah, da brez zdravil očitno ne bo šlo.
Nič ne pišeš o bližnjih: imaš koga, ki ti stoji ob strani? Upam, da ja. Srečno in poročaj, kako ti gre.

ja,partner mi stoji ob strani,pa prijatelji,starši pa itak ne vedo za kaj se gre.ja sej jaz vem,da pri strahu je tko,sooči se in bo minilo,ne vem kaj naj se odločim,zdej itak že nižam,bomo videli,sej še sama ne vem,a me bo res otroktok razveselilal bom resogla ne vem še kaj vse čez dat,mal sem že naveličana ,trudim se že 5mesecev,pa ševedno nisem ta stara jaz,lp

Pogovori se s partnerjem in tudi s psihiatrom, kako je z nevarnostmi za otroka, če ostaneš na nizki merici antidepresiva in ne tvegaš svojega zdravja.
Srečno.

JA PSIHIATER PRAVI,DA OSEBNOSTNO NISEM TAKA,DA NE BI ZMOGLA,VPRAŠLJIVO JE DOJENJE,KER JAZ NA TBL NE MISLIM DOJIT.ZARADI TEGA SEM V DILEMI,BOM ŠE VIDLA.PA ITAK TA ZOLOFT MENI NE VEM KAJ NE POMAGA.LP

Lučka, ko pridem iz sprehoda s tamalim, ti napišem sporočilo. Sama sem dala med nosečnostjo skozi kalvarijo. Vedi pa, da bo vse v redu.

Ok,Koki,lep sprehod pa javi se mi ,lp

Lučka, jaz sem imela v prvem delu nosečnosti strašno slabost, bila 3 tedne v bolnici, potem pa so me pričele mučiti prisilne misli in strahovi. Zadnja dva meseca me je čisto ohromilo, nisem bila sposobna funkcionirat, ampak sem doma samo životarila. V ljubljanski porodnišnici sem se obrnila (zrihtala mi je koklja, op. Maja Cimerman) na Vislavo Velikonja, psihologinjo, kjer smo se dogovarjali za psihološko indiciran carski rez in da bo partner z mano v bolnici 24 ur (imajo namreč to možnost). No, potem sem rodila 1 mesec prehitro, pa sem vseeno imela carski rez, ker bi Anej šel z nogicami naprej in partner je bil vse 4 dni z mano v porodnišnici dan in noč. Med nosečnostjo sem opustila tablete asentro, ki sem jo prej nekaj let jemala. Ko se mi je stanje začelo slabšati, sem odšla do dr. Rejca, ki mi ni hotel predpisati tablet zaradi nosečnosti. Potem so mi forumovci zrihtali dr. Dernovškovo, ki mi je dala tablete asentro in haldol. Sicer ni kaj posebej pomagalo, ker so bile nizke doze, pa še haldol mi ni ustrezal. Ko pa sem rodila, mi je dr. Dernovškova predpisala večje doze: asentro 500 mg, Kventiax 800 mg. Zdaj je že nekoliko bolje, a še ni v redu. Je pa bolje kot v nosečnosti. Zdaj pač ne dojim.
Če te še karkoli zanima, se javi. želim ti čimlepši preostanek nosečnosti.

Koki, čestitam za tvoj pogum :wav:

Hvala, Tepka. kAKŠEN POGUM PA IMAŠ V MISLIH?

se spet opravičujem za velike črke,sem mal zmedena

ker ni poslal sporočila,ja Koki,sem ful vesela zate,da si to izpeljala.kok je dojenček star,a je vse ok z njim?kok je pa star?a se je tebi zaradi nosečnosti tok poslabšal al kako?jaz sem bila že v obravnavi pri velikonji in ni nič omenila carskega reza,jaz bom verjetno naravno rodila,sem bila že tri dni v porodnišnici,ker je bila možnost prezgodnjega poroda,sm so mi zaustavili,zdej sem33 teden,v bolnici sem se ok počutila,sm zdej mi niža zdravila,da otrok ne bi imel odtegnitvenega sindroma,se pa slabše počutim,pa ne vem al zaradi tega,ker nižam al se kej vrača?pa men se zdi,da zdravila v nosečnosti ne primejo tako kot izzven,sem imela enkrat že epizodo,pa ni bilotako,jaz sem bla pol ok,v četrtem mesecu pa bum,nisem mogla verjet,ampak dokler ne rodim se mi zdi,da me bo strah,včasih manj,včasih več.kaj to pomeni,da nisi ok?a si bla takoj po porodu kej boljš,kako ti gre z dojenčkom?lp

Koki, preberi svoj post, kot da ga je napisala neka druga. Mamica, ki je sicer ne poznaš, pa prebereš njeno zgodbo v reviji.
Jaz sem v trenutku krize pustilo otroka tudi pokakanega, ker sem se bala, da če se dvignem, da bom umrla.
Pa še to. Velikim "samozavestnežem", ki mislijo, da lahko vse rešijo sami, da bodo ne potrebujejo nasvetov ali pomoči ste pokazali, kaj pomeni nesebična pomoč skupine.
Super si. :clap:

koki si še gor,kej se še javi,bi te bi bila vesela,lp

Hvala, Tepka.
Moj Anej je star 2 meseca. Antidepresivi počasi prijemljejo, dr. Dernovškova mi je rekla, da se izboljšanja merijo po mesecih. Z Anejem je vse v redu. Nizke doze zdravil med nosečnostjo ne škodijo, sploh že proti koncu nosečnosti. Meni se je stanje poslabšalo med nosečnostjo, ko hormoni divjajo.

ful lep ime,pa se zdej vsaj tko za silo počutiš ok?kako  je bilo pa v porodnišnici,so imeli v redu odnos,pa to?dr.Dernovškovo poznam,je kul ona.Po mojem bo ta pravo izboljšanje po treh mesecih,pol bo pa čist ok,drgač pa čestitke za sinčka,kar se pa dojenje tiče bom jaz še vidla,mam še 7 tednov pa ne vem še,sm na zdravilih pač ne bi dojila,a je teb kej hudi,ker ne dojiš?

Zdaj se počutim bolje kot v nosečnosti. Osebje v lj. porodnišnici je super, prijazno. Ker ne dojim, se sploh ne sekiram. bolje zdrava mama, kot pa bolana z dojenjem. Otroku tako lažje nudiš, kar potrebuje, če si zdrav.

sej jst sem se že90 %odločila,da ne bom dojila,ker si želim lepega materinstva in nočem imeti spet kakšne akutne faze,ker sem iz te že ven,imam pa še nihanja,pa skrbi me za otroka,če bo vse ok z njim,je pa fantek.a si zaradi psihičnega stanja prej rodila?me veseli,ko slišim,da se tko pol konča,kok si pa stara,če ni skrivnost?jaz dam še december skoz,pol pa bo-novo življenje.upam,da nisem preveč nadležna s svojimi vprašanji,pa hvala,lp

Ne vem, zakaj sem prej rodila. Sem se pač odprla in je bil porod tu. Stara pa sem 33 let. Pa ti?

jaz sem stara 28 let,prvi otrok,ne vem kako naj mu dam ime,a maš kakšnoidejo?kako se ti zdi Lan?

Lan se mi zdi lepo ime. Všeč so mi kratka imena.

čao,kako kej?je Anej spal,je priden,kako si kaj?lp

Meni je pa všeč, če se ime in priimek na isto črko začneta...

Na statističnem uradu imajo nekaj zanimive statistike, ki ti bo morda v zabavo: http://www.stat.si/imena.asp

čao,lp,kao ste dons,jaz se kr držim,kej pište

Jaz sem danes kar v redu, Anej je priden. Slabo je le to, da sem se sprla s partnerjem, ker sem omenjala njegovo bivšo (nisem mislila nič slabega, le zanimalo me je, če se je slučajno pogovarjala s partnerjevim prijateljem), partner pa me je v družbi nekam poslal (Spelji se ipd.). Zadnje čase me kar naprej nekam pošilja in mi govori grde besede. Jaz pa poleg svoje bolezni moram še to prenašat. Počasi mi bo vsega dovolj, razmišljam vsesorte.

veš.zdej si še vedno v občutljivem obdobju in bi bil lahko bolj uvideven,vprašaš pa lahko kar hočeš,sej je tvoj partner in naj bi te razumel,kar se bolezni tiče jo boš premagala in šla naprej,sej to ni za vedno,vsaka stvar mine,kaj pa razmišljaš,a se slabo zraven partnerja počutiš? :clap:

Imam ga zelo rada, a se je spremenil za 360 stopinj. Ne vem, kaj delam narobe. Želim si, da bi bil tak kot nekoč. Pogrešam toplino, se mi zdi kot tujec, če dobim kak poljub na dan, je to že uspeh. Ne vem .... ali si to zaslužim zato, ker sem zharadi njega pustila moža, ki ga nisem imela dovolj rada al kaj?

ja probaj se pogovorit z njim,pa ga vprašaj v čem spremembe,a je na dojenčka ljubosumen al ma krizo,kokčasa sta skupaj?

4 leta. Mislim, da moje besede in dejanja napačno razume, misli, da ga žalim. Jaz pa ne počnem tega. Nočem žalit. Mislim, da ima nek kompleks že od mladosti, zdaj se pa znaša nad mano. Pove mi ogromno grdih besed, jaz pa četudi sem jezna, mu ne serviram tako nizkotnih besed. Najinega sinčka oba obožujeva, se pa pri vzgoji včasih sporečeva, nakar dobim ploho žalitev, jaz pa sem tiho in v jok.
Drugače je zelo v redu fant, a se tako hitro razjezi. Živiva v hiši z mojimi starši (sicer ločeni stanovanji), potem pa pokasiram še to, če je jezen na moje starše. Ne vem, a sem si res vse to zaslužila. Včasih mu ponudim kako knjigo o medsebojnih odnosih, pa noče brat. Počutim se zapuščeno, kot peto kolo, ponižana. Ne vem, zakaj vse to pišem, a nimam se nobenemu potožit. Sem doma, pazim na malega, vi ste mi edina družba.

s tem,da nam pišeš ni nič narobe,boljš kokr pa,da držiš v sebi,a pa kakšna prijateljica pride k tebi,maš kej družbe,kako pa partner sprejema tvoje težave?to je slabo za tvojo samopodobo,če te žali,ker si bolj občutljiva.a prej ni bil tak?kaj pa starši,ti stojijo ob strani?mogla se boš postavit zase in povedat vsem kar jim gre,tko,da pogumno,ker zmoreš

Zanimivo, Koki, med nosečnostjo nam partnerja skoraj nisi omenila - le toliko, da ti res stoji ob strani.
Morda ga je tale nova očetovska vloga presenetila in zbegala? Jasno je, da je imel tudi on malo bolj zapleten porod kot ostali fotri, saj si bila ti zadnje mesece nosečnosti zahtevna nosečka. Morda tudi življenje s tvojimi starši ima posledice. Če se spomnim sebe: še zmeraj imam ženina starša za čudovita človeka, tisto obdobje pa, ko smo prinesli domov tamalo, pa bohnedaj da mi je kdo solil pamet, mi skušal kaj pomagati... To so občutljivi časi.
Hočem povedati, da je tudi vloga očeta začetnika kar naporna - vsekakor pa to ne opravičuje grobosti in žaljivosti, kar mu daj jasno vedeti.
Srečno.

Ton  :clap:
Koki tole dogajanje doma moraš pogledati z vseh zornih kotov.Kot si sama povedala si imela v nosečnosti res močno oporo - tako partnerja,kot staršev.Partner je mogoče utrujen,tudi on potrebuje pozornost,zdaj ni več na prvem mestu.Poznam kar nekaj moških,ki se počutijo zelo odrinjeni - ko se zgodi rojstvo. Vsak,ki pride sprašuje kako - je sinek,kako je mamica ? Za očka pa le malokdo vpraša - pa je seveda aktivno sodeloval - tako pri nastanku,kot pri porodu  :oki:
Potreben bo temeljit pogovor  :oki:

lp

Koki, samo dva praktična nasveta:
1. ne ostajaj sama s sinkom; pojdi h kakšni prijateljici na čaj, povabi koga na čaj; pelji sinka na sprehod v družbi s še kom drugim, privošči si čvek, to je zlata vredno;
2. predvsem pa: izkoristi dejstvo, da živite pri starših - mirno jim lahko prepustiš malega v varstvu za kakšno uro, medtem ko jo vidva z možem mahnita magari samo na sprehod ali pač kamorkoli že; pojdita sama, v miru, vzemita si čas zase. Anej bo v varnih rokah, vidva pa si privoščita, da imata čas samo drug za drugega - to je vredno še več kot zlata. :)

kje in kako je lučka???

Pa Koki tud. Kje sta punci?

a lahko kdo prečekira?? meni se lučka že drugi dan ne javi....

lep pozdrav vsem,jaz sem rodila v 33 tednu fantka,težkega 2560,velik je 47cm,bila sem 12 v porodnišnici,sem mela krizo in sla domov,otroček je notri ostal.sedaj se ne počutim ok,po porodu sem bila en teden ok,nato sem si mleko črpala,sedaj pa mi psihiater odsvetuje dojenje,ker jemljem zoloft 50,sem nasvet upoštevala.z otročkom je vse ok,vendar še ne je dobro,mene pa je strah kako bom skrbela za njega kljub temu,da sem na terapiji,kaj mi svetujete,je to normalno?

LUČKA, čestitke za fantka in velik energije tebi in njemu ... Počasi bo vse steklo, boš vidla, sam poskus misli še kam drugam usmerjat. En virtualni objem!!!

Lučka pozdravljena,

prav vesela sem, da si se oglasila. Vse dobro želim tvoji mladi družinici. Res te čakajo naporni dnevi v skrbi za tvojega fantička. Mislim, da je prav, da si ostala na terapiji, ker je to dobro zate. In kar je dobro zate, je dobro za otroka. Eni zrastejo ob materinem mleku, drugi pa s flašo. Otroci potrebujejo našo ljubezen in razumevanje. Verjamem, da boš to zmogla.

Veliko žensk se po porodu spopada s poporodno depresijo.Se še nisem potrudila, da bi se naučila prilepiti kakšen link. Bodo druge punce, bolj vešče od mene. Vem, da je tvoja deprica drugačnega izvora, ampak nasveti mamic pa bodo gotovo koristili. Sigurno pa je dobro, da imaš podporo pediatra in psihiatra.

Upam, da imaš podporo družine - mož, starši, drugi sorodniki, prijateljice, ki bodo pripravljeni pomagati, da se ne boš preveč izčrpala. Privošči si čas tudi zase. Kakšno urico na dan tamaučka komot popazi kdo drug, da se odpočiješ in razbremeniš.

Ne obremenjuj se že vnaprej s skrbmi. Ne bom olepšavala, res je včasih težko, kakšen dan je za znort težko. Pa so ti dnevi minili, so se stveri spremenile, izboljšale. Sama sem zbolele s tremi majhnimi in v akutni fazi nisem mogla skrbeti zanje. Pomagali so predvsem moževi starši in svakinja. Bili so (in so še) zlati. Pa se ne čutim krive, ker sem morala poskrbeti zase, da zdaj spet normalno funkcioniram. Imam še nihanja in takrat se brez obtoževanja obrnem k njim po pomoč.

Drži se in poujčkaj svoje malo bitjece še namesto mene. Obožujem take majhne štručke. Tako dišijo in mehki so.

Oglasi se in povej kako ti gre.

Srečno

hvala,se bom držala,kje pa je koki?moj fantek je pa tako lep,aja morm se pohvalit,da sem imela naravni porod,bilo je kr naporno,ampak sem zmogla,upam na vse dobro

kar pretrpela si občutila si sama
vendar vidiš kako lep občutek je biti mama

vse naj naj tvojemu korenjaku in seveda tudi tebi Lučka

SREČNO

Tanja  :binkybaby:

kje pa je koki,a je ozdravela in uživa,upam?

Sem še tu, hvala za skrb. meni je bolje kot med nosečnostjo, ni pa še dobro. Kak dan je že čisto brez misli, potem pa spet nekoliko slabše. Mi je dernovškova rekla, da pot do ozdravitve pelje v valovih (bolje, slabše, bolje ipd.). Sicer pa imam zelo visoko dozo zdravil: 500 mg asentre in 800 mg kventiaxa. Moj Anejček pa je bil včeraj star 3 mesece. Je pravi srček, danes je dobil prvo pikico, cepljen je bil proti petim otroškim boleznim. Sicer pa je velik že 60,5 cm in težak skoraj 6 kg.
Lučka, kako si ti?

čao,jaz sem bila en teden po porodu kot raketa,pol je pa vse za mano prišlo,otrok na intenzivni,21dni porodnišnice,bila sem sama z otročkom 6 dni na oddelku,bla sem spet anksiozna in mi je bilo ful težko,zdej sem štiri dni doma,mam zvišan zoloft iz 50mg na 100mg par dni,upam da bo ok,mal vsiljivih misli je bilo,bolj to,da se mi bo zmešalo,ampak očitno se mi res ne bo,otroček napreduje,je ful priden,spi pa je,partner mi pa ful pomaga,komaj čakam da me ne bo več metal in začnem maksimalno uživati,a zdej sama skrbišza aneja,kako pa partner?

aja,kje pa je kej Dragica?javi se

ivim s partnerjem, v isti hiši pa so tudi moji starši, ki mi vsi zelo pomagajo. kaj pa ti?

živim z mojimi starši,večinoma sama skrbim za otroka,mami skuha,jaz perem,pospravljam,edino ponoči ga partner večkrat nahrani,ker če ne spim pol sm slabše,kok hitr se kej višanje th pozna

hojla, lučka in koki..jaz sem tukaj..že inventar :sesmejem:...sem vesela, da se vama izboljšuje počutje...res....in da vajina čmrlja rasteta in vaju razveseljujeta....čimveč spanja ponoči vama želim :oki:

hojla,dons spet mal krize,kako opraviti z vsiljivimi mislimi,tok mi je hudo kadar so v zvezi z najbližjimi,kot da bi bila nora,psihiater mi je zamenjalzoloft za cipralex,upam,da bo kej boljš,kako ti koki?

kdaj ti je pa zamenjal...sej veš, da zdravilo rabi svoj čas.....pa ni panike...vsakega občasno malo zvije, lučka, tak da ne se sekirat, no...mogoče je tudi vso to predpraznično natempirano vzdušje krivo, da smo vsi nekak tesnobni...in polni enih čudnih misli.....držita se, mamici....koki pa lučka :clap:

Lučka, h komu pa hodiš k zdravniku? Zoloft in asentra sta pravi zdravili za okm (vsebujeta sertralin)- to mi je povedala dr. dernovškova. Za okm so potrebni visoki odmerki, jaz imam asentro 500mg pa kventiax 800 mg. Pa uspehi se merijo v mesecih in ne dnevih ali tednih. Tako da je pač treba biti potrpežljiv in se poskušat ne sekirat za te misli. Tudi mene te misli bolijo, a se ne sekiram tako kot v nosečnosti.
Lučka, vsakega dneva posebej se veseli drobnih napredkov. Drži se.

Samo ne izgubiti poguma LUČKA. AD-ji se čudna reč. Imajo dolgo lajtungo (da primejo). Ne misli preveč na to...en dan bo kar bolje. :)
Jaz že dolgo nisem bila tako smotana kot ta december. Krivo je vreme. Predvčerajšnjim je dr. Blinčeva rekla na POP TV-ju, da bi rabili kak mesec sonca, da bi telo samo začelo proizvajat hormon sreče.

HOČEM ventilator na Šmarni gori...naj odpiha to usr**o meglo.

Lučka, koki...ve pa imate sončke. Bosta videle, kako lepo bo ko pride pomlad.

hodim k dr.Ličini,jutri začnem z polovico cipralexa,ostane pa mi asentra 50 zvečer,po potrebi imam helex,sm se bojim,da bi bila odvisna,če ga bi preveč jemala,pa sem imela že v nosečnosti te misli,pa so ble dva tedna pol so pa šle,ma kakšen dan me kr mine volja do življenje,matram se že pet mesecev,pa sem upala,da me bo otrok tok razveselil,da bom kul,pa žal ni tako,tako bi rada uživala v materinstvu,sej vem,da rabim čas,sm strah še prenesem,ampak misli v zvezi z otrokom pa too much,taki občutki krivde

Ne imej občutka krivde, ker to niso tvoje misli. Poskušaj se čimmanj sekirat. Tudi meni včasih ni za nič, mi ni za it ven, pa nalašč grem na sprehod, šarim po internetu in je lažje. Je pa to res najhujša stvar, ki me je doletela, a je bolje kot v nosečnosti, ko je bilo trpljenje brez meja. Sem srečna, da je bolje kot v nosečnosti, čeprav me misli še vedno bolijo, a se vsak dan skušam kulirat, da so to samo misli in me ne smejo bolet. Mislim si, saj Bog mi naloži toliko, da lahko nosim križ. Potem pa zaspim in zjutraj spet v boj. Veseli se vsakega malega trenutka, npr., da otroka pelješ na sprehod, ali pa ogled filma, čeprav se mi še takrat vsiljujejo misli ... Počasi nama bo bolje, boš videla.

Morda rabiš malo več časa, da hormoni priletijo v svojo staro orbito. Rojstvo je pa stres za dušo in telo.
Nikar ne obupaj draga. In ne imeti občutka krivde v mislih na otroka. Zelo, zelo pogosto je. Oba se morata privadit drug na drugega...ti in tvoje dete.

Samo ne poslušat, da moraš sedaj biti najsrečnejša...vzhičena. Verjemi...tega je bolj malo. Ali pa gledat tiste fotografije mamic in dojenčkov ki izgledajo blaženi. Fotografija marsikaj prenese...zadnje čase bolj iluzije. Moja mama je rakla, da v začetku ni vedela kaj bi z mano. Potem pa ni vedela, kaj bi brez mene. :laughing:

Srečno draga.

sej se tega zavedam,sem je pa tok čudno,da te to doleti,kopa je otrok nekaj kar sem si vedno želela,zdej pa take misli,a ti imela tud da bi otroku kej naredila

Ja, najhujše misli, kot si jih lahko zamisliš. A to so samo misli, ki udarijo vedno tam, kar ti je najbolj sveto.

ampak tega sigurno ne izvršiš,je tako,kokr jaz vem,dokler te je tega strah je tko,ja čakam da gredo hormoni ven,ker men se je to začelo dogajati v 17 tednu nosečnosti,ko se raven hormonov viša in nato 14 dni po porodu,ko sem imela zakasnelo naval mleka,ko sem prvičdržala v rokah svojega sina sem bila ful srečna in zato mi ni jasno kaj seje zgodilo potem.imela sem eno epizodo anksioznosti 2leti nazaj,jedla sem cipralex,ampak teh misli pa ni bilo,pa še brez zdravil sem bila kar nekaj časa,res ne razumem ali bom sploh spet kdaj brez zdravilin ok,je to sploh možno?eprev to trenutno ni pomembno,pa vendar se vprašam,kakšne izkušnje imate z helexom,a naj ga kdaj vzamem ali raje ne?

ok,hvala za odgovore,grem sinčka previt,pa nahranit,pa lep božič vsem,če imate še kakšen nasvet pa dobrodošel,ker vem,da me razumete in podpirate,ne bom obupala,ker me aka razlog za življenje-sinček

tisoč procentno, ne samo sto...lučka in koki, vaju razumem..in tiste misli so kar običajne..tudi pri kao mamicah brez kakih psihičnih problemov....bom kar direkt napisala...en čas nazaj mi je kolegica razlagala, da ko je rodila, mlada, prestrašena, je bila tolk v krizi, ker je punčka skoz jokala, da je enostavno pomislila-kaj pa če jo vržem v steno???....ja, tole se grozljivo sliši, obupno, ampak, se dogaja..da se ne bo kdo pressstrašil ob branju-tista punčka je zdej stara 33 let ;D..tudi jaz sem se že zbudila vsa prepotena, ker sem imela more...oz. sanje..da sem vse otročke pobila....in sem jih z nočno lučko obsvetljevala, da sem videla, če so še v redu...
psiha je en hudič..kaj vse nam počne..ja, in kot pravi alexx....tista evforija in nakičenost in ah in oh in sama blaženost in same happy familije..to je laž, si dam roko odrezat, če ima manj kot 95% novopečenih mamic težave po porodu...ne ravno depro..ampak vsega po malem..vsaki gre občasno jok na jetra, pa rade bi spale vsaj nekaj ur, pa ni več časa zase, pa za partnerja, ...pa denar, pa bolezni..ni da ni..
ampak, to je v paketu...ena sam blaženost je iluzija...realnost je malo trša..ampak vseno nam ti mali čmrli polepšajo vsak dan..in zanje živimo :-*

ja sej vem,ampak o tem se premalo govori,pol se nas pa ene par opogumi in smo takoj čudne,itak,da je sprememba,dons sem letela po opravkih k nora,da sem čimprej dam prišla,prej pa je blo tko vse na izy,kdaj bom spet žurala,nisem že kr dolg,ja tud to je to,naša stiska-manj svobode

Lučka, dragica in ostali, želim vam blagoslovljen Božič in čimveč zdravja in sreče v novem letu 2009. Se kaj slišimo.

tudi jaz želim vsem lepin miren božič,pa čimveč zdravja

koki si gor,kako kej božič,moj sinček je skopan in spi,dons sem vzela polovičko cipralexa,mal utrujena,strahu še mal,ampak drgač kr ok,veš kaj me zanima,kako prenašaš tako visoko dozo zdravil?

Lučka, tudi moj sinček spi. Visoko dozo zdravil v redu prenašam. Asentro sem jedla že pred nosečnostjo, sicer ne tako visoke doze, kventiax pa mi tudi ustreza. Sem v nosečnosti jedla haldol, ker je kao varnejši za nosečnice, bila je mala doza, pa ga sploh nisem mogle prenašat, bila sem zelo nemirna. Tako visoko dozo pa imam zato, da mi sploh kaj pomaga, nižja doza verjetno ne bi pomagala, ker se mi je v nosečnosti okm res drastično poslabšal. Mogoče bi tudi ti morala jesti višje doze zdravil. koliko si po porodu? Jaz sem 3 mesece, tako da se tudi hormoni umirjajo. Drži se.

jaz sem dobre tri tedne po porodu,jem pa asentro 50,cipralex 5mg drugi dan,sm je ne prenašam dobr zdravil,jaz mislim ko mi cipralex prime bo ok,more bit,kok pa imajo kej hormoni vligo?

Js mislim, da kar veliko. jaz sem bila po porodu čisto evforična kakih 14 dni. Pa mislim, da imaš asentro 50 mg premalo, jaz jo imam 500 mg. Ne vem, zakaj imaš zraven še en antidepresiv, jaz imam namreč zraven antipsihotik kventiax. kako pogosto pa se ti pojavljajo te misli in ali lahko funkcioniraš?

ja v bistvu lahko funkcioniram,pa tud jaz jim pustim da so in pol grejo,med nosečnostjo so bile dva tedna,pol pa so zginle in so spet pojavile dva tedna po porodu,ja men je rekel,da se z antidepresivi tudi pozdravijo,zato mam dva,ker menjam,men asentra ni tok pomagala,kventiax je drgač seroguel,ja a ti misliš kam hodit na psihoterapijo?jaz bom hodila v skupino začetnica k mami zofi,ki je za ženske po porodu

dragica kakopa ti kej,dej mal povej kako je bilo pri tebi po porodu?a je fajn met pet otrok?

joj, sem šele zdej opazila...hja, po porodu, pri meni....najprej hormoni podivjani do neba...potem zdravstveni problemi..ker telo pač po petih porodih in pri 40 letih malo čudno reagira..oz. bolj počasi prihaja v normalno stanje...krvavitev na ful, problemi s krčenjem maternice, visok pritisk, ni da ni... v bolnici itak nisem skor nič spala, od veselja, da je šlo vse v redu, pa od skrbi, ker je tamala imela zlatenico...ko sem prišla domov, pa spet skrbi...meni so noge zatekle, sem bila ko buhtl, pa pritisk, pa tamala ni hotela jest, pa babica je bila ful zatežena...me je prepričevala, da je ziher neki narobe s tamalo, ker toliko joka...ona jo je pa eno uro in pol previjala in pregledovala...in normalno, a ne, da je tamala ponorela, če je bila lačna, babica pa kar počas...tolk me je sekirala, da že skor nisem vedela, al se mi sanja, al je res..da očitno nimam pojma več o dojenčkih..in ženska je 6krat prišla :o...no, tudi to je minilo...jem sertivo, ad, pa včasih kak xanax pomalicam vmes...so problemi, ampak, če hujšega ne bo, bomo tudi to preživeli..
pet otrok..ja, fajn je..ker imam veliko starostno razliko...ne vem pa, če bi bila sposobna imet pet otrok enega za drugim...ne vem..mogoče bi šlo, pred leti..zdej sigurno ne, ker sem prestara že za take špase :sesmejem:

VSEM SREČNO NOVO LETO IN VELIKO ZDRAVJAAA,aja mal sem boljš,upam da naslednje leto najboljš,pa seveda vsem vam

čao,koki kako si?kako anejček,moj sinek lepo napreduje,jaz sem bolje,lp

čao,zanima me kje koki in kako je,koki javi se kej,a si ozdravela in nimaš več časa,srčno ti privoščim,lp

Lučka, poskusi na zasebna sporočila.

Lučka,
jaz sem bolje kot v nosečnosti, zdravila so prijela, ni pa še čisto v redu, je pa mnogo bolje kot v nosečnosti. Anejček je zdrav, naslednji teden bo star ž3 4 mesece, naslednjo nedeljo ga krstimo. Kako pa kaj tvoj otročiček? Koliko je že star?
Drugače pa sem zelo vesela, če imam kaj za lektorirat, saj veš, malo cvenka ni nikoli preveč.

jaz sem bla že kr ok,pol sem pa spet zanihala,ker menjam terapijo,drgač pa sinček lepo napreduje in je vse ok,te vsiljivke me zdelajo,drgač pa gre,sm cajt rabimo,a ne

Lučka, meni je dernovškova rekla, da pri okm pomagajo le visoke doze zdravil, js mam asentro 500 mg. asentra je za vsiljivke. Upam, da boš kmalu bolje.

ja to vem,da pomagajo višje doze,ampak nekaj je pa tud oddziv na vsiljivke,jaz hodim k psihologu in men je psihiater rekel,da bom jedla 2tbl cipralexa in to je to,ostalo bo pa izzvenelo,ko se spremeni moj oddziv na njih,pa tudi,da naj bi z to dozo izzvenelo,jaz sem jih imela med nosečnostjo,pa so šle za en mesec pa pol,pol so pa spet prišle,ampak asentra 500-to je 10 tbl na dan,a pa si čist ok,a maš še kej vsiljivk,zdej sama skrbiš za otročka?a pol ko ti bo izzvenel ti bo kej znižala,kok si pa jedla pred nosečnostjo,to se ti je zaradi tega tok razpasel ker kokr sem brala,si bila kr nekaj časa brez terapije,sej to je baje ozdravljiv in ima dobro prognozo,verjamem,da spomladi bova krože,sicer pa tud če jem zdravila še ne vem kok let,če manjka možganom snov jo je treba dodati in tko pač je.

Pred nosečnostjo sem jedla 200 asentre, sedaj jem 5 tablet po 100 mg, zvečer pa 800 mg kventiaxa. Počutim se dobro, nimam stranskih učinkov, sem pa v nosečnosti jemala nizke doze haldola, ki pa mi sploh ni ustrezal, bila sem nemirna itd. Dernovškova mi je rekla, da jih bom morala jemati nekaj let. Vsiljivke niso še čisto pošle, ampak jih je precej manj in tut ne sekiram se več tako grozno zarad njih (vse to je učinek zdravil, traja pa več mesecev, da bo v redu, js sem začela tablete piti oktobra, pa je šele zdaj teden dni ali malo več bolje, kajti začela sem z nižjo dozo, tako dozo, kot jo imam zdaj, pa imam približno 1 mesec, dernovškova je rekla, da tablete učinkujejo 1-2 meseca po pravi dozi, torej ne od začetka jemanja, ampak od te velike doze naprej). Ne vem, zakaj so tebi ukinli asentro, kajti ravno ta je (in zoloft) za vsiljivke oz. vse tablete na osnovi sertralina.
Drži se.

jaz sem bila pred nosečnostjo 3mesece brez terapije,nato pa se mi je ponovilo v 15 tednu,torej po 6 mesecih,takrat sem jedla 10mg cipralexa,vsiljivk pa sploh imela nisem.ampak jaz sem zoloft jedla v nosečnosti in je bilo malo lažje,cipralex ima tudi sertalin,samo po mojem meni bolj ustreza,sej bodo šle,vaja dela mojstra,pa bomo pol močnejši,nisi napisala,če sama skrbiš za aneja?a si imela ful grozne vsiljivke?lp

aja,zoloft mi je ukinil,ker se 3mesecih jemanja v nosečnosti nisem čist stabilizirala,ma mal je težko tok menjavat,ker težko prenašam zdravila

Za Aneja že skoz skrbim sama in moj Boštjan, res pa je, da mi veliko pomagata mama in ata, ker živimo v isti hiši. Vsiljivke med nosečnostjo so bile grozne, bila sem vsa ohromljena, misli so se mi kotalile vsak dan, včasih na vsakih 5 sekund, od jutra do večera. Samo ko sem spala, je bilo v redu in vsako jutro mi je bilo grozno, ker sem vedela, kaj me spet čaka. Bila sem na koncu z živci, najraje bi umrla, a me je pokonci držala misel na otroka, za katerega sem odgovorna, in ljubezen mojega Boštjana. je pa to bila najhujša stvar v življenju. Raje bi bila brez obeh rok in nog, raje bi bila slepa, gluha ..., karkoli ..., da me le to ne bi mučilo, tako hudo je bilo.
kako pogosto se pa tebi pojavljajo vsiljivke, v zvezi s čim pa?

kakšen dan se mi sploh ne,kakšen dan pa večinoma v zvezi z otrokom,kaj če mu kaj naredim,ker se mi bo zmešal,najbolj v zvezi z njim in to me najbolj boli,drgač meni pomaga partner,pa sama,naslednji teden pa gre delat in bom sama z malčkom,mal me je strah,ampak nimam izbire,mi pa ful paše bit v družbi,se čist sprostim,po mojem me utesnjuje,ker moram bit doma,ker je mraz zunaj,ma ja groza

sm si pa imela hudo,vidiš kok si močna in si zdržala,zaradi tega boš močnejša,ful bravo

pozdravljeni, mamici :oki:...vidita, pa gre na bolje.....kako pa tamalčki?

čao,moj sinček ok,pridno raste,je in spi,je zelo priden in nezahteven,jaz sem končno v boljši koži,jemljem 15mg cipralexa in sem večinoma ok,le misli še pridejo,le da na njih nimam več telesnega odzziva-panike,februarja začnem hoditi na psihoterapijo,hodim na druženje,na sprehode kadar je vreme.sedaj jem to th dobre 4 tedne,zanima kdaj pa sploh ni teh misli,ker na živce mi pa grejo in bi res bila brez njih,Dragica a si jih ti tud imela?aja drgač pa moj plan-tek-skupina-planiranje dneva in potem zmaga.drgač pa sem z sinčkom sama in kr gre,mal še občasno podvomim vase zaradi vsiljivk,ki sem jih imela,da je z mano varen,ne dvomim pa da je največje sonce v mojem življenju.koki kako si kaj,mislim,da si zdej že kr ok?.lp

Ja, sem kr v redu, včasih malo slabše, a ni hudega, včasih pa skoraj čisto brez vsiljivk. Močna terapija 500 mg asentre in 800 mg kventiaxa prijemlje.

pozdravljene/i, še moja zgodba. pred približno dvemi leti in pol sem po kar nekaj letih poskusov zanositve doživela v kratkem dva splava. nakar sem šla na ginekološko operacijo, po njej pa doživela tahikardijo - preprosto opisano občasno čudno bitje srca, ki se je izkazala za psihosomatsko, saj naj bi bilo tako s srcem kot s ščitnico vse v redu. po enem takem napadu sem se zelo ustrašila in hitro pristala na AD -cipralexu. tega sem jemala približno leto in pol in ko sem zanosila, prenehala. bila sem vesela, a ne v polnosti, saj je ginekolog je rekel, da vem kaj se je že zgodilo... po približno treh tednih so se začele večerne potresavice, ki se jih pa nisem ustrašila, za njimi pa napadi strahu, panike itd., prvič so se mi pojavile vsiljivke, ki so me globoko deprimirala, saj nisem vedela za kaj gre, no saj tudi sedaj ne vem veliko več, malo pa. pa sem pri sebi sklenila, da se celo nosečnost ne bom dajala s tem. pomagala sem si z alternativo, hojo, vsem mogočim in se mi je zdelo, da je bilo boljše. čakal me je še pregled amniocenteze v 17 tednu in tudi ta je šel v redu mimo, čeprav sem se ga neznansko bala -predvsem splava zaradi postopka. rezultati so bili v redu, a za te sem nekako v sebi vedela, da bodo taki. 14 dni po vsem tem se je pa zgodba začela ponovno razvijat -strahovi panike, težko in malo spim. dan si poskušam čimbolj sprogramirati, se zaposliti, pa gre boljše, pa gre slabše. trenutno sem v 24. tednu nosečnosti in seveda ponovno razmišljam o zdravilih, saj me je strah ogromno stvari in vsak dan zase je borba. si še pomagam na različne načine, a ta pomoč ne zaleže tako kot prej. ali ima katera podobne izkušnje, kako si pomaga ipd. imam podporo v starših, nekaterih prijateljih in možu, ki pa ima tud svojo diagnozo multiple skleroze. žalosti me predvsem to, da ni tistega veselja ob misli na otroka, predvsem pa en velik paralizirajoč strah. lp vsem

čao,v nosečnosti se mi zdi,je stvar dost hujša,ja lahko ješ zdravila v nizkih dozah,posvetuj se.vsiljivke so se tudi meni pojavile v nosečnosti,dons je pa itak tok čudn dan,sm imela po dlgem času tesnobo in malo panike,kok me to zabidira,a mate drugi tud tok močna nihanja,jem cipralex 5 tednov,lp

Glej, nosečnost očitno pri marsikateri dami sproži tudi neželene občutke. Preberi si to temo o puncah, ki sta junaško preživeli in rodili, zelo modro pa bo, če se o vsem pomeniš tudi s svojim psihiatrom.
Povsem nestrokovno bom ugibal, da tvoje razumljive strahove pred povsem novo vlogo in odgovornostjo nekoliko hrani še moževa bolezen - ampak kot gotovo veš, je vsako težavo možno premagati.
Srečno!

koki,čao,kako si kej ,kako sinček,a ti je že vse izzvenel,upam?kako partner,kaj kej počneš,kok je bedno vreme,a ne?jaz čakam pomlad.

Živjo, Lučka, sem kar v redu, je veliko bolje, kot je bilo, ni pa še idealno. Kako si pa ti? Moj Anej je zdrav, pridno raste, zdaj je velik že 65 cm in težek skoraj 7 kg. Javi se kaj.

ma sm kr boljš,sm mam nihanja,moj sinček tehta 4500kg in je velik 57 cm,kakšen dan se mi zdi,da sploh zdravil ne rabim pol pa spet bum,kr neki,kok časa zdej že ti jemlješ,dolgo?jaz upam,da bo spomlad vse še le zgodovina,lp

Js jemljem ta zdravila že od oktobra, asentro sem jemala še prej, a ne tako visoko dozo, nekje v začetku januarja je bilo malo boljše, ker sem že od začetka decembra jemala to najvišjo dozo. Kolk časa pa ti to jemlješ? Za okm se uporablja sertralin (zoloft, asentra) - tako sem slišala od strokovnjaka. Ne vem, mogoče so tut tvoja zdravila za okm. Jaz imam zdraven še antipsihotik kventiax, tudi visoko dozo 800 mg. Mogoče bi morala dobiti še kako zdravilo zraven, ne vem. Če moreš, poskušaj kontaktirati z barbro, ki je moderatorka na tem forumu tam pri zdravilih, da bi ti zrihtala pregled pri dernovškovi, ker ta res obvlada zdravila.

Koki,jaz delam v tej stroki,nisem glih psihiater,ampak zelo dobro poznam zdravila,cipralex tud vsebuje sertalin,men asentra ni odgovarjala,kventiax je pa antipsihotik in si ga res ne želim jemat,me zdravi ok zdravnik,sm sej veš,da sam sebi najtežje pomagaš.meni so rekli,da se to pozdravi z višjo dozo ad-ja,500mg asentre,ki jo imaš ti,sploh ni dovoljena doza,sej veš,da je 200mg,kventiax pa imaš ok.sm jaz se prvič srečujem z okm in res ne vem kako to izzveni in kdaj.men je psihater rekel da rabiš čas in potrpljenje,psiholog pa pravi,da je to ozdravljivo tudi brez zdravil,samo da traja dlje,a teb se še vsiljivke pojavljajo?kaj pa psihoterapija?pa jaz ne prenašam dobr zdravila,tko,da to je kr bad.

Meni je dernovškova rekla, da v zdravilih sicer piše, da je največja doza 200 mg pri asentri, a da za moj okm to ne zadostuje in da se lahko da do 500 mg. In res mi je 500 mg prijela. Vsiljivke se mi včasih pojavljajo, včasih ne, je pa veliko bolje, kot je bilo. Za kventiax mi je pa povedala, da je to zdravilo v bistvu ima dvojno delovanje, kot bi jedla dvojne zdravile. Njej je en tuj strokovnjak povedal, koliko in kaj se lahko daje pri okm. In to res drži, iz izkušenj. Jaz sem v nosečnosti dobila haldol, ker je kao najbolj preskušeno v nosečnosti, a je bla mala doza in ni nč pomagalo, pa še nemir sem mela. Asentro pa kventiax pa dobro prenašam.
Drži se.

ton in lučka, hvala za vzpodbudo. trenutno sem zamenjala psihiatra in ta pravi, da domneva, da bo šlo brez ad-jev. dal mi je tudi nekaj napotkov glede spreminjanja načina razmišljanja, priključevanje na pozitivno frekvenco, prekinjanja negativk in vsiljivk ipd. bom poskusila še na ta način, bila sem tudi na hipnoterapiji in malo po malo se prebijam naprej, sem v 26. tednu. povedal mi je še en dober stavek, ki ga mantram - življenje je dovolj dobro (ni odlično in krasno, pač pa dovolj dobro). vem, da bi se sama počutila bolj varno in močno na ad-jih, a zaenkrat nekako gre. ali je mogoče , katera v nosečnosti jemala dominor? jaz si trenutno malo pomagam s persenom forte. lp

čao,ja če sta se s psihiatrom tko dogovorila pol je že ok,hipnoza baje tud pomaga,persen ni meni nič pomagal,dominor pa po mojem po posvetu z zdravnikom.lej probaj iti naprej brez,zaposli se in bo,vedi ,da te misli niso tvoje,probaj jih sprejet in predihat,men je to najbolj pomagal,vem pa da je težko,drži se in ne obupaj,vse enkrat mine

joj kok je lepše,ker je sonce in bo pomlad,ta zima je bila pa ubijalska,komi čaka,da bo večinoma sonček,ker se mi maksimalno izboljša počutje,zanima koliko časa moraš jemati zdravila pri drugi ponovitvi anksioznosti.2.leti?

Lučka za prenehanje jemanja AD skoraj nikoli ne moremo predvideti časa jemanja.Najbolje je,da se o takih stvareh pogovoriš z strokovnjakom,saj je edini pristojen odločati in svetovati v takih zadevah.

lp

ja bikica tega se zavedam,samo občasno se mi zdi,da pri tej anksioznosti kr ne bo šlo brez zdravil ,ne vem,kadar sem ok in na zdravilih si mislim,sej jih ne rabim,kadar me spet ujame anxa,bi pa pojedla vse samo,da mine.skratka jaz sem ful boljš in se zopet veselim življenja,uživam z sinčkom in se počutim zelo dobro.sedaj šele verjamem,da lahko tako ostane.odkar se je začela pomlad je super,Koki kako si kaj ti,pa Anejček,pridno raste,te razveseljuje,ja najhujše je za mano,kaj je pred mano ne vem,lp